Konec leta. Veliko tiaoč, 7eliko milijonov ljudi konca leta 1878 ni dočakalo. Bog jih je pred se poklical, umrli 80, 7 grobih spijo. Mi pa, ki še živimo na tem 87etu, recimo Gospodu Bogu 5ast in h^alo za 7se, karkoli se nam je preteSeno leto nagodilo, dobro in hudo, 7eselo in žalostno. Vsaj se nam je nagodilo 7se po božji pre^idnosti in nam zamore 7 zveličanje biti, če nas je morebiti tudi marsikaj biitko zadelo in močno zabolelo! Kmalo. 7 začetku tega leta je ljubi Bog k sebi pozval nepozablji^ega nam 87. očeta pija IX. 7 uži^anje 7ečnega miru in 7eselja 7 nebesih. Verniki, sirote, na zemlji smo se tega trenutka dolgo bali in močno ustrašili, ker ,je bilo videti, da bodo mogočni 807iažniki 87. Cerk^e motili, ovirali in bianili izvolite^ no7ega papeža. Toda zgodilo se je 78e drugače. Zopet je se očitno pokazalo, da je 87. Cerk^a pod božjim 7arst7om. Hitro, redno iu z^esto po staroda^nib cerk^enih poeta^ah bili so iz^oljeni novi papež Leon XIII. So^ražniki se niso niti genoli ne, 7es S7et bil je zavzet nad tetn! Slavni ruski junaki 80 tneseca januarja 7rgli Turka popolnem ob tla; ruski me6 se je grozi^no zablisnil pred starodavuim Garigradom. Svet je piičakova), da bode kraalu zadnja turška gnjusoba iz E7iope pobrisana, sultan iz Carigrada 7 Azijo potisnen, mobaraedanski polutnesec iz nad mošeje nAja-Sofija" trešen in oa njego^o mesto 87. krii zopet povzvišan. Vendar ova krščanska in 87eta misel še se ni mogln uresničiti. Kramarski Aogleži in drugi e7ropski turkoljubi so Ruse ustavili, Turčije pogin zabranili in ruskega carja prisilili, da je sklenil mir sv. Štefaneki in potem Berolinski. Vsled tega je Rumunija in Srbija neodvisna in s Črnogoro 7red pomnožena drža^a. Bolgarija je se prebudila iz 500letnega spanja pod turškim jarmona, nai sla7ni general Filipovič pa je os^obodil po kr^a^em boja sosedno nam Bosno in Hercego^iuo. A^strija je pridobila d7e no7i deželi. Ali nji bo pa stalno obranila in še dalje prodirala 7 No^ipazar in Solun do Egejskega morja, ali bodo Rasi zapustili Turško, kdo bo no^i bolgarski knez, kaj b<> z Macednnijo, Albanijo in naposled « Turčijo, to bo 86 reče^alo drugo leto. Al bo mir ali pa Ktrabovita vojska za tuiško zapuščino, 786 to bo jasno in oČitno 7 novem letu! Po 7sej Evropi, deloma tudi po drugih delih 87eta, se je letos začela glasiti nova, grozo^itna re^olucija, rodi^ša Re iz obuj^nega, pn oderušt7U in denainem mogotstvu izžmikanega, Kristusu po liberalizmu m freima^rerstvu izneverjenega, no^ega siromaštva. Nastala je mednarodna zarota socijalistov, ki hoče 7se cesarje in kralje mit7e imeti, 7es sedanji liberalni red — kiščanski red je liberalizem oslabil in zadušil — silama prekucniti in uničiti. Na nemškega cesarja so dvakrat streljali, na španjskega kralja enkrat, italijanskega so pa hotli zabodniti, angleška kraljica, ruski car itd. se bojijo za ži^Ijenie. Povsod hudo in grozi^no vre! Bisraark skuša red ohraniti z ostrimi posta7ami, policaji in 7ojaki, pa bo težko kaj opravil, posebno tedaj ne, če bo se zanaprej katoličane preganjal. Ubogi ljadje trepeiSejo skoro po 7sej E^ropi za^olj negoto^e bodočnosti. Strab in groza jih je pied socijalistično revolucijo. Ali k Onemu, ki je rekel: rne plašite se", k Jezusu pa nečejo pribežati. Njego^o 87. Cerk^o preganjajo in krščan8t7o zatirujejo skoro po^sod ter ne epre^idijo, da se ra^no zato, ker so se Ijudje Kristusu izne^erili, rodi socijalistična re^ohicija, tresejo piestoli, trepetajo narodi! V Avstriji smo se dualizma na^olili in prepiranja razkačenib strank po deželnib, še bolj pa 7 drža^nem zboru in delegacijah. Sedanje ministerst70 je za odstop zrelo. V uo^ern letu pričakujemo velikih sprememb. Bog daj na korist ljudšt7U in čast Avstriji. Slovenci 8mo to leto pri 7olit7ab popolnem zmagali na Štajerskem, popolnem propali na Koroškem. Obhajalismodaljesijajen tabor 7 Dolini pri Trstn in slavili dva največja dobrotnika Slovcnce^: Slom.šeka in dr. Bleiweisa. nSlo7. Gospodar" je to leto imel silno nevarno tisko^no pra^do, katera je pa srečno končala. Ob enem je list dospel do tolikega šte^ila naročniko7 in prejemniko^, kakor še nikoli ne 7 celih 12 letib 87ojega obstanka. Imel je naročniko^ pmč 2126. To mu daje pogum tudi 7 novera letu jednako 7rlo izhajati in krepko potegovati se za najsvetejše, uajvažniže zade^e in potrebe slo^enskega, posebno kmetskega, ljudstva, po znanem geslu: 78e za 7eio, dom in cesarja! Želimo 7sem 7eselo no7o leto!