PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KM£""in; Cena 500 lir - Leto XL. št. 76 (11.799)
Trst, petek, 30. marca 1984
Ne maša zadušnica - ampak krajše slovo do nove sezone
MARIJ ČUK
Med razpravo v proračunski komisiji zbornice
Zakladni minister Go ria zavrnil Lamov predlog
V	uvodnih mislih k začetku nove Sezone Slovenskega stalnega gledali šča smo lani zapisali, da se začenja ponavljanje tisočletnega obreda, ki ga je zgodovina umetnosti ali vsaj zgodovina teatra »ujela« v niti sa kralnega. Da se bo v novi sezoni ob navijal misterij enkratnosti predsta ve, skrivnosti njenega nastajanja in učinkovanja na zavest občinstva. In to se je tudi dogajalo, ne glede na slabše ali boljše postavitve, ki so v vsaki gledališki hiši prisotne, a nas na tem mestu ne morejo zanimati. Nismo si pa mogli predstavljati, da bo tudi drevišnja premiera »Talca« čisto Poseben obred: maša zadušnica, če pa že ne tako hudo, vsaj pomi lovalni pogled na hudo bolnega bolni ka, ki grozi, da bo zdaj zdaj zatisnil oči in prepustil svoj videz samo spominu, priložnostnim komemoracijam in govorom. Kajti bolnik je ugleden in brez večje krivde jamo mu ko Pijejo drugi.
Žalostna a neoporočena resnica je, da kroji obleke kulturi denar. In če tega zmanjka ali ga ni, je konec še tako ambicioznih projektov, še tako močnih vsebinskih in miselnih izzivov. To se dogaja na vseh ravneh umetni škega življenja, od individualnega produkta književnika do glasbeniko vih not, še najbolj pa občuti krizo in recesijo kolektivna ustanova, ka kršna je prav gledališče, ki pa bi iu moralo po svoji družbeni vlogi še najmanj otipati. Pa jo in še kako!
V	zadnjih mesecih se je na slo vensko javnost vsul pravi plaz a-larmanlnih prerokb, kot da bi se v Delfih vsem zmešalo in je Usoda kar naenkrat zasukala svoje kolo. A ne gre niti za boginje in niti za Usodo: gre za dramatičen finančni Položaj SSG, iz katerega še ni videli izhoda in ker so se špranje za Prie, se predčasno zaključuje tudi naša gledališka sezona, da o načrtih •n možnostih za prihodnjo niti ne govorimo. Navkljub izredni požrtvovalnosti celotnega našega gledališkega kolektiva, njegovi veri v umetni ško poslanstvo in delo! A kaj, če ni kisika, še tako krepko in vzravnano lelo gineva v iskanju sape.
cija; jasno je torej, da je gledališče temeljno nedostopno površni ko mercializaciji in razumljivo je, zakaj prav gledališče lahko postane pomembno mesto političnega boja«.
To pa je že novo zamotano poglavje naše zamejske bivanjske usode, tesno povezano z usodo SSG, ki bo s »Talcem« iz vsem znanih razlogov predčasno zaključilo svojo letošnjo sezono.
RIM — Kaže, da ne obstaja več nobena možnost pogajanja med komunistično partijo in vlado, kot so do pred kratkim menili mnogi politični opazovalci. Včeraj je v komisiji za proračun, kjer se je zaključila razprava o odloku o premični lestvici, Giorgio Napolitano, načelnik skupine KPI v poslanski zbornici zahteval od ministra Gorie odgovor na predlog, ki ga je dal Luciano Lama, da bi skušal premakniti zastoj v parlamentu in v sindikatu. Tajnik CGIL
je v svojem govoru v Bergamu predlagal, da bi odlok veljal samo šest mesecev in da bi postopoma vrnili od vzete točke draginjske doklade. Minister Goria je zelo ostro odgovoril in odločno zavrnil predlog CGIL. Vlada, je dejal Goria, ne more v nobenem primeru sprejeti Lamovih predlogov.
Po mnenju zakladnega ministra bi vlada lahko pristala na spremembo odloka pod tremi pogoji : da ne bi morala ona sama dajati novih pre-
dlogov, da bi predlogi sindikalnih organizacij imeli isti učinek kot zakonski odlok in da bi šlo za enoten predlog vseh treh sindikalnih organizacij. Od teh treh pogojev se je u-resničil samo prvi.
Goria je tudi dejal, da ne obstaja problem finančnega kritja odloka. To vprašanje je v senatu postavila neodvisna levica ter sta o njem zahtevala pojasnila, tako predsednik senata Cossiga kot predsednica zbornice Jottijeva. Glede istega vprašanja je neodvisna levica zahtevala poseg predsednika Pertinija.
Včerajšnji dan je pokazal in sicer prav s posegom Giorgia Napolitana, da ne obstajajo velike razlike v gledanju tako v Komunistični partiji sami kot med CGIL in KPI, o tem, kako voditi parlamentarno bitko, še več, postalo je jasno, da bo komunistična opozicija v poslanski zbornici še bolj trda, če je mogoče, kot je bila v senatu. Ni mogoče vzpostaviti novo vzdušje, je dejal Napolitano, dokler ne bodo odpravili razkola, ki ga je povzročil člen 3 zakonskega odloka o premični lestvici. Napolitano je zahteval od vlade naj že preneha s ponavljanjem, da je naloga CGIL, da daje nov predlog. Ko je govoril o predlogu Luciana Lame, je načelnik komunistične skupine dejal, da bo v primeru negativnega odgovora vlade, breme visoko za vse. Komunisti so mnenja, da je poseg po zakonskem odloku s strani vlade dokaz, da se je slednja odločila za spopad z največjo opozicijsko stranko. Kljub vsemu je Napolitano pustil vrata nekoliko odprta, ko je dejal, da je opozicija KPI naperjena, ne toliko proti sporazumu od 14. februarja, temveč proti odloku o premični lestvici. To naj bi pomenilo, da je KPI naklonjena obnovitvi pogajanj.
R. G.
Delegacija ZKS sklenila obisk v naši deželi
Maloobmejni promet pomemben dejavnik za krepitev manjšine
TRST — Delegacija komunistov Slovenije (sestavljala sta jk> predsednik CK ZKS Andrej Marinc in sekretar komisije za mednarodne stike Ivo Vajgl) je sklenila dvodnevni obisk v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kamor jo je povabil deželni odbor KPI.
V tem času je imela dvostranski pogovor z deželnim vodstvom KPI, rektorjem univerze in predstojnikom centra za nuklearno liziko (v Trstu) in srečanje z goriškimi poslovnimi in upravnimi krogi in s slovensko komisijo pri KPI (v Gorici).
Predsednik CK Zveze komunistov Slovenije Marinc je po zaključku obiska deželnega komiteja KPI včeraj zvečer obiskal na njeno željo- Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo. Marinc si je v spremstvu ostalih članov delegacije ogledal Kulturni dom, nato pa je v daljšem, sproščenem razgovoru s člani izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze poglobil nekatera konkretna vprašanja.
Razgovor se je tako nanašal na globalni zakon o zaščiti Slovencev v Italiji in na najboljše načine, da bodo ti napori uspešni. Andrej Marinc je obvestil člane izvršnega odbora o zadnjem zasedanju predsedstva centralnega komiteja Jugoslavije, na katerem so razpravljali o maloobmejnem prometu in ugotovili, da je Jugoslavija zainteresirana za dobrososedske odnose z vsemi sosedi in maloobmejni promet spada v ta kon tekst. Zaradi tega je treba podpreti vse težnje, da se razširi obmejno sodelovanje na vse, na gospo darsko in tudi na druga področja, kar pomeni podporo in krepitev položaja manjšin.
Razgovor se je nanašal tudi na nekatera konkretna vprašanja kulturnega, političnega in drugačnega sodelovanja na mejnem področju, (gv-bs)
NA 3. STRANI
Ko še vedno niso uradno znani izidi nedeljskih volitev
Negotovosti glede razvoja v Salvadorju
»Nekaj gnilega je v deželi Danski«: že trideset let zahtevajo javne gledališke ustanove poseben zakon, ki bi s svojimi normativami napravil življenje teatra kolikor toliko zno sno, da bi hrami boginje Talije ne zapirali vrat (zadnji primer je gleda-lišče v Livornu). Zahteve padajo v Prazno, še najbolj pa vznemirja zadržanje tukajšnje javnosti, ki kar brezbrižno gleda na agonijo slovenske ustanove, kot da ne bi bila pomemben dejavnik kulturnega živije nia v deželi, posebno mest Trsta in Gorice. A tudi med nami so taki. ki si z obema rokama zatiskajo oči in stavijo vato v ušesa, da ne bi videli in slišali. Zatekajo se in skri vajo za zavese nekakšne »višje morale«, ki pa z etiko in umetnostjo nima kaj opraviti, še več, samovšečno gledajo na krvavitev in prazne bla gajne.
Drevi bo začetek zadnjega akta letošnje sezone, ki je naletela na tako kontroverzen odziv, kot jih je le malo doslej. To pa je tudi dokaz žive gledališke govorice, s katero se lahko tudi ne strinjamo, a žara di tega ne bi smeli dirjati v za-Plotništvo, raje javno in glasno po stavljati predloge, spodbuditi zavest 0 »našem« gledališču. Zato pa mora ludi drevišnja premiera izzveneti kot Vov poskus udejanjanja umetnosti in strastne, magične teatrske govorice. Kajti kljub vsemu, »predstava je po svoji naravi namenjena gledanju in gledališki kraj in čas sta torej očit-Po kraj in čas za zbiranje gledal cev, zbirališče občinstva. Gledališče le tako očitno predvsem zbirališče nekega določenega občinstva, zbira Ušče, ki to občinstvo -- vsaj za čas Predstave in vsaj v »domišljiji«, ideo loško — konstituira ali vsaj potrdi kot specifično (družbeno) skupino. Gledališču je torej inherentna socialno-, če ne celo socializacijska funk-
WASHINGTON, SAN SALVADOR - »Ko ne bi v zadnjih treh letih nudili salvadorskemu režimu izdatne vojaške in gospodarske pomoči (preko eno milijardo dolarjev), bi tam sedaj vladal marksistično - leninistični režim, kot v sosednji Nikaragvi.« Besede ameriškega državnega tajnika Shultza zgovorno dokazujejo, da je Reaganova administracija prepričana, da lahko samo ZDA preprečijo rojstvo »novih Kub« v Srednji Ameriki.
Prav zato dajejo v Washingtonu izreden pomen sedanjim predsedniškim volitvam v Salvadorju in dosledno mižijo pred očitnimi nepravil nostmi nedeljskih volitev, katerih uradni rezultati bodo znani baje šele v soboto, kljub 1,5 milijona dragemu »volilnemu kompjuterju«, ki so ga darovali za utrditev »salvadorske demokracije«. Rea ganova administracija je že začela bitko, da bi ameriški kongres odobril naknadno vojaško pomoč Salvadorju. Bajne vsote so namreč do sedaj uspe
le le zaustaviti salvadorsko gverilo, preprečiti njeno zmago, a je niso uspele uničiti. Washington se je med drugim znašel v pravem precepu, saj ni njegov kandidat demokristjan Duarte dosegel absolutne večine, da bo maja v drugem krogu volitev prišlo do balotaže med njim in skrajnim desničarjem D'Abuissonom. Slednji ob sedanjem kaosu z volilnimi rezultati neobičajno molči, kar marsikdo ocenjuje kot pravo grožnjo, da bo sam s svojimi polvojaškimi oddelki in ob podpori dobršnega dela vojske poskrbel za utrditev zahodne »omike«. Državnega udara pa si Reagan sedaj v predvolilnem letu ne more privoščiti. Potru dii se bo, da bo položaj nekako zamrznil do pred sedniških volitev in bo šele kasneje skušal z bolj drastičnimi ukrepi likvidirati salvadorski vozel in salvadorsko gverilo.
Na turneji po državah Srednje Amerike se sedaj mudi podtajnik Harry Shlaudeman, ki sku
ša uresničiti to Reaganovo zamisel o zamrznitvi. Položaj pa je po vsem sodeč bolj zapleten, kot bi si ga želela Reaganova administracija. Ne vre namreč samo v Salvadorju, vsa Srednja A-merika je postala eksplozivna. Kljub temu pa Washington vztraja pri poskusih, da bi zrušil sandinistični režim v Nikaragvi in da bi s težo svojih dolarjev in grobo vojaško silo umetno ohranili pri življenju reakcionarne srednjeameriške režime.
Ameriški velekapital si namreč ne more privoščiti, da bi se kaka država osamosvojila, ne da bi zdrknila v objem vzhodnega bloka, saj bi bilo to nevaren precedens ne samo za Srednjo temveč za vso Latinsko Ameriko. Krize v tem delu sveta je torej treba reševati z vidika ameriških interesov in ne ob spoštovanju najosnovnejših pravil sožitja med državami.
Košarkarji Bantorome evropski pokalni prvaki
ŽENEVA — Rimsko moštvo Ban corome je osvojilo naslov evropskega košarkarskega prvaka.
V	sinočnjem velikem finalu v Že nevi so rimski košarkarji premagali Barcelono z 79:73 (32:42). Slavje po tekmi v rimskem taboru je bilo tem večje, ker nič ni kazalo, da bi lah ko italijanski košarkarji osvojili ta pokal. V prvem polčasu so bili namreč Španci odločno boljši in tudi zanesljivo vodili.
V	nadaljevanju pa je prišlo do preobrata. Ob odlični igri obeh Američanov Wrighta in Kea je rimsko moštvo najprej nadoknadilo zaostanek, da bi nato celo povedlo in tudi zasluženo zmagalo.
BEOGRAD — V dveh mesecih in pol tega leta so jugoslovanski gospodarstveniki v razvite države Za hoda izvozili blaga v vrednosti okoli 697 milijonov do . larjev. To je za četrtino več kot v istem obdobju lani. Hkrati se je uvoz povečal samo za odstotek — za izdelke, iz teh držav so plačali 948 milijonov dolarjev. S tem se je jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj z razvitim Zahodom glede na lansko enako obdobje zmanjšal za 35 odstotkov, so poudarili na včerajšnjem sestanku območnega odbora za razvite zahodne države in 'prekomorske države v gospodarski zbornici Jugoslavije.
Kaj pomeni okrožnica goriške prefekture?
NA 8. STRANI
Nova vloga žandarmerije
Pripadniki libanonske žandarmerije so včeraj zasedli bivše francoske položaje vzdolž »zelene črte«, da ne bi v celoti prekinili prehoda med muslimanskim in krščanskim delom Bejruta	(Telefoto AP)
t
Spremembe v odloku o uporabi deviz
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sprejel sklep o spremembi in dopolnitvi odloka o uporabi deviz, ki jih imajo občani in pravne osebe na deviznih računih ali deviznih hranilnih knjižicah. Na podlagi tega sklepa bodo 'ahko devize uporabljali za osebne potrebe in potrebe članov družine, kadar bodo plačevali stroške potovanja v tujino, u-važali blago za lastne potrebe in potrebe drobnega gospodarstva, za nakup vrednostnih papirjev in za pokrit je stroškov šolanja v tujini, nakup strokovne literature ter zdravljenja v tujini.
Po tem sklepu lahko občani z deviznih računov in deviznih hranilnih knjižic za vsako potovanje v tujino dvignejo efektivno tujo valuto v višini 250 ameriških dolarjev, oziroma v od govar ja joči valuti do tega zneska. O tem bodo banke, ki vodijo devizne račune ali devizne hranilne vloge izdajale potrdila, ki bodo veljala največ 90 dni od dneva izdaje do trenutka prvega potovanja iz države. Občani lahko dvignejo tudi večji znesek efektivnega tujega denarja v čekih, kreditnih pismih, ali pa lahko plačujejo s kreditno kartico in z drugimi načini plačevanja v plačilnem prometu s tujino, (dd)
□ BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Spil jak se je včeraj vrnil v Beograd po uradnem in prijateljskem obisku na Češkoslovaškem. V Pragi sta predsednika Špiljak in Gustav Husak podrobno izmenjala mnenja o dvostranskem sodelovanju in perečih mednarodnih vprašanjih.
Špiljak je v posebni izjavi za jugoslovanski tisk povedal, da so se s predsednikom Husakom in drugimi češkoslovaškimi voditelji odkrito pogovarjali in podrobno preučili dvostranske stike, ter se medsebojno seznanili z razvojem in izgradnjo socialističnih odnosov držav.
»Ugotovili smo, da se sodelovanje med SFRJ in ČSSR uspešno ' razvija na temeljih enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in obojestranske koristi, ob polnem spoštovanju lastnih poti notranjega razvoja in različnosti mednarodnega položaja obeh držav. Čeprav smo že do zdaj imeli številne stike in dosegli tudi visoko raven sodelovanja na posameznih področjih, posebej v blagovni menjavi.« (dd)
KPI obrazložila predlog o referendumu o raketah
RIM — Napoved ministra Spadolini ja, da so jedrski izstrelki na Siciliji delno že operativni, je bila nedvomno povod za pobudo KPI, da predlaga vladi, naj okliče referendum o namestitvi evroizstrelkov v Italiji. To izhaja iz tiskovne konference, ki so jo priredili včeraj na sedežu komunistične partije in na kateri so obrazložili predlog KPI o tem referendumu. Velik odziv prebivalstva na samoupravnih referendumih, ki so jih v številnih italijanskih občinah organizirali krajevni odbori za mir, priča o zanimanju prebivalstva za to problematiko, zato je pravilno, da se omogoči državljanom, da odločajo o tem vprašanju, pravijo pri KPI. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil seveda govor tudi o skladnosti takega predloga z ustavo. Senator Bufalini, ki je obrazložil ta predlog, je poudaril, da ne gre za referendum o odpravi nekega zakona, kakršne ustava prepoveduje, ko gre za ratifikacijo mednarodnih obvez, ampak le za vprašalnik, s katerim bi država vprašala volivce, ali soglašajo z namestitvijo novih jedrskih izstrelkov na italijanskem ozemlju in ali so za zmanjšanje stopnje oborožitve na Vzhodu in na Zahodu.
Kot rečeno, je do tega predloga prišlo po Spadolinijevi izjavi, da so rakete že operativne, na katero komunisti gledajo z veliko zaskrbljenostjo. Ko je pred kratkim podtajnik pri predsedstvu vlade Amato dejal, da ìa-kete še niso operativne so komunisti, z zanimanjem vzeli na znanje to izjavo, čeprav je niso spremljale politične utemeljitve in bili so pozorni tudi na dejstvo, da je Craxi napovedal obisk na Madžarsko in Andreotti obisk v Moskvo. Sedaj, po izjavi o operativnosti raket je seveda stanje drugačno in zaskrbljenost mnogo večja. Zato je prav, pravijo pri KPI, da se o tem vprašanju izreče ljudstvo samo.
Seveda je na tiskovni konferenci padlo tudi vprašanje o političnih posledicah, ki bi j ili imelo sprejetje tega predloga na odnose med vlado in KPI. Komunistični voditelji menijo, da bi tak sklep nedvomno predstavljal izboljšanje teh odnosov, »pa čeprav je treba vsako zadevo ločeno obravnavati«. (bbr)
Kljub Pinochetovim represivnim ukrepom
V Čilu se nadaljujejo protivladne manifestacije
SANTIAGO DE CHILE — Kljub uvedbi policijske ure in drugim represivnim ukrepom se po torkovem 8. protestnem dnevu, ki je zahteval več mrtvih, na desetine ranjenih in na stotine aretiranih, se nadaljujejo protirežimske manifestacije. V sredo je prišlo tako v čilski prestolnici San-tiagu kot v drugem največjem mestu Valparaisu do pouličnih spopadov, zlasti med študenti in posebnimi oddelki policije.
V Santiagu so se študentje zbrali v bližini tehnološke akademije, da bi izrazili solidarnost svojemu kolegu Antoniu Irrizabalu, ki je bil v torek hudo ranjen. Policija pa je manifestante razpršila s solznimi bombami, hidranti ipd. ter jih precej tudi aretirala.
Podobno se je v Valparaisu zbrala skupina približno 200 študentov, ki je izrazila svoj protest proti zaprtju vseučilišča, ki so ga po vladnih navodilih odredile akademske oblasti. Tudi tu je policija nastopila proti manife-stantom ter jih nekaj priprla.
Dogodki v Čilu so spet vzbudili val ogorčenja v svetovni demokratični javnosti in vrstijo se predlogi o tem, kako bi bilo mogoče najučinkoviteje izraziti solidarnost s čilskim ljudstvom, V tej zvezi se je oglasila tudi ugledna italijanska katoliška revija za mednarodno politiko »Prospettive nel mondo«, ki v uvodniku svoje zadnje številke predlaga, naj italijanska vlada prekine diplomatske odnose s Čilom in naj Evropska skupnost izvede gospodarski bojkot proti Pinochetovemu režimu.
Čilska levica je medtem objavila komunike, v katerem med drugim pravi, da je uspela demonstracija, ki je po zadnjih vesteh terjala šest smrtnih žrtev, pokazala, da bi v Čilu bilo mogoče organizirati prvo splošno stavko. V svojem komunikeju u-gotavljata Ljudsko gibanje (fronta, ki jo podpirajo komunisti) in socialistični blok, da so se protestne manifestacije udeležile tudi nekatere družbene sile, ki so doslej bile pasivne.
Ob povratku v Pariz se je Mitterrand moral soočiti s problemi železarstva
Francoski predsednik Mitterrand pred svojim odhodom iz New Yorka (AP)
Kitajski zunanji minister v Jugoslaviji
BEOGRAD — Sekretar predsedstva CK ZKJ Nikola Stojanovič je včeraj sprejel kitajskega zunanjega ministra in člana CK KP Kitajske Vu Hsijena, ki je na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. V pogovoru sta z zadovoljstvom ugotovila, da se stiki in sodelovanje med ZKJ in KP Kitajske ter jugoslovansko - kitajski odnosi v celoti uspešno razvijajo na ustavnih načelih. Velik pomen za takšen razvoj stikov ima praksa rednih političnih stikov in izmenjava mnenj predstavnikov obeh partij in držav na visoki in najvišji ravni. Poudarila sta, da obstajajo vsi pogoji, ter obojestranska pripravljenost za nadaljnji uspešni razvoj prijateljskih stikov med državama in to na vseh področjih.
Jugoslovanska delegacija na pogrebu Sekou Toureja
ALŽIR — Delegaciji SFRJ, ki jo vodi predsednik predsedstva CK ZKJ in član predsedstva SFRJ Dra-goslav Markovič, se je včeraj na poti v Conackry, kjer se bo udeležila pogreba gvinejskega predsednika Sekou Toureja, za kratek čas ustavila v Alžiru. Dragoslava Markoviča je na tamkajšnjem letališču pozdravil član politbiroja FLN in alžirski pravosodni minister Boualem Baki. Markovič in Baki sta se zadržala v krajšem prijateljskem pogovoru.
Q BEOGRAD — Ob smrti predsednika Gvineje Ahmeta Sekou Toureja je zvezni izvršni svet 30. marec razglasil za dan žalovanja v Jugoslavjji.
PARIZ — Francija ni samo dežela luksuznih' predmetov in gastronomije, ampak hoče biti tudi moderna industrijska dežela, je skušal prepričati Francois Mitterrand ob koncu svojega obiska v ZDA ameriške ekonomiste, pri čemer jih je skušal tudi potolažiti glede nacionaliziranih podjetij, češ: Francija je poznala nacionalizirano pošto že od Ludvika XIV. In tudi zdaj bodo naša nacionalizirana podjetja postala v kratkem rentabilna, razen železarstva . . .
Ko pa je zjutraj prišel z letalom concorde znova v Pariz je moral takoj na sejo vlade, ki je v znamenju velikega nesoglasja marala reševati težko nalogo preslojevanja francoskega železarstva, ki je tako gospodarski kot še posebej boleč socialni problem. Francosko železarstvo je v preteklih letih močno nazadovalo v svoji rentabilnosti, saj so morale vlade v času od 1974 dalje investirati v to panogo okrog 14 milijard frankov. Samo lani sta oba velika industrijska kombinata Usi-nor in Salcinor zabeležila skoraj 10 milijard frankov izgube. Zato so začeli to proizvodnjo postopno omejevati. Leta 1974 je znašala železarska proizvodnja Francije 27 milijard ton, lani pa samo še 17,6 milijarde tori. Pri vsem tem je treba še upoštevati, da je francosko železarstvo del EGS in da so v tem okviru določene za vsako državo kvote, ki ne smejo biti prekoračene, vendar pa je obenem s tem zagotovljena cena. Od leta 1986, ko prenehajo postavke EGS sporazuma v tej točki, se bodo pa cene sprostile in s tem tudi konkurenčna tekma, zaradi česar želi biti francosko železarstvo na to u-strezno pripravljeno. Seveda pa ta
modernizacija zahteva velike nove investicije in obenem zmanjševanje števila zaposlenih delavcev. V prihodnjih treh letih naj bi zmanjšali število zaposlenih za okrog 20.000 do 25.000 delavcev, obenem pa naj bi investirali tudi okrog 20 do 30 milijard frankov. Pri tem obstajata dva načrta obeh velikih železarskih družb, Usinor in Salcinor.
V	vsakem primeru pa bi naj prišlo že zdaj do velikih .odpustov delavcev in čeravno naj bi ta proces spremljali tudi ustrezni socialni u-krepi, kot delno plačilo v teku dveh let, prešolanje za druge industrije, zgodnja upokojitev ali subvencionirani odhod tujcev v njihovo domovino, vse to vzbuja v prizadetih predelih Lorene, Sevra in Juga, veliko vznemirjenost delavcev in njihovih družin. Včeraj so tako množično demonstrirali v Metzu in v Caenu"-in Hu-manite piše, da so bile to največje manifestacije železarjev v boju za delo od leta 1981. Mnogi delavci so nosili napise, češ: Mitterrand, spomni se, da si nekoč manifestiral z nami vred . . . Manifestacije so organizirali združeni sindikati železarjev vseh smeri. Generalni sekretar sindikata CGT železarjev Andre Sauva-jon pa je včeraj pred začetkom vladne seje v Parizu opozoril vlado, da je zdaj zadnji trenutek za to, da najdejo rešitev, kajti če bi se odločili za ukinjanje služb in krčenje železarstva, bodo sindikati ostro udarili.. .
V	pričakovanju sklepov vladne seje v Parizu, so žoezarji zasedli nekaj cest v Franciji in zagrozili s P°; hodom v Pariz, če bi se vladni sklepi obrnili proti delavskim zahtevam.
BOGDAN POGAČNIK
Zaradi očitnih gospodarskih in političnih koristi
Za Bonn ni alternative Evropi zato je treba krizo premostiti
BONN — Istega dne ko je moral zvezni kancler Kohl v Bundestagu z obžalovanjem ugotoviti, da tudi. torkov sestanek zunanjih ministrov deseterice v Bruslju ni prinesel soglasja ne glede britanskega prispevka EGS ne glede irske proizvodnje mleka, je britanski zunanji minister sir Geoffrey Howe, v spodnji zbornici v Londonu dejal, da Britanija ne bo izplačala 100 milijonov funtov predplačila Evropski skupnosti.
Četudi je minister Howe pristavil, da bo Britanija »še naprej izplačevala svoje redne prispevke«, je bil britanski sklep hud udarec za bonsko vlado. Namesto vesele novice, ki jo je kancler Kohl nameraval sporo. Žiti javnosti na zasedanju parlamen ta, je moral trpko priznati, da soglasje še ni bilo doseženo.
Razprava o Evropi, ki je sledila Kohlovi vladni izjavi v Bundestagu, je v notranjepolitičnem smislu prinesla nekaj razveseljivega. Vse stranke v parlamentu so poudarile, da ni druge izbire za Zvezno republiko, kot je Evropa, in da je treba zato storiti vse, da ne bi načrti o evropski politični liniji padli v vodo zaradi nacionalnih »kratkovidnosti«, kot se je izrazil kancler Kohl. Poleg tega je vodja socialdemokratske opozicije v Bundestagu v imenu SPD ponudil kanclerju Kohlu podporo pri njegovih prizadevanjih ohraniti Evropsko gospodarsko skupnost. Ta
dobrodošla Voglova izjava je posledica Kohlovega sklepa, da se bo v evropskih zadevah izčrpno posvetoval z opozicijo.
Kljub temu je prišlo med razpravo v Bundestagu do pomembnega razločka pri navajanju zneska, ki ga bo morala zvezna vlada do leta 1989 plačati v obliki dodatnih stroškov za pokritje kmetijske proizvodnje in finančne reforme.
Kancler Kohl je govoril o 18 milijardah mark, medtem ko je Hans -Jochen Vogel v imenu opozicije navedel 30 milijard in dejal, da bi rad temeljiteje preveril Kohlov znesek.
Dejansko je bonska vlada v precepu. Pri reševanju evropskih problemov, in to ne samo obrambnih in varnostnih, se je močno naslonila na Pariz. Cena za to sodelovanje pri iskanju rešitev v okviru EGS znaša dve milijardi mark, kolikor bo moral finančni minister Stoltenberg
vsako leto plačevati zahodnonemškim kmetom kot nadomestilo za prejšnje izravnavanje cen kmetijskih pridelkov med Francijo in ZRN.
Toda naslonitev na Pariz naj bi reševala tudi dolgoročnejša evropska vprašanja, kot je na primer ustvarjanje politične unije. Zato ni čudno, če je slišati v zadnjih tednih v Bonnu krilatico o »dveh hitrostih« v Evropi, kakor da je Evropa avtomobil, v katerem ena skupina zahodnoevropskih držav lahko vozi hitreje od druge.
Za reševanje neposrednih problemov, ki tarejo EGS — varčevanje pn proračunu in zmanjšanje irske proizvodnje mleka — in ta dva problema sta zagrenila življenje deseterici — je bilo bolj logično pričakovati, da bi se bila združila Bonn in London, ne pa Bonn in Pariz, ker ZRN in Britanija obe več dajeta skupnosti, kot od nje prejemata.
Toda ali mar Zvezna republika
Nemčija res toliko daje, kot navajajo nekateri zelo ogorčeni Nemci v teh dneh. ZRN nedvomno največ prispeva EGS in je nedvomno največji neto plačnik. To je okrog 5 milijard mark. Toda Zahodni Nemci po navadi ne omenjajo, da je samo 60 odstotkov tega prispevka iz davka na dodatno vrednost, to je davčnega prispevka. Štirideset odstotkov tega zneska prihaja iz nedavčnih virov, to je od carine in izravnalnih plačil, ki tako ali tako pripadajo skupnosti. Tako se zahodnonemški prispevek EGS za leto 1983 zniža na 3 milijarde dolarjev in še tukaj bi se dalo kaj »odračunati«.
Kakšne prednosti ima ZRN od članstva v skupnosti? Zahodnonemški izvoz v države članice EGS je od leta 1958 dvakrat hitreje naraščal kot izvoz v druge države sveta. Zdaj gre polovica zahodnonemškega izvoza v EGS in to zagotavlja na milijone delovnih mest. Izvoz kmetij
skih izdelkov iz ZRN v države članice EGS se je od leta 1958 početveril. Na to dejstvo so zahodnonemški kmetje zlasti ponosni. V blagovni menjavi s Francijo ima ZRN že leta in leta izvozni presežek približno 10 milijard mark na leto.
Toda Bonn ima še druge pomembne prednosti od EGS. Članstvo v EGS zagotavlja ZRN dodatno varnost. Položaj Berlina je danes trdnejši tudi zaradi podpore deseterice oziroma deveterice Bonnu. Članstvo v EGS tudi povečuje mednarodni pdmen in težo ZRN kot mednarodno priznanje srednje velike sile, zlasti v ekonomskem pogledu.
Zato ni čudno, da kancler Kohl na vsakem koraku poudarja, da »n> alternative za Evropo, kar zadeva ZRN«. In zato si tudi prizadeva, da bi Španija ’ in Portugalska, kjer je pravkar bil na obisku, čimpreJ postali članici EGS in bi se tako njen pomen še povečal. Zato v Londonu dobro vedo, do kje lahko napnejo lok. Za Britanijo EGS še daleč ni tolikšnega pomena kot za ZRN. Britaniji bi že zadostovala cona svobodne trgovine v Zahodni Evropi, kancler Kohl pa sanja o P°' litični uniji in o tem, da bi Za' hodna Evropa nekega dne svojo e-konomsko moč lahko prelila v P°“' tični glas, ki bi neprimerno močneje odmeval po hodnikih svetovne oblasti kot doslej. BOŽIDAR PAHOR
Pokazala se je med obiskom predsednika CK ZKS Andreja Marinca
Zavzetost Gorice za višje oblike gospodarskega sodelovanja
GORICA — Navzočnost visokih predstavnikov upravnega, političnega in gospodarskega življenja Gorice na pogovoru, ki sta ga v prostorih ESPOMEGO priredili delegaciji deželnega odbora KPI in Zveze komunistov Slovenije, je potrdila tradicionalno odprtost Gorice za razvijanje vsestranskega sodelovanja s sosednjim jugoslovanskim prostorom, zlasti še z Novo Gorico. Tudi teme, lei- so jih obravnavali, so pokazale, da gre Gorici za vsebinsko sodelovanje, zlasti še na področju industrijske kooperacije.
Visoko raven je pogovoru dala udeležba župana občine Gorica Antonia Scorona, župana Doberdoba Marija Lavrenčiča, župana iz Doline Edvina Švaba, tajnika SSk Andreja Bratuža, podtajnika KD Bruna Longa, kakor tudi predstavnikov zvez malih podjetij, industrij-cev, Kmečke banke, kmečke organizacije, sindikatov, poslovnih krogov itd.
Župan Scorano je za iztočnico svojega govora navedel prispevek, ki sta ga oba naroda ob meji dala za uspešno sklenitev Osimskega sporazuma. Pri tem je Poudaril krepitev stikov (lanska konferenca o gospodarskem sodelovanju ob meji) in oblikovanje vedno bolj u lemeljenega prepričanja, da trgovska menjava ne more biti več edini cilj obmejnega gospodarskega sodelovanja, ampak da so potrebne višje oblike industrijske kooperacije.
Zelo zapažen je bil poseg nekdanjega predsednika pokrajine prof. Pagure, ki je razgrnil bogat načrt skupnih pobud, sprejet v pretekli dobi, in sklenil svoje izvajanje z mislijo, da mira in prijateljstva ni mogoče gra diti z deklaracijami, ampak z gospodarskimi, kulturnimi in športnimi pobudami, o katerih se je pokrajina že pogovarjala z Novo Gorico.
Andrej Marinc, predsednik CK Zveze komunistov Slovenije, je na podlagi izjav in vprašanj predgovorni-
kov poudaril, da navzočnost tako visokih predstavnikov na pogovoru govori o usodni povezanosti obmejnega prostora in ljudi, ki na njem živijo. Ta povezanost, ki se ne sme omejevati samo na gospodarstvo, se mora, ne glede na različne družbene sisteme, razvijati tudi zaradi nevarnosti, ki v svetu ogrožajo mir.
Ko je govoril o izvajanju dolgoročnega stabilizacijskega programa Jugoslavije je Andrej Marinc dejal, da so ta program izdelali na strategiji odprtih meja in sodelovanja s sosedi.
Dva cilja izstopata v tem programu: povečati priliv konvertibilne valute za odplačevanje dolgov; ohraniti stik s tehnološkim naprredkom v svetu.
»Klima za višje oblike sodelovanja je danes ugodnejša kot doslej. Uspeli bomo le s takšnimi, dobro izdelanimi projekti, v katerih se bo .zrcalil interes obeh partnerjev.« je dejal Marinc in pri tem poudaril mož nosti, ki jih v tej smeri daje Osimski sporazum in obmejni sporazumi, pa tudi novi zakonski osnutek, ki ga pripravlja KPI o obmejnem gospodarskem sodelovanju.
Marinc je nadalje povedal, da v Jugoslaviji niso razpravljali o možnosti ukinitve industrijske cone na Krasu in da tudi zamisel o ustanovitvi več manjših con ni še prišla v javno razpravo. Pri tem je poudaril u spešno industrijsko sodelovanje med obmejnimi podjetji v Beneški Sloveniji, medtem ko ne prihaja do italijanskih naložb v mešana podjetja v Jugoslaviji.
V sklepnem delu svojega govora je Andrej Marinc govoril o položaju in vlogi manjšin in dodal, da v sedanji sicer dobri klimi globalna zaščita za Slovence, predvidena v Osimskem sporazumu, preveč kasni in da Slovenija in Jugoslavija enotno podpirata boj Slovencev v Italiji za celovito zakonsko zaščito.
GORAZD VESEL
Andrej Marinc v družbi slovenskih komunistov
GORICA — Del članov slovenske komisije KPI med pogovorom z Andrejem Marincem in Ivom Vajglom v mali dvorani gospodarskega razstavišča
ESPOMEGO
GORICA — »V okviru demokratičnega razvoja italijanske družbe je možen tudi obstoj in napredek slovenske narodnostne skupnosti, ki, resnici na ljubo povedano, ne živi v zadovoljivih razmerah,« je dejal Miloš Budin, predsednik slovenske komisije pri deželnem odboru KPI. Budin je pri tem poudaril, da je navezanost na narod v matični domovini za Slovence v Italiji življenjskega pomena. Čeprav živimo v različnih razmerah med Slovenci v domovini in nami ne sme obstajati meja, ampak se moramo po jezikovni in kulturni plati počutiti eno in isto, je še rekel.
Miloš Budin je nadalje poudaril potrebo, dogovorjeno v deželnem vodstvu stranke, po tesnejših in stvarnih stikih med »komunisti istega jezika in, ki pripadajo dvema različnima strankama,« in poudaril, da so slovenski komunisti v Italiji ponosni na svoje načelno in dosledno zavzetost za enovito globalno zaščito vseh Slovencev v Italiji.
Andrej Marinc je ob sklenitvi pogovora poudaril strateški interes Jugoslavije in Italije za dobrososedske odnose. Navedel je načelno stališče Jugoslavije, da vsa slovenska manjšina po Osimu dobi najboljšo možno zaščito. Poudaril je zgodovinsko odgovornost Slovenije do vseh njenih delov in pravilnost manjšine, da se vključuje v italijanske družbeno-politične strukture in so tako izogiba getu.
»Kolikor enotnejša in močnejša bo manjšina, toliko večjo podporo bo uživala tudi pri matičnem narodu,« je ob koncu dejal Andrej Marinc.
Tiskovna konferenca o stališčih komunistov
TRST — »Odprti odnosi in odkriti pogovori o vseh vprašanjih, tudi o Ustih, ki so v preteklosti motili iskanje skupnih poti za skupna vprašanja, so sad potrpežljivega dela in medsebojnega spoštovanja«, je na tiskovni konferenci v časnikarskem krožku v Trstu dejal deželni tajnik KPI za F JK Giorgio Rossetti, ko je predstavil predsednika CK ZKS Andreja Marinca in mu dal možnost, da oceni dvodnevne pogovore med komunisti dveh sosednih regij oziroma republik. Še naprej bomo razvijali stike med komunisti v F JK, Sloveniji in Hrvaški in ne gledali z ljubosumnostjo na pobude, ki jih drugi vgrajujejo v temelje dobrega sosedstva.
Rossetti je govoril tudi o večstranskih razvojih gospodarskih možnosti na širšem in ne le na obmejnem prostoru, ki jih ponuja nastajajoči zakonski osnutek KPI.
Andrej Marinc je najprej izpostavil splošne koristi, ki jih za večinski in manjšinski narod imajo stiki med komunisti. Poudaril je neodtujljivo potrebo človeštva po miru in dodal, da morajo sosedski odnosi temeljiti na spoštovanju obmejnih sporazumov in Osimskega sporazuma. Iz gospodarske krize, ki pesti Ves svet in tudi naši državi, je dejal Marinc, se bomo izvlekli z iskanjem skupnih oblik dolgoročnega sodelovanja na industrijski in tehnično-znanstveni ravni ter ob skupnem nastopanju na tretjih tržiščih.
Predsednik komunistov Slovenije je nadalje ugodno ocenil včerajšnji uradni obisk pri rektorju tržaške univerze. To vseučilišče uspešno sodeluje z ljubljanskim, njegov rektor pa pripravlja srečanje rektorjev univerz na območju delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Tako univerza kakor center za nuklearno fizika lahko oplemenitita oblike mednarodne delitve dela, je ob koncu tiskovne konference izjavil Andrej Marinc.
Deželni zakonski osnutek o krepitvi evropske misli
TRST — Letošnje volitve v evropski parlament so marsikateri osebek privedle do razmišljanja, kaj postoriti za okrepitev evropske zavesti pri državljanih te skupno sti. Takšna misel se nekaterim še zlasti vsiljuje ob dejstvu, da je evropska deseterica zašla v globoko krizo zaradi brodoloma, ki so ga člani ministrskega sveta doživeli na sestankih v Atenah in v Bruslju o vprašanjih financ in kmetijske politike. Skrbi jih namreč, kako zagotoviti, da bo duh solidarnosti med državami EGS živel v tisti podobi, ki so jo izoblikovali očetje EGS.
Da bi ohranili ta organizem čimbolj živ in dejaven, je v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine vznikla zanimiva in prav aktualna pobuda izpod peresa deželnega svetovalca Paola Braide t,KD), ki so jo podpisali tudi deželni svetovalci vladne koalicije, kot so, denimo, Longo, Nodari, Pagura, Piccoli (KD), Manzon (PSI), Gonano (PSDI), Fragiacomo (PRI) in Drago Štoka (SSk).
Zakonski predlog zgoraj navedenih svetovalcev se zavzema za celovito politiko, ki naj bi jo naša (evropska) dežela spodbudila na kulturnem področju, da bi pomagala graditi mostove med evropskimi narodi in tako oblikovala proces njihove integracije.
Dežela naj bi denarno podprla informacijske in raziskovalne dejavnosti evropskega značaja, spodbujala naj bi pobratenje med krajevnimi ustanovami in sodelovanje med kulturnimi, gospodarskimi in šolskimi ustanovami, omogočala izmenjave dijakov in delavcev, organizirala študijske obiske zasebnih in javnih dejavnikov, dodeljevala štipendije obiskovalcem tečajev EGS, sestavljala časnikarske vesti in tiskala periodične publikacije, vse to z enim samim namenom: prispevati k rasti evropske zavesti in pospešiti evropsko integracijo.
Te pobude lahko uresničujejo — je zapisano v osnutku — javne ustanove, zasebniki, združenja in gibanja. Tiste organizacije, ki bodo stalno skrbele za cilje, ki jih vsebuje zakon, jih bodo prištevali med »zaslužne za evropski napredek«, zaradi česar naj bi imele pravico do tesnejše povezave z deželno upravo.
V zakonskem osnutku zaobjete namene bo uresničeval deželni odbor za Evropo, ki bo sodelavce izbiral med deželnimi dejavniki, predstavniki krajevnih ustanov, gospodarskih in sindikalnih združenj, in končno tudi evropskih gibanj, z namenom, da bi med občani trajno ohranjali zanimanje (in skrb) za združeno Evropo. (zd)
20 let prijateljstva med Ljubljano in Pesarom
Ljubljana — Iz Pesara se je vrnila delegacija skupščine občine Ljubljana, ki jo je vodila predsednica Lina Tomlje. Prisostvovala je proslavi 20-letnice sporazuma o prijateljstvu med Ljubljano in Pesarom. Ob tej Priložnosti so podelili častno meščanovo Marjanu Terpinu in Giorgia De Sabbatu, dvema prvima občanoma Ljubljane in Pesara, ki sta 1964. leta Podpisala pogodbo o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju.
Ob tej priložnosti so obširno govorili o dosedanjih stikih in o perspektivah, da bi razvijali tudi poslovno s°delovanje.
(eo)
Sončni kolektorji v domu upokojencev
KOPER — Na strehi koprskega doma upokojencev so delavci 1MP namestili sončne kolektorje, s katerimi bodo poslej ogrevali sanitarno vodo v tem domu. Pri obalnem domu upokojencev so se odločili za vgraditev sončnih kolektorjev, ker pri njih porabijo precej sanitarne vode, za kar odštejejo precej denarja. Po lanskih cenah naj bi samo pri porabi nafte in električne energije privarčevali približno 1,6 milijona dinarjev letno, kar pomeni, da se bodo sončni kolektorji izplačali znatno prej kot v petih letih, njihova življenjska doba pa je precej daljša.
Sicer pa se v obalnem domu upokojencev pripravljajo, da bodo (zaradi pritiska na to ustanovo) nekatere skupne prostore spremenili v bivalne in tako povečali zmogljivosti doma. Še letos naj bi pridobili 12 novih postelj. Cena ene nove postelje bo 237.127 din, v novogradnji pa stroški za eno posteljo znašajo 1,375.000 din. Ob otvoritvi je dom upokojencev imel 153 postelj, že letos pa naj bi jih imel 179.
DUŠAN GRČA
ljubljanski dnevi v Celovcu
CELOVEC — V okviru izmenjav in sodelovanja na področju Alpe - Jadran se bodo med 8. in 19. aprilom odvijali Ljubljanski dnevi v Celovcu. Predviden je bogat spored prireditev kulturnega, gospodarskega in športnega značaja. Med kulturnimi prireditvami naj omenimo koncert Slovenske filharmonije, predvajanje izbranih slovenskih filmov, razstavo najnovejše generacije slovenskih likovnih umetnikov in predstavo Meztnega gledališča ljubljanskega.
Na Ljubljanskih dnevih v Celovcu bosta med drugim vseučilišči obeh mest priredili simpozij o razvoju univerzitetnega študija ter okroglo mizo o slovenski kulturi v šestdesetih in sedemdesetih letih tega stoletja.
Teden italijanske kulture
SPLIT — Od 2. do 9. aprila bodo v Splitu priredili Teden italijanske kulture. Spored predvideva vrsto zanimivih večerov, na katerih bodo nastopile raznovrstne glasbene skupine in bodo predvajali dokumentarce. Na ogled, bodo tudi likovne in druge razstave.
Ferry promet med Koprom in Sirijo še vedno zanimiv posel
(čeprav je ustavljen zaradi sirske zapore meje po izbruhu sovražnosti med frakom in Iranom)
KOPER — Ferry promet med Koprom in Sirijo, ki ga je Pred leti vzpostavila Splošna pf-ovba Piran, je še zmeraj posel, ha katerega jugoslovanski (in tudi drugi) udeleženci v prometu nočejo kar tako pozabiti. Trajektna proga, po kateri je vsak teden potovalo na stotine velikih tovornjakov iz osrednje Evrope ra Bližnji vzhod, je namreč nekaj časa vsem prinesla blago v Tovornjaki so tako najceneje in najhitreje pripeljali blago v dežele Bližnjega vzhoda. Ta pot pa je postala nerentabilna, ko je zaradi vojne med Irakom in Iranom Sirija zaprla mejo. Že tako lepe dosežene rezultate so potem zasenčile izgube zaradi Plačevanja stroškov za najete tuje ladje.
Danes so se o tej progi pogovarjali člani odbora za intelaiai promet in pomorsko gospodarstvo pri koprski medobčinski gospodarski zbornici in ugotovili, da je, ne glede na zdajšnje razmere (ki trenutno ne omogočajo ponovne vzpostavitve te proge) vseeno le potrebno mis'iti nanjo. Prej ali slej Se bo položaj na Bližnjem vzhodu le spremenil, vonja bo morala bfenehati in takrat naj bi po vseh predvidevanjih posel moral
spet razcveteti. Toda, kako doseči, da bo jugoslovansko prevozno gospodarstvo tisto, ki bo izkoristilo svoj ugodni geografski položaj, kako se organizirati, da bi pripravljeno pričakalo u godni trenutek?
Nakup dveh sodobnih trajektnih ladij, zdaj za jugoslovanske pomorske prevoznike (za Splošno plovbo) ne pride v poštev, saj staneta dve taki ladji približno 70 milijonov dolarjev. (V tem imajo prednost pomorski prevozniki iz tistih držav, kjer zdaj že razpolagajo z ustreznimi plovili). Zato pride v poštev le najem dveh trajektnih ladij. Po drugi strani pa bi morali za udeležence tega posla pravočasno pripraviti določene devizne olajšave tudi na zvezni ravni. Z zdajšnjo stopnjo devizne obveznosti, ki velja za pomorsko gospodarstvo v Jugoslaviji, bi bilo namreč tudi najetje dveh velikih ferry ladij poslovno nezanimivo saj bo potrebno samo za najemnino odšteti velik dei zasluženih deviz. Če torej ne bo mogoče na zvezni ravni prepričati odgovornih o smiselnosti tega posla, potem se lahko zanj takoj obrišemo pod nosom.
Kljub tveganju, ki spremlja zanimiv posel (in kljub nemajhnim težavam, ki jih je imela Splošna plovba zaradi odp:ačevanja najemnine za trajektne ladje) pa so danes predstavniki slovenskega ladjarja povedali, da so še zmeraj pripravljeni nositi dobro polovico vseh stroškov, oziroma več kot polovico zaslužka, pa tudi morebitne izgube. Za ostali delež pa bi morali pristopiti tudi Luka Koper, koprska Intereuropa (kot špediter in prevoznik), morda pa tudi železniško gospodarstvo, če bi se jim posel zdel dovolj zanimiv.
Tako povezano hi prometno gospodarstvo laže ponovno vzpostavilo prometno pot z Bližnjim vzhodom in laže konkuriralo vsem, ki bi sicer želeli pristaviti lonček takoj po prenehanju vojne na Bližnjem vzhodu in poživiti trgovinske dejavnosti
O ferry prometu iz Kopra so na višji pomorski šoli v Piranu izdelali tudi raziskovalno nalogo, ki pa jo bodo delavci s področja prometa ocenili šele čez mesec ali dva, morala pa bi pomagati pri odločitvi za ponovno v xistavitev te zanimive pomorske poti.	B. Š.
Kljub temu da so pogajanja sa sestavo nove večine na mrtvi lochi
Pokrajinski in občinski odborniki so dejansko že skoraj vsi odstopili
Stališče miljske KPI o »primeru Valencie«
Kljub temu da so pogajanja za vstop Liste za Trst v koalicijo zašla v popolnoma slepo ulico, nameravata tako pokrajinski kot občinski odbor odstopiti pred koncem tega meseca, kot sta se obvezala* Clarici in Etichetti pred proračunskim glasovanjem. Če dejansko gledamo sta oba odbora že odstopila, saj so skoraj vsi občinski in pokrajinski od bomiki (včeraj se je sestal pokrajinski odbor) že podpisali odlok o odstopu, ki ga bodo verjetno dali v javnost jutri. Ta odstop bo imel si cer za sedaj samo politično veljavo, formalizirati in torej opolnomočiti pa ga bosta morala oba izvoljena sveta, a se še ne ve, kdaj se bosta sestala. Do tedaj (skoraj gotovo do podpisa morebitnega sporazuma z listo) pa bosta Clarici in Richetti ostala na svojem mestu, vse ostalo pa je za sedaj zavito v temo. Danes zjutraj se vsekakor, na občini sestanejo načelniki svetovalskih sku pin, komunisti in Parovel (Tržaško gibanje) so že napovedali, da bodo ne glede na potek pogajanj zahtevali takojšnje sklicanje občinskega sveta.
V sredo se je medtem sestal po krajinski svet SSk, ki je izdal naslednje tiskovno sporočilo:
»Pokrajinski svet Slovenske skup nosti v Trstu je na svoji seji 28. marca podrobno obravnaval najno vejši razvoj pogajanj, ki stremijo po tem, da bi na tržaški občini in pokrajini nastala trdna koalicija.
Svet SSk ie izrazil zaskrbljenost zaradi togih stališč Liste za Trst, ki ne gredo v smeri dialoga med tržaškimi političnimi silami. Tak dia log pa je v sedanjem kriznem po ložaju v Trstu nujen za reševanje težkih gospodarskih, socialnih, kul turnih in drugih vprašanj.
Kot je znano, je Lista za Trst s pismom strankam dosedanje koali cije sporočila, da zahteva zase prvenstveno vlogo (beri:	župana) v
morebitni novi široki koaliciji. Po leg tega je sporočila, da ne soglaša s predlogi za popravke k že pripravljenemu osnutku skupnega pro grama, ki sla jih predložila Slovenska skupnost in Socialistična stranka Italije.
Popravki SSk pa so za slovensko narodno skupnost bistvenega pomena, predvsem v točki, ki zadeva našo globalno zaščito. SSk je potrdila odločno odklonilno stališče do predlogov, da bt se v programu orne jevalo načelo o manjšinski zaščiti s kakim sklicevanjem na preštevanje.
V svojih popravkih se SSk sklicuje edinole na načela republiške ustave in mednarodnih pogodb, ki italijanskim oblastem nalagajo dosledno spoštovanje načela dejanske enako pravnosti.
Slovenska skupnost pa je tudi predložila kritične pripombe k delu osnutka, ki se zavzema za postavi lev električne termocentrale na premog na Tržaškem. Ravno na omenjeni seji pokrajinskega sveta SSk je bil dokončno soglasno odobren gospodarski program SSk, ki poleg drugega vsebuje odklonilno oceno tako do načrta o elektrocentrali na premog kot do načrta o premogovnem terminalu. Glede gospodarskega programa bo stranka v kratkem sklicala posebno tiskovno konferenco.«
O političnem položaju je včeraj razpravljalo tudi pokrajinsko tajni štvo PRI, ki izraža zaskrbljenost nad potekom pogajanj in hkrati poudarja, da je treba v prvi vrsti posvetiti pozornost programu morebitne nove koalicije. Glede popravkov k osnutku programa, ki so jih predlagali socialisti in SSk, pa so republikanci mnenja, da leti ne pred stavljajo nepremostljive ovire za sestavo novih trdnejših večin.
Javno stališče, ki ga je zavzel milj-ski župan Bordon v zvezi z gladovno stavko tržaškega desničarskega skrajneža Fabia Valenčiča, je bilo predmet razprave na zadnji seji vodstva miljske sekcije KPI in svetovalske skupine Liste Frausin. V zvezi s tem sestankom sta sekcija in svetovalska skupina izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem ugotavljata, da je boj proti porajanju fašizma v Italiji še vedno zelo aktualen, hkrati pa poudarjata, da nora jo biti sodna jamstva za vsakega obtoženca načelo za svobodo in za demokratično državo, ki temelji na ustavi in na odporniškem gibanju.
»Naša partija je že pred časom predložila v parlamentu,« piše v komunikeju miljskiJi komunistov, »zakonski o-snutek za odpravo vseh negativnih posledic preventivnega zapora, ki prizadene na tisoče državljanvo, ki čakajo na sodno obravnavo. Tržaške sodne organe pa še enkrat opozarjamo na nevarnost, ki jo predstavlja v tukajšnji stvarnosti črno prevratništvo ter poudarjamo našo zavzetost v boju zoper vse oblike terorizma.«
Vodstvo občinske sekcije KPI iz Milj zavrača vse strumentalizacije okrog tega vprašanja in obsoja napade na župana Bordona, ki so prišli iz vrst melonarskega glasila »La voce libera« in skupine, kj se zbira okrog proso-vjetske revije »Interstampa«. Miljski komunisti pozivajo tudi javnost, da zavrne oziroma prepreči vse tiste ak-
cije in manevre, ki imajo namen legitimirati funkcijo MSI in tako odpreti nevarne prevratniške procese, na katere neofašisti niso še pozabili.
O vprašanju negativnih posledic pre-\ entivnega zapora je v sredo razpravljal tudi miljski občinski svet, ki je v ta namen izglasoval dve resoluciji. Eno je predstavila Lista Frausin, drugo pa Krščanska demokracija. Resolucija Liste Frausin (KPI in neodvisni) poverja občinskemu odboru nalogo, da sporazumno z drugimi javnimi telesi poseže na vseh ravneh za odpravo tega zelo škodljivega pojava. Hkrati pa 'e zavzema za budnost proti naraščanju prevratništva in terorizma v naši državi. Pred glasovanjem so svetovalci PSI, PSDI in Liste za Milje polemično zapustili sejno dvorano. V razpravo je v slovenščini posegel tudi svetovalec Liste Frausin Kil jan Ferluga.
Deželni aktiv CGIL
Kot smo napovedali že včeraj, bo danes dopoldne s pričetkom ob 9. uri v tržaški kinodvorani Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) deželni aktiv sindikata CGIL. Udeležilo se ga bo kakih 800 delegatov. Uvodno poročilo bo podal Milocco, sledila bo razprava, sklepno pa bo spregovoril vsedržavni tajnik CGIL Garavini, ki bo popoldne ob 15.30 na deželnem sedežu sindikata v Ul. Vidali št. 1 priredil še tiskovno konferenco.
Iz vrst koordinacijskega odbora delavskih svetov
Zahteva po umiku dekreta in po novi splošni stavki
Koordinacijski odbor delavskih svetov na Tržaškem je izdal tiskovno sporočilo, v katerem potrjuje odločno nasprotovanje vladnemu odloku o premični lestvici in zahtevo po njegovem umiku. Vsakršna poteza sindikalnih vrhov v Rimu, ki ne bi težila k umiku dekreta, nadaljuje tiskovno sporočilo, bi bila nesprejemljiva. To velja tudi za morebitni predlog o časovni omejitvi veljavnosti vladnega odloka, ker bi to v bistvu ne spremenilo gospodarske politike klestenja in bi potemtakem še podprlo avtoritarnost vladnega početja.
Glavni cilji, ki so si jih v svojem boju zastavili delavski sveti, so ponoven razmah zaposlenosti, okrepitev industrije in uveljavitev pravične davčne politike; šele nato, piše v tiskovnem sporočilu, bi se dalo govoriti o reformi mezd in plač, ki pa ne bi smela pomeniti razprodaje premične lestvice in se tudi sicer ne sme izvesti pod izsiljevalnim pritiskom dekreta. Koordinacijski odbor predlaga v podkrepitev teh zahtev še eno vsedržavno splošno stavko, ki bi jo bilo treba časovno opredeliti glede na razvoj dogajanj v parlamentu in na posledično zadržanje vlade (morebitna zahteva po zaupnici ali ponovna predložitev dekreta).
Servisni center za malo industrijo
Upravni svet novoustanovljenega Deželnega servisnega centra za malo in srednjo industrijo (Centro regionale servizi per la piccola e media industria) je včeraj soglasno izvolil predsednika. To je Roberto Variola, pod predsednik Združenja industrijcev za videmsko pokrajino. Za podpredsednika je bil pa izvoljen Augusto Antonucci, predsednik pordenonskega Združenja malih industrijcev.
Namen nove službe je pomagati zlasti malim in srednjevelikim industrijskim podjetjem v njihovih prizadevanjih za tehnološko in režijsko posodabljanje dejavnosti, ki je spričo gospodarskih sprememb potrebno za ohranitev in okrepitev konkurenčnosti.
Na pobudo SKD L Gruden in zbora »Fantje izpod Grmade«
Uspela kulturna prireditev v Cerovljah
Vaška skupnost se je množično odzvala vabilu prirediteljev
V Cerovljah je bila v sredo zvečer kulturna prireditev, ki jo lahko imamo za mejnik v družbenem življenju te vasice pod Grmado, ki je bila na tem področju v preteklosti prevečkrat zapostavljena. Pobudo za srečanje sta dala SKD Igo Gruden iz Nabrežine in moški pevski zbor »Fantje izpod Gr-
made«, njunemu vabilu pa se je odzvala v bistim vsa ceroveljska vaška skupnost, med občinstvom pa je bilo opaziti tudi več ljudi iz vasi zapad nega kota devinsko-nabrežinske občine. Veža krajevne osnovne šole »Miroslav Vilhar« je bila za to priložnost premajhna, tako da so ljudje
sledili prireditvi tudi od zunaj.
SKD Igo Gruden se je predstavilo s prikazom domačega obrtništva pod naslovom »Obrtništvo kot kulturna dediščina v besedi in sliki«, ki so ga pripravili lani za počastitev dneva slovenske kulture in pri katerem sodelujejo obrtniki iz raznih krajev občine. Prikaz v obliki raziskave so utemeljili Zvonko Legiša, Edvin Fop čič, Elizabeta Jazbec in Majda Legiša, diapozitive o življenju in ustvarjalnosti inlervjuvanih obrtnikov, pa je prikazal Aljoša Terčon. V imenu društva je spregovoril kulturni referent Zvonko Legiša, ki je med drugim napovedal, da bo podobno srečanje konec aprila v Šempolaju.
V drugem delu programa je s kraj šim koncertom nastopil moški zbor Fantje izpod Grmade, ki zbira v svoji sredi fante in moške prav iz tistega predela devinsko-nabrežinske
občine. Zbor, ki ga vodi Ivo Kralj, je zapel venček narodnih pesmi, svoj nastop pa je obogatil še z rusko in dalmatinsko ljudsko skladbo.
Na sliki: občinstvo v ceroveljski o-snovni šoli.
Z manifestacijo »Cvetje Alpe Adria - pomlad v Trstu«
Tržaški trgi bodo aprila zacveteli
Konec aprila in v začetku maja sc bo Trst dobesedno razcvetel : v Mi-ramarskem parku bodo zadišale vijolice, na Gradu sv. Justa bodo pogna li tulipani, v spominskem parku pod Gradom bo mrgolelo narcisov, Trča čani pa si bodo lahko na vseh večjih trgih ogedali cvetice iz dežel, ki so vključene v delovno skupnost dežel, regij in republik vzhodnoalpskega ob moč ja Alpe Adria.
Tržaška občina bo namreč takrat (od 21. aprila do 6. maja) priredila manifestacijo »Cvetje Alpe Adria — pomlad v Trstu«, pri čemer so ji priskočili na pomoč Avtonomna Jetovi-ščarska in turistična ustanova, dežel-,na ustanova za turizem, Tržaška pokrajina, zavod za spomeniško varstvo in Tržaško razstavišče, z odločilnim prispevkom dežele Furlanije - Julijske krajine.
Na manifestaciji bodo s svojim cvetjem sodelovale dežele članice skupnosti Alpe Adria, in sicer tako, da bodo poskrbele za okras nekaterih mestnih trgov in zelenih površin, poleg tega pa bodo prisotni tudi na tržaškem razstavišču, kjer bo, med drugim, tudi mednarodno zasedanje o pomenu zelenih površin v mestih tega območja.
Mesta Frulanije - Julijske krajine bodo okrasila s svojim cvetjem Trg Unità, Gradec (mesto pobrateno s Trstom) bo imelo v »oskrbi« Borzni trg; na Trgu sv. Antona bosta »razstavljala« cvetje Beljak (Koroška) in Landshut (Bavarska), v Ul. delle Tor-
ri Ljubljana, na Goldonijevem trgu Zagreb in Bočen, na Trgu Garibaldi Benetke in na Trgu De Gasperi, pred razstaviščem, Trento in spet Ljubljana, ki bo tu pripravila igralni prostor za otroke.
Mednarodnega zasedanja o ze'enih površinah v mestih Alpe Adria, ki bo na razstavišču 27. in 28. aprila, se bodo udeležili izvedenci iz posameznih dežel. Uvod v zasedanje bo posredoval dr. Vladimir Vremec, ravnatelj službe za zelene površine, kmetijstvo in gozdarstvo pri tržaški občini.
Ob tem bo tudi vrsta drugih prireditev, ki bodo dopolnjevale manifestacijo. Tako bo na primer od 21. a-prila do 13. maja odprta na Gradu sv. Justa razstava znamk »Flomphilex 84«.
V dneh 2., 3. in 4. maja bo nato prof. Masumy šimooka Štiglic iz Zagreba pokazala nekaj tehnik za pripravljanje ikeban.
Celotna manifestacija predstavlja lepo priložnost za Trst, tako na turističnem področju, kot tudi na prak tičnem področju izboljšanja zelenih površin v mestu. Za prireditev bo občina odštela skupno približno 400 milijonov lir, od katerih jih bo večji del prispevala dežela Furiarti ja - Julijska krajina.
• V ponedeljek bo v miljskem občinskem svetu tiskovna konferenca, kjer bodo predstavili občinski načrt za o-starei e in pa srečanje na temo »Osta-
reli v Miljah, kakšne so njihove perspektive?«
•	V mali dvorani gledališča Verdi bodo v nedeljo ob 11. uri izvajali »Kraško balado« G. Viozzija in Mozartovega »Don Huana«. Igrala bo Verdijeva godba na pihala.
•	Predsednik deželnega odbora Co-
melli te dni sprejel na vljudnostnem obisku pakistanskega veleposlanika Abdula Waheeda, ki je obiskal tudi tržaškega župana Richetti ja.
Problem rafinerije Aquila še ni rešen
Deželna uprava je svoj čas nakazala vodstvu žaveljske rafinerije Aquila zajetno posojilo po znižanih obrestih za gadnjo naprave, ki krči viskoznost petrolejskih izdelkov. Pooblaščeni upravnik družbe Total Italia (ki nadzoruje čistilnico) Laporte pa je na včerajšnjem sestanku s predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL vpričo deželnega odbornika za industrijo Francescutta izjavil, da obveznosti za uresničitev naprave ne more prevzeti.
Sindikalisti so to ostro obsodili s pripombo, da ne bodo dopustili nobenegu skrčenja delovne sile v rafineriji (kaže, da bi se vodstvo rado odreklo rafiniran ju in se posvetilo zgolj komercializaciji). Francescutto pa je potrdil veljavnost deželnega nakazila in obljubil, da ne bo prekinil stikov ne z družbo Total ne z vodstvom rafinerije.
Tiskovna konferenca o samonadziranju cen
V tako imenovani Rdeči dvorani Trgovinske zbornice na Borznem trgu 14, I. nadstropje, bo jutri, 31. marca, ob 12. uri tiskovna konferenca zborničnega predsednika Marcella Mo-
diana. Orisal bo značilnost vsedržavne kampanje za samonadzor cen, k* jo je sprožilo ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt sporazumno z zvezo trgovinskih zbornic
Preluknjani preservativi na zatožni klopi
preluknjani preservativi lahko privedejo na sodišče. To je včeraj na lastni koži spet okusila pordenonska ra dikalna občinska svetovalka Dora Pezzi1 li, ki se je moraia pred tržaškim prizivnim sodiščem zagovarjati pred obtožbo »ščuvanja k neposlušnosti«, za kar jo je por-denonsko kazensko sodišče pred dobrim letom že obsodilo na šest mesecev zapora.
Dogodek, ki je privedel Pezzillijevo pred sodnike, se * je pripetil v sami dvorani pordenonskega občinskega sveta dne 10. novembra 1980. Radikalna svetovalka se je v dokaj razgretem vzdušju postavila v bran mladoletnic, zoper zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, ki se ga mladoletnice ne morejo samovoljno posluževati. Med isto sejo je nato tudi, z dokajšnjo mero ironije, razdelila med kolege - občinske svetovalce - kuverte, v katere je bila spravila preluknjane preservative z zbadljivim napisom »Živio življenje«. Na naslednji seji, 16. novembra.
je spet poslala svetovalcem kuverte, v katerih so bih tokrat prazni zavojčki kontracepcijskih tablet, vedno s pripisom »Živio življenje«.
Zadeva je svojčas močno odjeknila ne samo v Pordenonu, temveč po vsej deželi in se ni končala zgolj v dvorani pordenonskega občinskega sveta. Doro Pezzillijevo so prijavili sodišču zaradi «ščuvanja k neposlušnosti«.
Kot rečeno jo je prvostopenjsko sodišče spoznalo za krivo in jo obsodilo na šest mesecev zapora.
Na včerajšnji drugostopenjski obravnavi v Trstu Je radikalna svetovaka ponovila, da je želela priskočiti na pomoč mladoletnicam, ki so se zatekale, ob takih PJ'* meri h, k mazačem. Tudi tržaški sodniki so razsodili. d“ je Pezzillijeva kriva, le da so ji kazen (ob upoštevanj nekaterih »olajševalnih okoliščin«) zmanjša1! na shr
Prizor iz Talca v izvedbi SSG
Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu pričakovana premiera Dekanovega Talca v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Na sliki vidimo prizor iz igre, ki jo je režiral Mile Korun
Včeraj prvo o problemih
V Trstu se je začel včeraj cikel napovedanih tristranskih posvetov med predstavniki zavoda IRI, deželne uprave Furlanije - Julijske krajine in sindikalne zveze CGIL CISL -UIL o vlogi in perspektivah poldržav-nih podjetij na Tržaškem in Goriškem.
Na sporedu sta bila dva sestanka : prvi na sedežu deželnega odbora, kjer so se nadrobno domenili, v kakšnih presledkih se bodo vrstila naslednja posvetovanja in katerim snovem bodo posvečena, drugi pa v prostorih tako imenovanega sindikalnega organizma javnih podjetij Intersind, kjer so specifično obravnavali vprašanja ladjedelstva in se dotaknili problemov, ki zadevajo ladjedelnico Italcan-tieri, Tržaški arzenal - Sv. Marko in Tovarno velikih motorjev GMT.
Na sedežu deželnega odbora so se sešli člana predsedstva zavoda IRI Tedeschi in Micheli (ožja sodelavca predsednika Prodija), podpredsednik deželne vlade in odbornik za načrtovanje in proračun Zanfagnini, odbornik za finance Rinaldi (ki zastopa Deželo v pogajanjih IRI - sindikati), predsednik Goriške pokrajine Cumpe-ta, tržaški župan Richetti, načelnik deželne službe za načrtovanje Antonini in predstavniki deželnih vodstev
posvetovanje
ladjedelstva
CGIL Padcvan, CISL Giustina in UIL Trebbi, ki sta jih poleg zastopnikov pomembnejših delavskih svetov spremljala člana vsedržavnih vodstev CISL Geromin in CGIL Zaza.
Kot so se dogovorili, bodo včerajšnjemu posvetu na sedežu Intersind sledila prihodnji teden specifična posvetovanja o vprašanjih gradnje ladijskih in kopnih motorjev s posebnim ozirom na dizelske, o železarstvu, o Tržaškem Lloydu in o pomorskem gospodarstvu sploh. Ta faza sestankov naj bi se zaključila pred veliko nočjo. Potem pa pridejo na vrsto plenarni tristranski sestanki, na katerih bodo preverili rezultate dotlejših posvetov, pa tudi možnosti novih industrijskih pobud in svežega zaposlovanja, nazadnje pa bo še nekakšno sklepno zasedanje o problemih državnih soudeležb na Tržaškem in Goriškem.
Med posvetom na sedežu Intersind se je znova pokazalo, da IRI mimo prvotnega preustrojitvenega načrta Fincantieri nima na zalogi nobenih novih zamisli, ampak le splošne, nejasne programe. Sicer pa sta zastopnika IRI dejala, da zavod ne more pomagati ladjedelnicam do novih naročil, ko pa državna zakonodaja ne predvideva ustreznih kreditov.
Sinoči na zgoniški občini
Topel sprejem
namiznoteniških
prvakinj
Strokovno vodstvo ŠK Kras in namiznoteniške igralke, ki so v soboto osvojile ekipni državni naslov v namiznem tenisu, kar je eden največjih uspehov v zgodovini našega športa, so sinoči imeli sprejem na zgoniški občini.
Po uvodni predstavitvi Borisa Simo-nete in magnetofonskemu zapisu poslednjih trenutkov velikega slavja v Hovatu je župan zgoniške občine Josip Guštin poudaril izreden pomen, ki ga ima ta športni dosežek, ne samo za ŠK Kras in zgoniško občino, temveč za vso našo narodnostno skupnost.
Župan je nato izročil igralkam, trenerju Sonji Milič in »duši« kr asovega namiznoteniškega odseka Zvonku Simoneti spominsko kolajno, predsedniku ŠK Kras Stanku Budinu pa Palči-čevo sliko.
• V nedeljo bo v tržaškem gledali šču Rossetti nastopila godba ameri škega vojaškega letalstva v Evropi USAFE Band, ki je naslednica znane »Glen Miller Band«, ki so jo u-stanovili v Parizu že leta 1945. Koncert prireja tržaška letoviščarska u-stanova, začel pa se bo ob 11. uri.
Jutri in v nedeljo vsi na izlet preko meje v Glinščici
Dokumentarna razstava o Adrianu Olivi
V okviru Glasbenih večerov
Drevi na Opčinah pianist Stefano Bezsiccheri
Kot že najavljeno bo na dana šnjem openskem glasbenem večeru, ki bo v Prosvetnem domu ob 20.30, nastopil mlad a že zelo priznan pianist Stefano Bezziccheri.
Pianist, ki se je rodil v Forliju leta 1961, je uspešno dokončal študij klavirja na konservatoriju v Bologni Pod vodstvom Lidie Proietti. Udeležil se je številnih glasbenih prireditev, tako solistično, kakor tudi v klavirskem duu, na katerih si je nedno pridobil naklonjenost publike in kritike. Dobil je štipendijo Borsari e Sarti, uvrstil se je na prvo mesto na tekmovanju K. Čzemy in na tretje mesto na državnem tekmovanju Città di Treviso. Snemal je program Chopinove glasbe za državno radijsko postajo.
Prvi del nocojšnjega koncertnega sporeda vključuje najprej Beethovnovo sonato op. 101. Beethoven je napisal skupno 32 klavirskih sonat in Sonata op. 101 spada v skupino Petih, ki jih je skladatelj napisal v zadnjem obdobju svoje ustvarjalne dejavnosti sicer v letih 1816 - 1822. Sledila bo Sonata v G molu op. 22 romantika Schumanna. V drugem delu bo najprej na vrsti Images. Skladbo je napisal Francoz Debussy, naj-značilnejši predstavnik glasbenega impresionizma. Večer bo sklenila Sonata št. 7 op. 83, ki jo je napisal ruski skladatelj Prokofiev. Skladatelj ie živel v letih 1891 .1953 in je zato na njegovo ustvarjanje vplival v glavnem ekspresionistični slog.
N. K.
Jutri in v nedeljo bo, kot že nekaj let tega, ponovno odprta meja pri Botaču v Dolini Glinščice in to za vse izletnike in ljubitelje narave. Meja bo odprta od 8. do 18. ure, vsakdo, ki jo bo hotel prestopiti, pa bo moral imeti pri sebi veljaven osebni dokument.
Pobudnika te lepe in pomembne pobude sta dolinska občinska uprava in Skupščina občine Sežana, ki imata tudi sicer dobre in prijateljske odnose. Gre torej za nadaljevanje vedno bolj priljubljene manifestacije, ki se ponavadi odvija vsako leto na prvo soboto in nedeljo pomladi, že dve leti pa je tega, ko so mejo odprli tudi sredi leta in tako pomen odprtega prehajanja meje še podkrepili.
Že vsa pretekla leta je bila u-deležba na tej manifestaciji velika in organizatorji upajo in želijo, da bo tako tudi letos.
Poleg množičnega pohoda preko meje tako prebivalcev s te, kot tudi z jugoslovanske strani, bo jutri tudi srečanje predstavnikov deželne uprave ter predstavnikov SR Slovenije. Srečali se bodo v gostilni »Pri vodnjaku« na Jezeru, se med seboj po govorili, nakar bo sledilo zbiranje v naselju Hrvati nad Borštom, od koder bodo krenili vsi udeleženci na skupinski izlet, ki se bo končal na jugoslovanski strani.
Lepa in pomembna pobuda, ki vsako leto še bolj povezuje ljudi to in onstran meje in ki daje priložnost tudi predstavnikom obeh dežel, pa tudi predstavnikom obeh občin, Doline in Sežane, da se srečajo, pogovorijo in da podkrepijo vse akcije,
ki lahko koristijo prebivalstvu obeh obmejnih področij.
Koprska župana v dolinski občini
Dolinsko občino sta včeraj obiska la dosedanji in bodoči koprski župan Korelič in Kosmina. Gosta sta sprejela dolinski župan Švab in podžupan Pečenik. S tega prijateljskega stika je še enkrat prišla potrditev o izvrstnem vzdušju sodoovanja, ki povezuje obe občini in seveda vzajemna želja, tia bi se to sodelovanje še krepilo. Gosta sta si nato ogledala razne infrastrukture v občini, med drugim hitro cesto, zadružni hlev, oljčne nasade itd.
Akcija »Čisti Kras« v nedeljo v Bazovici
Tudi v nedeljo, 1. aprila, se bo nadaljevala ekološka akcija »Čisti Kras«, ki jo prireja krajinska enota tržaške občine ob sodelovanju številnih organizacij. med temi tudi koordinacijskega odbora vasi vzhodnega Krasa. V nedeljo bo akcija potekala v Bazovici, glavnina organizacij se bo zbrala ob 9. uri pred motelom »Val Rosandra«, člani ŠD Zarja in ŠZ Sloga pa se bodo zbrali ob isti uri v vasi. Prvi na nogometnem igrišču, drugi pa na cesti za Lipico. Akcija »Čisti Kras« se bo nadaljevala tam do srede maja in bo. kot kaže, zaobjela tudi ostala področja tržaške občine. Akcijo je podprla tudi Zveza slovenskih kulturnih društev.
Včeraj popoldne so v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares odprli raz stavo slik in dokumentov o vsestranskih odnosih med tržaškimi in sovjetskimi delavci v tem stoletju, da bi se tako spomnili pred kratkim preminulega komunističnega voditelja in vsestranskega aktivista Adriana Olive,
Ob otvoritvi sta spregovorila bivši komunistični senator Paolo Sema ter tržaški sindikalni voditelj Paolo Macaiuso. Sema je orisal lik Olive kot partijca in človeka, saj ga je osebno seveda dobro poznal. Oliva se je namreč med drugim udeležil oktobrske revolucije, potem ko so ga leta 1915 zajeli na vzhodni fronti skupno z več tisoči avstroogrskih vojakov. Oliva, po poklicu tiskar, se je zavzeto vrgel v partijsko delo že v Sovjetski zvezi, ob povratku v Trst pa se je udeležil vseh naprednih gibanj proti fašizmu, medtem ko je bil po vojni med drugim dolga leta občinski svetovalec v devinsko J na-brežinski občLni.
Otvoritve se je udeležilo prav lepo število ljudi, dokumentarni material ter fotografije so nadvse zanimivi in vredni ogleda. Tako so bili npr. razstavljeni časopisi »H Lavoratore« in »Rdeči prapor« iz ključnega obdobja revolucionarnih vrenj v Sovjetski zvezi, pa tudi zgodovinske slike iz Sovjetske zveze, ki so postale pričevanje in dokaz, da so se tudi tržaški delavci udeležili sovjetskega Oktobra.
Danes predavanje o onesnaženju zraka
V dvorani v Ul. Madonnina 19 bo danes ob 18. uri primarij inštituta za medicino dela tržaške bolnišnice prof. Piermario Biava govoril o onesnaževanju zraka. Predavanje, ki mu bo sledila diskusija, prireja krožek za politične in družbene vede »Che Guevara« v sodelovanju s tržaško federacijo KPI in to v okviru niza srečanj o ekoloških vprašanjih.
Razstava o Nikaragvi in njenem boju za neodvisnost in svobodo
Brez vsakih formalnosti, brez sleherne svečanosti so včeraj proti večeru odprli v prostorih pokrajinskega razstavišča na Trgu Vittorio Veneto razstavo z naslovom »Nikaragua«. Čeprav je bila najavljena likovna razstava, menimo, da gre za popolnejšo in na nek način bogatejšo razstavo, kajti v prvem prostoru galerije visi na stenah poldrugi ducat srednje velikih slik, v glavnem olj, sredi prostora pa je razstavljenega na mizi veliko čtiva, brošur, monografij, knjig, lepakov in drugega tiska, ki govori o Nikaragui in o njenem boju za neodvisnost in napredek. V drugem manjšem prostoru pa so obesili na stene osem olj, osem slik ter deset velikih lepakov, ki jih je tiskalo rimsko »Združenje za prijateljstvo, solidarnost in kulturno izmenjavo z Hikaraguo« in ki govore o raznih akcijah v tej deželi Latinske Amerike, s katerimi rimsko združenje solidarizira.
Rekli smo, da gre tudi ali prven stveno za likovno razstavo. Na stenah je torej za dva ducata olj slikarjev naivcev, seveda iz Nikarague, ki na najrazličnejše načine prikazujejo življenje te dežele, kjer morajo ljudje tako rekoč s puško ob strani razvijati svojo domovino, saj je znano, da ji strežejo po življenju sovražne sile, ki se pač krijejo pod i-
menom političnih beguncev. Vendar vsega tega na slikah ne vidimo, saj le ena slika prikazuje skupino žensk v uniformah, vtem ko nam druge prikazujejo lepo stvarnost te dežele z izredno bujno vegetacijo.
Kot je za vse slikarje - naivce značilno, so tudi barve slikarjev iz Nikarague zelo močne, žive, le za odtenek močnejše ali bolje temnejše, kot bi bile prirodne. Vrhu, tega je za njih značilno to, da stvarnost, ki jo prikazujejo, naslikajo v podrobnostih, tako rekoč vsako bilko, vsak list drevesa, vsak cvet. Vsekakor gre za lepo ali vsaj zelo zanimivo razstavo, ki pa bo trajala le do 6. aprila in je na ogled občinstvu le ob večernih urah, od 17. do 20. ure. (fre)
šolske vesti
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirano učno osebje, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8 na ogled ministrska okrožnica, ki obravnava poverjen je začasnih in letnih suplenc na šolah vseh vrst in stopenj za šolski leti 1984-85 in 1985-86. Zainteresirani lahko dvignejo obrazce za vlaganje prošenj na sedežu SSŠ vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Rok za vlaganje prošenj zapade: za otroške vrtce 26. aprila; za osnovne šole 16. aprila: za srednje šole 9. maja 1984.
V Trstu kmalu javno zborovanje o perspektivah gibanja »zelenih«
V sredo, 11. aprila, bo v tržaškem hotelu Savoia Excelsior zborovanje na temo »Ali je možno zeleno gibanje tudi v Trstu«, ki ga prireja tržaško združenje proti nasilju. Uvodni poročili bosta imela tajnik tega združenja Maurizio Biekar in bivši radikalni poslanec in eden ustanoviteljev gibanja »Lotta Continua« Marco Boato, ki je trenutno deželni svetovalec »zelenih« na Tridentinskem - Južnem Tirolskem.
Sodelovanje na tem srečanju so že napovedali Dora Pezzilli (predsednica AIED), Dario Predonzan (WWF), Marino Vocci (odbornik devinsko-nabre-žinske občine), Fabio Omero (pokrajinski svetovalec Tržaškega gibanja), Fiermario Biava (občinski svetovalec KPI in primarij medicine dela), Alessandro Capuzzo (skupina »II posto delle fragole«), Luciano Giorgi (občinski svetovalec »zelenih« v Tržiču) ekologa Franco in Fabio Perco in Franco Codega (AGLI).
EZIT: ureditev metanovodnega omrežja bo stala predvidoma 950 milijonov lir
Predsednik Ustanove za tržaško industrijsko cono Antonini je v spremstvu podpredsednika Paschija, ravnatelja Trevija in načelnika tehnične službe Gullinija sprejel delegacijo Združenja industrijcev, ki jo je vodil Paco-rini in v kateri so bili ravnatelj Ferretti ter svetovalca Devescovi in Giust. Obravnavali so nekatere infrastrukturne probleme v zvezi z nadaljnjim razvojem proizvodnih dejavnosti v območju ustanove EZIT.
Posebna pozornost je veljala vprašanju o izpopolnitvi metanovodnega omrežja na že industrializiranih površinah cone, ki zadeva tudi podjetje ACEGA in sta zato temu delu razgovora prisostvovala tudi glavni ravnatelj tega podjetja Romano ter izvedenec Rocco. Predvidoma bo izgotovitev me-tanovoane mreže stala 950 milijonov lir: 650 milijonov pojde za tako imenovano primarno omrežje, 120 mil. za naprave, ki omejujejo pritisk plina, 40 mil. za cevovodno povezavo primarne mreže z regulacijskimi kabinami za uporabnike, nadaljnjih 40 mil. za povezavo primarne mreže s proizvodnimi obrati, pa še 1(K) milijonov za prilagoditev obstoječih termičnih central uporabi metana (gre za kakih 20 zainteresiranih podjetij).
Celoletna uporaba naravnega plina znotraj EZIT naj bi znašala okrog 2 milijona kubičnih metrov.
Vespist povozil mlado žensko
Včeraj v opoldanskih urah se je v Ul. Carducci zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena jugoslovanska državljanka, 24-letna Orjana Perič, rojena v Kopru, a stanujoča v Izoli. Ko je namreč prečkala cesto, jo je s svojo vespo 50 povozil 18-letni Dario Pacor, stanujoč v Ul. Donatello 13, ki se ni mogel pravočasno izogniti ženski. Orjano Perič so z rešilcem prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti 30 dni zaradi domnevnega zloma desne stegnenice in udarcev po kolenu.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti Devin -Nabrežina priredi od 23. do 25. aprila izlet v Beograd (Arandjelovac, Kragujevac, čačak, Višegrad in Sarajevo). Vpisovanje pri odbornikih do popolne zasedbe razpoložljivih mest.
SPDT prireja v nedeljo, 1. aprila, ob priliki odprte meje pri Botaču. izlet v Dolino Glinščice. Zbirališče v Boljun-cu Na gorici ob 16. uri. Vabljeni vsi!
Sekcija Slovenske skupnosti zgoniške občine izreka globoko sožalje prijatelju Vladimiru Rebuli ob izgubi drage mame Alojzije Vodopivec vd. Rebula.
Tržaški baročni ansambel v društvu »Ivan Cankar«
V dvorani kulturnega društva »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu bo v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega baročnega ansambla, ki ga sestavljajo: Irena Pahor (kljuna sta flavta), Miloš Pahor (kljunasta flavta), Aleksij Kalc (prečna flavta), Erika Slama (prečna flavta) in Iztok Kodrič (violončelo). Program bo obsegal skladbe Bacha, Beethovna in Haydna, pa tudi več baročnih skladb.
Gre za pomembno prireditev, s katero želi KD »Ivan Cankar« popestriti in obogatiti svojo dejavnost ter nu diti svojim članom in prijateljem možnost, da se spoznajo z delom tega ansambla, da pa tudi spoznajo kiju nasto flavto, ki doživlja, po mnenju glasbenih pedagogov, svoj preporod in je prav gotovo večkrat tudi naj boljši pripomoček mladim, da spoznajo in da lahko tudi vstopajo v svet glasbe.
Nekaj misli o pomenu nastopanja Tržaškega baročnega ansambla v društvu, ki deluje takorekoč v sredi šču mesta in mora torej težiti k iskanju novih prijemov in oblik delovanja, če si hoče zagotoviti svojo bodočnost in razširiti krog svojih čla nov, nam je povedal prav Miloš Pahor, s katerim smo se o samem koncertu, pa tudi o dejavnosti te glasbene skupine pogovorili.
»Mislim, da gre za dobro iniciati-
vo. Zgrešeno je namreč po mojem mnenje, da je prirejanje koncertov le naloga poklicnih ustanov. Približati glasbo društvom, bi po mojem lahko nudilo le tem, posebno mestnim od govor na vprašanje, kakšna naj bo njihova dejavnost in kaj naj ta de javnost vse obsega. Ni dovolj, da se tu pri nas posvečamo bolj folklori, kot drugi glasbi.«
To bo tudi priložnost, da se bodo ljudje bolje spoznali s kljunasto flavto?
»Prav gotovo. Danes je kljunasta flavta že učni pripomoček v srednjih šolah, kar pomeni, da vsakdo, ki je opravil srednjo šolo, ta instrument spozna in če ga spozna kot pravi glasbeni instrument, potem so mu prav gotovo odprta vrata v svet glas be. Naš program želi torej tudi o-vrednotiti ta instrument in dati tudi glasbi, oziroma glasbeni dejavnosti tisto mesto, ki ji pripada.«
Naj še povemo, da obstaja skupina že od leta 1964, torej deluje že 20 let, seveda v nekoliko drugačnem sestavu, saj ima sedaj več mlajših članov. Želja vseh članov ansambla je, da bi tudi Slovenci v zamejstvu imeli svojo stalno komorno skupino, ki bi lahko nadaljevala svoje delo po poti, ki so si jo organizatorji pred 20 leti začrtali.
Srečanje primorskih glasbenih šol v Sežani
V okviru revij primorskih glasbenih šol, ki jih organizira Društvo glas benih pedagogov Primorske, so pr e teklo sredo nastopili v osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani dijaki glas benih šol iz Sežane, iz Ilirske Bistrice, iz Postojne in iz Izole.
Tudi na tem srečanju je bil opazen znaten napredek, kar daje slutiti, da bo tudi to področje zavzelo tisto me slo, ki mu po pravici gre v sklopu kulturnih dejavnosti. Ob tej misli se je tudi zaustavil predsednik Društva glasbenih pedagogov Primorske, ravnatelj glasbene šole iz Sežane prof. Evgen Prinčič, ki je pred nastopom pozdravil goste in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji tega srečanja.
Ne bi se spuščali v ocenjevanje po sameznih gojencev, saj ni šlo za tek movanje, vsekakor pa mladi glasbeniki zaslužijo, da jih imenujemo. V svoje nastope so vložili veliko truda in posamezniki so pokazali presenet Ijivo tehnično zrelost in prepričljiv muzikalen pristop.
Iz glasbene šole Sežana so nastopili Marina Furlan in Tamara Tasič - klavir, klarinetist Sergej Požar,
Klara Colja - harmonika in Nataša Kobal - kitara.
Glasbena šola Ilirska Bistrica je poslala naslednje gojence: Alenko Fa tur in Alenko Šajn - klavir, Tjašo Kalčič - kljunasta flavta, Heleno Bif fio kitara ter trio Peter Mikolelič in Brega Štemberger - kljunasti flavti in Helena Biffio - kitara.
Iz Postojne so se predstavili Mojca Širca. Jana Ambrožič in Aleš Na nut - klavir, Matjaž Kobal - klari net, Ivo Bašič - pozavna, Vanja Al-dram - harmonika.
Glasbena šola iz Izole pa je po siala gojence: Lilijano Volk in Tanjo Grlica - klavir, Roberta Pavletiča klarinet, Marka Fortuno - trobenta in Aleša Pirnata - metalofon.
Izven programa je nastopil dijak šole Glasbene matice iz Trsta Francesco Furlanich, ki je zaradi bolezni izostal na prvi reviji.
Bil je prijeten glasbeni večer, ki mu je prisostvovalo lepo število ljubiteljev glasbene umetnosti, ki so pozorno sledili sporedu ter s ploskanjem nagradili nastopajoče, pa tudi njihove glasbene mentorje, (dg)
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) Slovenec Boršt - Zabrežec prireja v nedeljo, 1. aprila, ob 18. uri v šrcnj-ski hiši srečanje otroških zborov VESELO ZAPOJMO. Nastopajo otroški zbori »Skala« iz Gabrij, »F. Venturini« od Dom ja in »Slovenec«. Vabljeni!
Foto Trst ’80 in Slovenski klub vabita na razstavo barvnih fotografij Saše Ote in na predavanje Alenke Goljev-šček »Matriarhat in patriarhat«, ki bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. O razstavi barvnih fotografij bo spregovoril nekaj besed umetnostni kritik Milko Bambič.
razna obvestila
Poklicni zavod »J. Stefan« prireja tečaj programiranja namenjen profesorjem slovenskih šol. Prijave sprejema tajništvo šole, tel. 568-233, do vključno jutri, 31. marca.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 2. aprila, srečanje s pastorjem vald.ške in helvetske skupnosti v Trstu. Teodoro Fanlo y Cortes bo govoril o svetopisemskem pojmu miru in bratstva. Začetek ob 20.30.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Osterman weekend«. Režija S. Peckinpah. Burt Lan-caster.
Eden 17.30 — 22.15 »Due come noi«. J. Travolta. O. Newton-John.
Fenice 16.30 — 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30	22.00
»Rasty il selvaggio«. Režija F. Ford Coppola, M. Dillon.
Dvorana št. 2 15.30	22.00 »La vo-
gliosa Sibille«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30	22.00 »Gorky
Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.30, 19.45, 22.00 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.00 — 22.00 »Brainstorm - Generazione elettronica«.
Capitol 16.30	22.00 »Una poltrona per
due«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Essere o non essere«. Režija Mei Brooks.
Moderno 16.00	22.00 »La chiave«.
S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Quando la coppia scoppia«. E. Montesano.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Cuore di vetro«.
Radio 15.30 — 21.30 »La sorella di Ursula«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 21.45 »Spara alla luna«.
PODJETJE
Alojz Daneu
PRODAJA: GRADBENEGA MATERIALA LESA
IZOLACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGO
OPČINE — Proseška ulica 12	Tel. 211-044
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija: Mile Korun
Premiera
danes, 30. trn., ob 20.30 — abonma red A
Ponovitve
jutri, 31. t.m., ob 20.30 — abonma red B
v nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri — abonma red C
v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 — abonma red D
gledališča
ROSSETTI
Danes, 30. t.m., ob 20.30 red prost — predstava Stalnega gledališča iz Turina s Ferromejevim delom »La casa dell’ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
VERDI
Danes, 30. marca, ob 20. uri: osma predstava »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla; red C/H.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V	nedeljo, 1. aprila, ob 17. uri: »Truci attrici, attori atroci«, recital Witz Orkestra. Vstopnice - Pasaža Pretti 2, informacije - tel. 414-185, 418-638.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Okrogla dvorana
Danes, 30. marca, ob 22. uri: T. Partljič »Sekretar za humor« - premiera.
V	nedeljo, 1. aprila, in 15. aprila ob 20.30: R. Queneau »Vaje v slogu«.
Mala dvorana
Do 1. aprila: Srečanje lutkovnih skupin Slovenije.
V	ponedeljek, 2. aprila, ob 18. in 20. uri : 13. mednarodni festival znanstvenega filma.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 30. marca, ob 20. uri: S. I. Witkiewitz »čevljarji«. Predstava za abonma S - petek B in izven v gledališki dvorani v Solkanu; ob 10. uri za Tehnični šolski center v gled. dvorani v Solkanu.
koncerti
Glasbena matica Koncerti v Gallu sovi dvorani : v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v Ul. R. Manna 29: Trio Tržaškega instrumentalnega ansambla : Angelo Vattimo, violina, Marcello Manuel li, klarinet, Barbara Opeka, klavir. Na programu: J. Vanhal, A. Hačaturjan, D. Milhaud in I. Stravinski. Vabljeni !
KD I. Cankar vabi v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih na koncert TRŽAŠKEGA BAROČNEGA ANSAMBLA.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Openski glasbeni večeri. - Danes, 30. t.m., ob 20.30 KLAVIRSKI RECITAL. Nastopil bo pianist STEFANO BEZZIC-CHERI. Na sporedu Beethoven, Schumann, Debussy in Prokofjev. Vabljeni!
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
čestitke
TILKI PEČAR iz Sežane ob rojstnem dnevu želimo veselja in zdravja, na mnoga leta. Vsi domači.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 30. marca BRANIMIR
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 19.30 Dolžina dneya 12.42 — Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 17.26.
Jutri, SOBOTA, 31. marca BOGOMILA
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb pada, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 75-odstolna. v jutranjih urah je padlo 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Podrecca, Michele Maizan, Pierluigi Ciuffarin.
UMRLI SO: 84-letna Anna Corsi, 84-letna Debora Manddberg vd. Reich, 72-letni Leonardo Ladic, 53 letna Bruna Scapato por. Maraston, 42-letni Guido Pockar. 62-letna Adonclla Gerbini por. Giovi-Marcolini, 82-letni Giuseppe Bulio, 92-letna Maria Stica vd. MOlinari, 78-letna Mercede Taboga vd. Pagane-Ili, 88-letna Edvige Cattaruzza, 72-letni Ettore Milotin, 60-lctna Alvise Abbiati, 78-letni Giovanni Cipriotto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, Zavije.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, U. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Zavije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In pra mična od 8. do 20. ure.
prispevki
Nosilci krste Pepija Metlike Emil Žerjal, Marjo Sancin, Danilo Sancin in Alojz Maver darujejo 40.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na starše daruje hči Marija. Kosmač 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Giorgia Rebulo daruje Dragica Kapun 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
PopPavek : V spomin na pokojnega Josipa Pertota darujejo Liliana Jelen
30.000	lir, Adele Gruden 10.000 lir, Albin Pertot 15.000 lir in družina Herman Svetlič 10.000 lir za Godbeno društvo .Nabrežina in ne za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Jureta Rebulo darujeta Ariana in Peter Starc 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina Giorgia Rebule darujeta Albino in Marjo Verša 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na.mamo in sestre daruje Zala Regent 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Lojzke Rebule daruje Olga Milič 10.000 lir za popravilo cerkve na Rcpentabru.
Anton Ražem (Dolina) daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Borštu.
Ob plačilu članarine sta darovala Zora Zlobec 7.000 lir in Albina Cappel
7.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
• V Dolini Ospa, točneje tam, kjer je nekdaj obratovala opekama Valda-dige, bodo preuredili zemljišče, da bi na njem lahko zgradili nekaj novih proizvodnih obratov. Ustrezna dela bo Ustanova za tržaško industrijsko cono FZIT dala v zakup in izklicna cena bo znašala nrekaj nad 700 milijonov lir. Zainteresirana podjetja se morajo prijaviti najpozneje v roku dveh tednov.
mali oglasi
FIAT 127 ali PANDO 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov.
PRI MILIČU v Zagradcu je odprta os-mica. Točimo belo vino in teran.
IZGUBIL sem psa pasme boxer v Križu. Najditelj naj telefonira na 220-593.
PRODAM gliser RANGER VTR, motor Evinrude 25 HP in prikolico Ellebi po ugodni ceni. Tel. 228-239 od 12. do 14. ure in od 18. do 20. ure.
PRODAM avtomobil znamke FIAT 131 Super, letnik 1979. Telefonirati na št. 0481/882-171.
PRODAJAM teren (33.000 kv. metrov) v Doberdobu. Telefonirati od 18.30 do 21.30 na 040/211-256.
PRODAM Mercury 10 HP v dobrem stanju za 700.000 lir. Tel. 224-426.
PRODAM FIAT 500 L, letnik 1972, v dobrem stanju. Telefonirati na 422-093 od 14. do 15. in od 20. do 21. ure.
MATEMATIKO, fiziko in predmete z elektronskega področja na domu inštruira profesor. Informacije po tel. 003865/21972 v popoldanskem času.
JOŽE BIZJAK iz Divače - Kraška 9 prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred divaško mesnico, naj se zglasi na zgornji naslov.
PRODAM stanovanje v centru 90 kv. m potrebno prenovitve. Tel. 040/422-232 od 13.30 do 14.30.
PRODAM Peugeot 104, letnik '76 s plinsko napeljavo v dobrem stanju, 1 mil. 400.000 Ur. Tel. 040/229-349.
razstave
, V galeriji Moderna, na Korzu Italia 9, bodo 3. aprila ob 18. uri odprh razstavo slikarke Adriane Scarizza.
V	Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava Deziderija Švare. Občinstvo si jo lahko ogleda jutri, 31. marca, med 15. in 17. uro ter v nedeljo, 1. aprila, od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
V	galeriji Torbandena je odprta razstava slikarja Zorana Mušiča.
V	KD I. Grbec - Skedenj razstavljajo svoja dela: Bogomila Doljak, Zora Koren, Jasna Merku, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure do jutri, 31. marca.
Jutri, 31. marca, ob 18.30 bodo v galeriji Barbacan na Trgu Barbacan 4 odprli IV. deželno razstavo risb, ki j° organizira Tržaška avtonomna turistična ustanova. Razstava bo odprta do 15. aprila po naslednjem umiku: ob delavnikih od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure.
menjalnica
29. 3. 84
Ameriški dolar							1.600.—
Kanadski dolar							1.250.—
švicarski frank							750.—
Danska krona .							169,—
Norveška krona							214.—
švedska krona .							208.—
Holandski fiorini							557.—
Francoski frank							202,—
Belgijski frank							27.50
Funt šterling .							2.340.—
Irski šterling .							1.900,—
Nemška marka							623.—
Avstrijski šiling							88.—
Portugalski eskudo							11.-
Japonski jen .							6-
španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.450.-
Grška drahma							14.—
Debeli dinar							li-
Mali dinar . .							li.-
gms
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F FILZI 1Q - Č2 B1--44G
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK 1984
CELOLETNA . . . 75.500 lir
POLLETNA . . . 54.500 lir
MESEČNA . . . 10.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 - Urnik od 9. do 12. ure - Uprava: Gorica. Drev. XXIV. maja 1 - Tei 83382 - Urnik od 9. do 12. ure - Raznašalei Primorskega dnevnika - Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192- Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 - Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Koledar dramskega sporeda Radia Trst A za april
Od ponedeljka, 4. aprila do petka, 27. aprila (ponedeljek, sreda, petek ob 14.10): roman v nadaljevanjih (umetniško branje) : Boris Pahor »NOMADI BREZ OAZE«. Avtobiografski roman s človeško kroniko, ki ga je tržaški pi i atei j Boris Pahor izdal pred skoraj dvajsetimi leti pri koprski »Lipi«, bo p novno zaživel v obliki umetniškega branja. Roman, ki sodi med najboljša Pahneva dela, je pisateljeva afriška kronika, ki skrbno a hkrati z veliko p.ezijo zapisuje svet številnih brezdomcev : slovenskih in hrvaških fantov, Arabcev, prav tako pa tudi črnosrajčnikov. Ves ta človeški humus, ki išče svoje upanje za jutrišnji dan, zaživi v pripovedi Bojana Pertota — interpretira ga Tone Gogala — ter v številnih podobah teh nomadov brez pravega zavetja. Režija Marjana Prepeluh. Produkcija »Radio Trst A«.
V	torek, 3. aprila ob 18. uri: izvirna radijska igra. Josip Tavčar »JE VEDNO PREPOZNO«. S to igro se je tržaški dramatik udeležil lanskega deželnega natečaja RAI za izvirne radijske igre in prejel zanjo prvo nagrado. Igro je potem predvajala druga italijanska mreža RAI v režiji Sergeja Verča. To pot smo Tavčarjevo igro, ki jo je avtor sam prevedel v slovenščino, uvrstili v naš redni dramski spored. Seznanili se bomo torej z dramatikom, ki je svoj obsežni pisateljski opus namenil prav radiu in gledališču, se pravi medijema, ki najbolj kongenialno uveljavljata avtorjev narobe svet dasi je ta svet v svoji narobnosti zelo poetičen. Manipulacija z življenjsko poezijo je tudi osrednja tema igre »Je vedno prepozno«. Poslušalcem jo toplo priporočamo, saj je avtor v njej dosegel skozi živ dialog, ritmičen kontrapunkt in učinkovito dramaturško sintezo lep in pomemben pisateljski dosežek. Režija Jože Babič. Produkcija »Radio 'Trst A«.
V	soboto, 7. aprila, ob 18. uri: zaradi prenosa košarkarske tekme »Jadrana« odpade naš sobotni dramski spored.
V	torek, 10. aprila, ob 18. uri: pod starozaveznimi šotori. Alojz Rebula »BORILEC Z LEVI«. Deveta zgodba iz tematskega sklopa radijskih iger, ki jih je tržaški pisatelj Alojz Rebula postavil pod tako imenovane »starozavezne šotore«. To pot boste lahko prisluhnili znani mitični zgodbi o Samsonu in Dal ili. Režija Mirko Mahnič. Produkcija »Radijski oder«.
V	soboto, 14. aprila, ob 18. uri: slovenski ljudski Olimp. Mirko Mahnič »IZIDOR OVČICE PASEL«. Iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih pesmi in legend je avtor to pot izbral tri nove pesniške motive, ki pripovedujejo o sv. Izidorju — pastirju in vojanu, sv. Katarini — mučeni na kolesu z britvami in o sv. Andreju, ki je bil drugič rojen. Režija Mirko Mahnič. Produk cija »Radijski oder«.
V	torek, 17. aprila ob 18. uri: odpustni grehi. Emile Zola »IMELI BOSTE ODLIČNE SOSEDE«. Nov, sedmi »odpustni greh« in hkrati nov sklop tega lju-bezensko-erotičnega omnibusa, ki ga dramaturško oblikuje Jože Rode, pri njegovi realizaciji pa sodelujejo razni slovenski režiserji. Izvedba treh novih »grehov« je bila to pot zaupana mlademu režiserju Marku Sosiču. Prevod Bo gomir Stopar in Marko Urbanja. Produkcija »Radio Trst A«.
V	soboto, 21. aprila ob 18. uri: Mirko Mahnič »IN SONCE JE M RENILO IN ZVEZDE SO SE PRIŽGALE IN PTICE SO NEHALE PETI«. Izvirna velikonočna igra znanega slovenskega avtorja. Produkcija »Radio Trst A«.
V	torek, 24. aprila, ob 18. uri: »HEJ, TOVARIŠI! - PARTIZANSKI MITING ŠT. 1«. Na predvečer dneva vstaje bomo oddajali prvi partizanski miting iz nove radijske nanizanke »Hej, tovariši!«, ki bo odslej na sporedu vsako zadnjo soboto v mesecu. V tej sezoni bomo realizirali1 tri take večere, prihodnjo sezono pa še druge tri. V viharnih in revolucijskih časih NOB so bili partizanski mitingi najbolj neposredna, živa in seveda hkrati aktualistično tribun ska oblika gledališča, ki je zabavala, osveščala in še zlasti spodbujala borce k vnemi, novim zmagam in idejam. Bilo je to resnično vseljudsko gledališče, ki se je lahko ponašalo z zelo izvirnim repertoarjem, saj so izvirne tekste prispevali avtorji kot so bili na priliko dr. Jože Vilfan, Vitomil Zupan, Matej Bor, Tone Seliškar, Rado Bordon, Mile Klopčič in vrsta drugih neznanih peres. Avtor tega izjemno zanimivega niza Adrijan Rustja je iz obsežnega gradiva izbral vrsto najbo j posrečenih skečev, pesmi in pesmic, govorov in dramskih prizorov ter jih uvezal v smiselno celoto, kar naj bi dajalo posameznemu mi tingu čar časa a hkrati tudi neposrednost sporočila, nemalokrat vrednega tudi »za današnjo rabo«, kot bi dejal pesnik. Režija Adrijan Rustja. Produkcija »Slovensko stalno gledališče v Trstu«.
V	soboto, 28. aprila, ob 18. uri: igrali so jih v Narodnem domu. Josip štolba »BRATRANEC«. Ob 80 letnici ustanovitve tržaškega »Dramatičnega društva« bomo ta mesec realizirali burko »Bratranec« Josipa štolbe, avtorja velikih uspešnic tistega časa (Dolenjska železnica, Morska deklica, Stari grehi. Krojač in čevljar). To je bi .a tudi četrta premiera novoustanovljenega »Dra matičnega društva«, saj so jo tržaški komedijanti prvič odigrali 15. marca 1903 v dvorani Narodnega doma v Barkovljah. Režija Adrijan Rustja. Produkcija »Slovensko stalno gledališče v Trstu«.
Od ponedeljka, 30. aprila do ponedeljka, 7. maja (ponedeljek, sreda, petek ob 14.10): roman v nadaljevanjih (dramatiziran roman). Carlo Sgorlon »VETER V VINOGRADU«. Zanimiv roman tržaškega pisatelja v avtorjevi dramatizaciji. Prevod Neva Godnič. Režija Mario Uršič. Produkcija »Sloven sko stalno gledališče v Trstu — 1981«. Ponovitev.
novost na knjižni polici
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Zbirka detektivskih romanov v izdaji DZS
Državna založba Slovenije je začela izdajati novo knjižno zbirko Labirint. Zbirka je zasnovana na prepričanju. da je mogoče tudi med vohunskimi in detektivskimi romani najti dela, ki po svoji umetniški poglobljenosti sodijo na knjižno polico. Založba torej zavrača ustaljeno ločevanje kvalitetne, elitne literature od zgolj zabavnega čtiva. Zato zbirka Labi rint ne bo vsebovala romanov, ki bi bili izbrani po poljudnih, ljubiteljskih kriterijih, temveč bo v nekaj letih dolo bralcem vrhunska dela tega žanra iz preteklosti in sedanjosti. Vanjo bodo vključene vse različiče kriminalnega romana: detektivski roman, zločinski roman, thriller in policijski roman, poleg tega pa še vohunski ro man, ki je v zadnjih dvajsetih letih Postal izredno priljubljen. Tudi časovno izbor ne bo omejen na najnovejša dela temveč bo vseboval dela od dvajsetih let dalje, ko se je začel izoblikovati detektivski roman. Pri lem bo založba skrbela za umetniško kvaliteto in upoštevala dela, ki se odlikujejo z družbeno kritično razsežnostjo, kajti samo s skrbnim izborom bo zbirka izpolnila svoje poslanstvo.
Tako Državna založba v svojem Prospektu, namenjenem zbirki na pot. V Labirintu sta izšli dve seriji knjig. Prva je prinesla štiri knjige, druga Prav tako. Prve štiri knjige segajo na različna področja; da bi bila zbirka pestra si založba prizadeva tudi v drugi seriji. In da bi slovenskim bralcem posredovala dobra dela iz
svetovne zakladnice detektivske literature, prav tako, ne pa zgolj pogrošne tekste s kriminalno vsebino. To namreč lahko ugotovimo ob romanu ameriškega pisatelja Martina Cruza Smitha »Park Gorkega«, pa če bodo morda mnenja o tem obsežnem tekstu še tako deljena.
Ameriški pisatelj indijanskega porekla Martin Cruz Smith je menda vrsto let pisal svoj roman, ki je pred tremi leti izšel v originalu in vzbudil veliko zanimanja. Zaradi kriminalne zgodbe? Prav gotovo ne, tem več zaradi prikazovanja razmer v Sovjetski zvezi, deloma morda tudi v Združenih državah. In prav zaradi tega je tekst vredno vzeti v roke. V Parku Gorkega v Moskvi so našli tri zrmrznjene in ubite ljudi. Kdo jih je ubil in kdo sploh so ubiti, o tem ne ve nihče ničesar. Moskovska policija tava v temi. Preiskovalec Arkadij se loti stvari in seveda razvozla primer. Pri tem pa že v Sovjetski zvezi sam pade v nemilost, v Ameriki mu strežejo po življenju. Ko doživi še osebno tragedijo se vendar odloči, da os tane zvest svoji domovini in ne osta ne v Ameriki. Niti sovjetska KGB niti ameriška FBI se ne razlikujeta med seboj po ciljih in metodah dela. Pokaže se, da gre za velik mednarodni gospodarski kriminal, ki mu je nasilna smrt dveh sovjetskih ljudi in enega Američana v Moskvi docela po stranskega pomena. In morda je bila pisatelju kriminalna zgodba teh skrivnostno ubitih neznanih ljudi, samo okvir, da v njem prikazuje razmere v tihotapstvu, mednarodni špekulaciji s '<""7-v>TO ln v odnosih med dvema velesilama,
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Hallo. . . Raffaella?
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
14.00	Hallo.. . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark - znanstvena oddaja
Življenje na Zemlji
15.00	Primissima - Aktualnosti Dnevnika 1
15.30	šola in vzgoja :
Življenje živali
16.00	Cartoni magici - risanke
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte, fortissimo TV top
18.15	Programi pristopanja
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Loretta Goggi in quiz
22.00	Dnevnik
22.10	II grande cielo - film
Igrajo: Kirk Douglas, Arthur Hunnicut, Elizabeth Threatt.
00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street -TV film
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
8.50	in 10.35 TV v šoli:
Zakaj, zakaj; Angleščina; TV gledališče; Zgodovina ; Iz naših krajev ; Velikani svetovne književnosti
17.30	Poročila
17.35	Jazz na ekranu :
Kvintet Changes - 3. oddaja
17.55	Modro poletje - TV nadalj.
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Turizem - možnost in priložnost
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
20.00	Včeraj za jutri:
Novo leto 1946 - dokumentarna serija
20.35	Ne prezrite
20.50	TV kviz
22.15	Zgodba o Buddyju Hollyju - film
Zagreb
16.40	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Vrtoglavci - otroška oddaja
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Pod zastavo - oddaja TV Novi Sad
20.00	Marlowe - TV film
20.55	Pesnikove sanje in rock skupi-
CANALE 5
8.30	Dober dan, Italija
9.00	Una vita da vivere - TV nadalj.
10.00	Le crocerossine - aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help! - glasbena oddaja
12.15	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	li pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj.
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Žig. Zag
20.25	Ciao gente
22.50	Giorno per giorno - TV film
00.20 II sipario di ferro - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
9.00	Operazione sottoveste - TV film
9.30	F lò - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	Evita - film 1. del
16.50	L’uomo ragno - risanka
17.20	Masters, i dominatori dell’universo
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé TV film
19.30	M’ansa non m’ama
20.25	Evita - 2. del filma
22.30	Dynasty - TV film 00.30 Terrore in cielo - film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Martedì grasso - film
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli croi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.30	Bim, Bum, Barn
14.35	Tandem:
Il gamberetto - nagradno tekmovanje
Paroliamo - nagradno tekmovanje
Teletattica - risanka La Pimpa - risanka
16.30	Šola in vzgoja :
Didaktični material
17.00	Vediamoci sul due - Knjižne, gledališke in druge novosti
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -
TV film
Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Padiglioni lontani - 4. in zadnje nadaljevanje
22.05	Dnevnik 2 - Vesti
22.15	Aboccaperta
23.20	Srečanje s kinematografijo
23.25	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.30	Boks, prenos iz Bergama
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja
O plavalnih bazenih
16.30	Šola in vzgoja:
Z igranjem se tudi nauči
17.00	R Circolo Pickwick - 1. del
18.05	Cento città d’Italia:
Ercolano e Pompei
18.25	L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3 - Vesti
19.35	Sulla carta sono tutti eroi - 2. del
20.30	La tempesta - TV priredba
22.35	Dnevnik 3
23.10	Adesso musical
na »Divje jagode«
21.55	Paleta, kulturni magazin
Koper
14.00	ir 16.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji imamo med drugim tudi naslednje vesti :
TRST — Tiskovna konferenca in izjava Andreja Marinca TRST — Zadnja letošnja premiera SSG — »Talec« Brendana Behana TRST — Razgovor s predstavniki ŠD »Kras« ob osvojitvi italijanskega državnega ekipnega naslova v ženskem namiznem tenisu REPEN — Prijateljska košarkarska tekma med Jadranom in Slobodo Dita iz Tuzle ŠPORTNA NAPOVED
17.00	TV D - novice
17.05	TV šola
18.00	Rumpole - TV film
18.50	Risanke
19.30	TV D - vse danes
19.50	Deset minut glasbe
20.30	Varujte se prijatelji - film Igrajo Charles Bronson, Liv Ul-mann, James Mason
22.00	Turistični atlas
22.20	TV D - nocoj
22.30	Visok pritisk
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry 'O - TV film
16.00	Bim, Bum, Barn La'abel - risanka Lady Oscar - risanka Vita da strega - TV film
17.40	Una famiglia americana
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari, TV film
19.50	I Puffi - risanke
20.25	Guerrieri dell’inferno - film
22.30	Bene bravi bis n. 1 - oddaja, ki jo vodita F'ranco F'ranchi in Ciccio Ingrassia
00.15 Le ali dele aquile - film
TELEPADOVA
13.30	Lupin ni - risanke
14.00	Marna Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - TV nadalj.
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Forza Sugar - risanka
17.30	Sampey - risanka ‘
18.00	Lamù - risanka
18.30	Tigerman - risanka
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Lupin in - risanka
20.20	Fontamara - film
22 00 Charlie’s Angels - TV film
23.00	Gli invincibili - TV film
24.00	Dick Smart 2007 - film
TRIVENETA
12.45	Una coppia quasi normale -TV film
13.30	Penelope Pistop - risanka
14.00	Birdman e Galaxy Trio - risanka
14.30	Rubrika o ribolovu .16.30 TV film
17.30	Voghi - risanka
18.00	Scooby Doo - risanka
18.30	Medusa - TV film
19.30	Tutto motori
20.30	Nefertiti, regina de! Nilo - film
TELEFRIULI
14.00	Anche i ricchi piangono
15.00	II vizio di famiglia - film
17.00	Space Games
18.30	L’ora di Hitchcock - TV film
19.30	Anche i ricchi piangono
23.30	II cavaliere della valle solitaria,
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ;
8.10	Almanah: Na goriškem valu;
8.40	Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ;
11.00	- 11.20 Oddaja za srednjo šolo;
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Sestanek ob 12.00 - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Dogodki in problemi; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Aleksander Marodič: »Oporoka«. Režija: Sergej Verč. Produkcija »Radio Trst A -1982«; 14.35 Od ekrana do ekrana ;
16.00	Trim za vsakogar; 16.30 Tja in nazaj; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba: flavtist Cveto Kobal in pianistka Vlasta Dolcžal - Rus v Gallusovi dvorani v Trstu ; koncert je priredila Glasbena matica 30. marca lani; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - med glasbo; Jutranji
koledar:	6.15 Vremenska napoved,
cestne razmere - Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev: Danes na valu Radia Koper; 14.00 Glasbene novosti; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Jeklo-tehna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP; 17.00 Pogovor o . . .;	17.33 Glasbene aktualnosti;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski vestnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranji program; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Edig Galletti:	9.32 Lucianovi dopisniki ;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Razni nasveti; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah;
12.45	Danes bo govor o . ..; 14.30 Popoldanski program; 15.00 O kulturi in umetnosti; 18.00 Besede in glasba; 18.45 »Primorska poje«; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.02 do 9.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.30 Top story; 12.03 Via A-siago Tenda; 13.20 Zeleni val weekend; 14.30 Glasbeni inštrumenti ; 15.03 Homo sapiens; 16.00 Aktualnosti ;
17.30	Radiouno Ellington ’84; 17.55 Zeleni val; 18.00 Varietejski program; 19.15 Svet motorjev; 20.00 Samoobramba ; 21.03 Simfonična glasba; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 11.30, 13.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila ; 6.00 do 8.00 Dnevi;
8.00	Šola in vzgoja: Otroštvo, kako in
zakaj ;	8.05	Radiodue predstavlja;
8.48 »Alla corte di Re Artusi«; 9.10 Tanto è un gioco; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radio-tabloid; 16.35 Popoldanski program; 18.32 »II caso Mascagni« - radij, priredba; 20.05 Večerni program; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00
Poročila ; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica - Marijan Vodopivec (bes. Tone Pavček) :	Strašni lovec Bum-bum;
9.05	Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Vedri zvoki; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 človek in zdravje; 14.05 »Glasba na vodi« - suita Georga Friedricha Haendla, (prir. H. Harty). Izvajajo Solisti Moskovske filharmonije pod vodstvom Davida Ojstraha;
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. -Slovenski partizanski samospev; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi? ; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno - Slavko Kvas: Slike; 00.05 -
4.30	Nočni program - glasba.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Sinoči v pokrajinskem svetu
V zelo polemičnem ozračju zaključna razprava o proračunu
Napeto ozračje, v katerem se je zaključila seja pokrajinskega sveta v sredo zvečer, ko so komunistični svetovalci s protesta zapustili sejo, se je obnovilo, pravzaprav stopnjevalo na včerajšnji seji. Razlog za polemike in medsebojne očitke je iskati v poteku predzadnje seje, ozi roma v odločitvi, da se, kljub od sotnosti dobršnega dela komunistične svetovalske skupine, izvoli pet e-fektivnih in pet nadomestnih članov pokrajinskega nadzornega odbora. Komunisti so predlog, ki je prišel iz vrst večinske koalicije, opredelili kot poskus izigran ja opozicije, toliko bolj, ker so bili nekateri člani nji hove svetovalske skupine upravičeno odsotni zaradi srečanja z dele gacijo CK KPS. Zato so tudi s protesta zapustili sejo in se glasovanja niso udeležili.
Nič čudnega torej, če se je včeraj šnjega seja pričela v dokaj ostrem in polemičnem tonu in da je bilo slišati kar precej ostrih besedi in da se je vse skupaj stopnjevalo do take mere, da je načelnik kr ščanskodemokratske skupine obtožil KPI, da se z zvijačo, preko kulturnega krožka Rinascita, poslužuje javne pokrajinske dvorane za organizacijo tretje konference o gospodarstvu. Doslej je menda veljalo pravilo, da se stranke načeloma ne mo rejo posluževati omenjene dvorane za svojo dejavnost.
Po skoraj dobri uri prerekanja in očitkov, je predsedniku vendarle tifi pelo polemiko nekoliko utišati, vendar kaže, da bo dogodek imel trajnejše posledice v delovanju pokra jinskega sveta v prihodnje.
Po polemikah v začetnem delu seje, se je nato nadaljevala razprava
o proračunu, ki bi se morala, v poznih večernih urah, tako vsaj je bilo predvideno v programu zasedanja, zaključiti z glasovanjem.
Glede izvolitve predstavnikov v pokrajinski nadzorni odbor, kar je povzročilo polemike, velja zabeležiti, da je bil izvoljen po en kandidat strank krščanske demokracije, PSDI, PRI, PSI in tudi komunistov.
Danes brez elektrike v severnem delu mesta
Zaradi nujnih del na omrežju, danes med 13. in 16.30 ne bo elektrike v severnem predelu mesta in sicer na Svetogorski cesti, v Ul. Palladio, Cat-terini, Scabriellovi, v Ulici Percotto, Ciconi, Luzzatto, Schodnik, Scaramuzza, Patemolli, Caprin, Michelstetter, Rocca, Mighetti, Orzoni, Campi, Antonini in na Trgu Medaglie d’oro.
Zanimiva pobuda za upokojence
Danes ob 17.30 bodo v javnem večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti predstavili pobudo: Gorica, mesto, ki ga je treba spoznati. Pobuda je namenjena predvsem upokojencem, pa tudi tistim občanom, ki nimajo posebnih delovnih ali drugih obveznosti in ki bi se radi pobliže seznanili z arhitekturnimi in drugimi spomeniki in zanimivostmi v mestu. V prihodnjih dneh namreč načrtujejo vrsto vodenih obiskov. Vodila bo prof. An-nalia Delneri.
Konferenca KPI o gospodarstvu
Na sedežu posoške federacije KPI je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so obrazložili razloge, ki so narekovali, da je pokrajinsko komunistično tajništvo organiziralo za jutri, v sejni dvorani pokrajinske uprave, tretjo gospodarsko konferenco na temo zaposlovanja, oziroma sociogo-spodarskega razvoja Goriške.
Kakor je poudaril pokrajinski tajnik KPI Redivo, se jutrišnja pobuda uresničuje v trenutku hude gospodarske krize in se s posebno dramatičnostjo kaže prav na Goriškem. Komunisti so glede teh vprašanj izdelali svoje predloge, ki so drugačni od rešitev, ki jih nakazuje vlada, oziroma deželna vladna koalicija. Rešitve, kot sta podrobno povedala senator Ba-cicchi in član tajništva Gianna Pi-rella, morajo upoštevati gospodarski del osimskih sporazumov in možnosti sodelovanja z Jugoslavijo.
Jutrišnja konferenca se bo pričela ob 9.30 z uvodnim poročilonf senator ja Silvana Bacicchija. Po posegih Ivana Bratine in Gianne Pirelle bo sledila razprava. Gospodarska konferenca se bo zaključila v popoldanskih tirali s posegom člana vsedržavnega vodstva KPI Gianfranca Borginija.
GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA
ZA INDUSTRIJO, OBRT IN POLJEDELSTVO
razpisuje natečaj z izpiti za vodilno mesto z začetno začasno poskusno dobo. Rok za dostavo prošenj zapade 20. aprila 1984.
Podrobnejše informacije lahko dobite na tajništvu Goriške trgovinske zbornice, Ul. Crispi 10.
Občinski svet v Sovodnjah odobril finančni načrt za tekoče leto
Proli glasovali predstavniki Slovenske skupnosti
Čeprav nekoliko z zamudo v pri merjavi z drugimi občinami, je ob činski svet v Sovodnjah, na zadnji seji, v torek zvečer, z večino glasov odobril finančni načrt za tekoče leto. Za dokument, ki izkazuje 1.937.470.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov, je glasovalo enajst svetovalcev Liste občinske enotnosti, nasproten glas so oddali trije svetovalci Slovenske skupnosti.
Ob tem velja zabeležiti, da se je postopek za odobritev finančnega načrta za leto 1984 pravzaprav pričel že januarja, ko je občinski svet o-dobril programsko poročilo, ki je bilo poslano na deželo. Predmet razprave na zadnji seji je bil zato v glavnem knjigovodski del dokumenta.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da je bila razprava bolj skopa, brez tehtnih posegov.
Tako je načelnik manjšinske sveto valske skupine očital upraviteljem,
da se predlogi manjšine premalo ali pa v celoti ne upoštevajo. Zato niti nima smisla, da jih odbor vabi na posvet v zvezi s pripravo proračuna. Tako kakor prejšnja leta je občinski odbor namreč tudi letos povabil načelnika manjšine na posvet, še preden so bila odposlana vabila za torkovo sejo.
Med razpravo so tako svetovalci večine, kakor manjšine opozorili na nekatera vprašanja v zvezi z oskrbo z vodo, zlasti kar zadeva njeno kakovost.
Na različna vprašanja s tega področja je odgovoril podžupan in odbornik za javna dela ter dejal, da ima občina stalno pred očmi ta vpra sanja in da je od konzorcija CAFO že zahtevala čimprejšnjo rešitev.
V nadaljevanju seje je občinski svet odobril odškodnino upraviteljem — sklep je v zvezi s proračunom — ki bo enaka lanski. Odobril je tudi na-
jem posojila 79.920.000 lir za greznice, zakup del za asfaltiranje ceste med Cotiči in črnci na Vrhu, zakup zidarskih in drugih del na poslopju otroškega vrtca v Sovodnjah ter nekaj drugih sklepov, med temi tudi začetek razlastitvenega postopka za razširitev pokopališča na Vrhu.
DANES IN JUTRI
Referendum v štirih občinah na Tržiškem
Samoupravni referendum za mir in proti jedrskemu oboroževanju bodo jutri in v nedeljo izvedli v občinah Škocjan ob Soči, Turjak, Šempeter ob Soči in Foljanu. V prvih treh občinah bodo volišča odprta samo jutri, v Foljanu pa bo glasovanje tudi v nedeljo dopoldne.
Smo ali nismo most
sodelovanja in sporazumevanja?
Živimo ob meji in z mejo. Naša prizadevanja gredo v smeri, da bi meja postala pospeševalec družbenega in gospodarskega razvoja. Vsak dan, v različnih odtenkih poslušamo, kako je treba prijateljstvo in sodelovanje še poglobiti, utrditi in popestriti. V zboru takih ugotovitev, s katerimi se lahko samo strinjamo, pa je slišati tudi drugačne strune, ki izstopajo in ob tem v človeku puščajo tesnoben prizvok.
Že pred leti je goriška prefektura poslala županom nekakšen opomin, naj ne bodo preveč iniciativni glede navezovanja stikov na mednarodni ravni. Za vsak korak, za vsako pobudo, ki naj bi jo na tem področju storili, naj bi župiani pred hodno seznanili predstavnike osred nje vlade v pokrajini.
Te dni pa so župani v goriški pokrajini prejeli s strani pirefekture daljšo okrožnico, podobne vsebine z drugačno motivacijo, vendar z istim ciljem: omejiti stike krajevnih usta nov na mednarodni ravni. Zaradi težavnega gospodarskega položaja v državi in zaradi težav kako uravnovesiti finančne načrte krajevnih u prav, naj bi se upravitelji odpovedali novim pobudam v mednarodnem so-
delovanju in začasno zamrznili že obstoječe ali načrtovane stike. Tako nekako zveni nasvet, ali povabilo, najvišjega predstavnika osrednje vlade v pokrajini.
Poleg gospodarskih razlogov, ki naj bi bili poglavitni za tako priporočilo, se v okrožnici opozarja tudi na u staljeno in z zakonom določeno pristojnost glede tovrstnih oblik delovanja in sodelovanja krajevnih ustanov.
Za stike s tujino naj bi v prvi vrsti skrbela osrednja vlada in njeni organi. Tako je namreč poudarjeno v okrožnici.
Na to vprašanje je na predzadnji seji pokrajinskega sveta posebej opozoril svetovalec KPI Silvino Poletto. Dokument je označil kot nov poskus državnega centralizma, čeprav zamaskiranega z izgovarjanjem na težaven gospodarski položaj.
Te dni so okrožnico menda tudi že prejeli v skoraj vseh občinah na go-riškem. Veliko jih ima že dolgo let tesne prijateljske, kulturne in športne stike z občinami v sosednji Jugoslaviji, Avstriji in tudi drugod. Najbrž bodo na »povabilo« primemo in najodločneje reagirali.
Očitno imajo v določenih krogih
svoje gledanje na vlogo in dejavnost občin, ki so v vseh teh letih znale ustvariti in tudi pospeševale zares pristne in neposredne oblike sodelovanja na krajevni ravni. To pa so v večji ali manjši meri razbili skorajda v vseh občinah.
Vprašanje še posebej prizadeva tipna vi telje slovenskih občin in slovensko narodnostno skupnost nasploh. Upravitelji slovenskih občin so v vseh teh letih dokazali pri upravljanju občin največjo odgovornost in varčnost in jim prav gotovo ni mogoče očitati razsipnosti ali kaj pxxiobnega. Če je treba varčevati (najbrž bi bilo treba pričeti resno varčevati kje drugje) prav gotovo ne bodo varčevali tako, da bi se odrekli stikom z matico. Pristno in neposredno sodelovanje, graditev sožitja, lahko obstaja samo na krajevni ravni, med ljudmi (med ljudi sodijo tudi upravi telji), ki v teh krajih živimo, delamo in si prizadevamo za mir, za socialni in gospodarski razvoj na obeh straneh meje. To so vrednote, ki jih v Rimu ali v določenih forumih p» svoje ocenjujejo, ki pa se jim nikakor ne moremo in niti ne mislimo odpovedati. Niti začasno in z izgovarjanjem na gospodarske težave.
75 let KD Skala v Gabrjah
28. marca 1909 je bilo v Dolenjih Rubijah ustanovljeno Narodno izobraževalno društvo Skala. Jubilej, 75-let-nico ustanovitve in obenem delovanja, so v Gabrjah počastili v četrtek zvečer s kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali otroški in moški piev-ski zbor KD Skala in Briški oktet.
Na sporedu je bil tudi priložnostni ge vor, ki ga je prebral Robert Juren. Drugi del prireditve v počastitev tri-četrtstoletnega jubileja bo 25. aprila, ko bodo na sedežu društva odprli de kumentamo razstavo.
(Na sliki: Briški oktet, ki je n as te pil na četrtkovi prireditvi).
Primorska poje jutri v deželnem avditoriju
V	drugem delu letošnje prireditve, se bo revija pevskih zborov Primorska poje preselila v Gorico, Kjer se bo 10 zborov srečalo jutri, v soboto, ob 20.30 v deželnem avditoriju.
Ni treba posebej poudarjali pomena, ki ga ta manifestacija ima za vso Primorsko, saj sta dovolj dva podatka, ki to pomembnost podčrtujeta. Letos je namreč revija 15. po vrsti in se je udeležuje preko 120 pevskih skupin z obeh strani meje. Več je tudi zborov iz Goriške, čeprav je treba reči, da marsikatere goriške skupine ne zasledimo na spisku v brošuri in ne vemo, zakaj se te skupine niso odločile, da bi nastopile na taki prireditvi, ki presega meje glasbenega ljubiteljstva in zadobiva pose ben pomen. Verjetno bo treba tudi s tega vidika večje osveščanje med našimi pevci in njihovimi vodstvi, tako da bo Primorska poje postala zares revija vseh pevskih zborov na Primorskem.
Povrnimo se jutrišnjemu koncertu. Ob 20.30 se bo na odru zvrstilo 10 skupin. To so ženska pevska skupina »Stu ledi« iz Trsta, moški zbor Vi pava iz Šempetra, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, moški zbor Bojan iz Dornberka, Lovski oktet iz Postojne, moški zbor Tabor z Opčin, mešani zbor Lipa iz Šempasa, ženski učiteljski zbor iz Tolmina, komorni mešani zbor iz Postojne ter moški zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela.
Komunisti zahtevajo poseg župana glede tovarne Safog
Komunistična svetovalska skupina v goriškem občinskem svetu je županu naslovila pismo, v katerem ga seznanja z možnostjo zaprtja tovarne Safog in prosi za takojšen - poseg pri predstavnikih ustanove IRI, da bi se take namere, o katerih je v zadnjem času precej slišati, preprečile. Te dni namreč v Trstu potekajo pogovori o usodi podjetij z državno udeležbo v Tržaški in goriški pokrajini.
Danes koncert Usafa Band
Danes bo v veliki dvorani UGG na Trgu Battisti ob 21. uri koncert godbe Usafa Band, ki ga prirejata Pro Loco in goriška občinska uprava. Pred goriško publiko bo letos nastopila skupina »Symphonic Wind Ensemble«, ena od treh, ki delujejo v okviru Usafa Band. Symphonic Wind Ensemble sestavlja 35 glasbenih mojstrov, katere vodi kapetan Gary Sapp.
Usafa Band prihaja iz Nemčije, točneje iz Einsiedlerhofa, kjer ima sedež. Večji del leta pa skupina preživi na gostovanjih p» Evropi, severni Afriki m Bližnjem vzhodu, piovsod, kjer ima svoje baze ameriško letalstvo. Vstop na koncert je s prostovoljnimi pri-spievki, ki jih bo Pro loco namenila finansiranju tradicionalnih folklornih prireditev v Gorici letos poleti.
Slikarska razstava »Odprta ladjedelnica«
V	Tržiču bodo jutri ob 10.30 odprli razstavo izdelkov risarskega natečaja, ki ga je razpisal rekreativni krožek ladjedelnice na temo »Odprta ladjedelnica«. Pri natečaju so sodelovali u čenči in dijaki tržiških šol. Razstava bo v dvorani Roma v Ulici S. Ambrogio.
Mauru Dorniku je žena Flavija povila hčerko
TJAŠO
Srečnima staršema čestita, nP vorojenki pa želi obilo sreče ŠD Dom Gorica
razstave
V	Galeriji Osnovne šole Solkan razstavlja barvne sitotiske Marko Spala-tin, hrvaški umetnik, ki živi in dela v Združenih državah Amerike. Šola je o umetniku izdala katalog, v katerem je Brane Kovič napisal strokovni p>ri-kaz Spalatinove ustvarjalnosti in u-spiehov. Razstava bo odprta do 5. a-prila.
V	Galeriji Meblo v Novi Gorici predstavlja barvne fotografije z zimske o-limpiade v Sarajevu fotografski u metnik Egon Kaše.
V	Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu je odprta razstava del umetnikov Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Živela sta od 1861 do 1926 oziroma od 1861 do 1946. leta. Razstava je sad sodelovanja med tolminsko knjižnico in Narodno galerijo v Ljubljani. Odpjrta bo do 13. apnila.
razna obvestila ~~|
V	mali dvorani Kulturnega doma bo
v pjonedeljek, 2. aprila, ob 20.30 novinar - fotoreporter Egon Kaše predvajal barvne diapozitive o olimpijskih igrah v Sarajevu ter razstavljal umetniške fotografije na isto tematiko. Večer prireja Slovensko planinsko društvo.
V	socialnem večnamenskem centru v Ulici Baiamonti bo jutri, s pričetkom ob 9. uri, skupščina alkoholikov na zdravljenju. Razpravljali bodo o ciljih in oblikah zdravljenja alkoholikov.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Furyo«. Prepovedan mladini pxxl 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Insaziabile e golosa«. Prepxivedan mladini pxxl 18-letom.
CORSO 17.30-22.00 »Don Camillo«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »IJ console onorario«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Ai confini della realtà«.
COMUNALE 18.00 in 20.30 »La vita e un romanzo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Južnjaško u-dobje«.
SVOBODA 18.00 «Times square«, ob 20.30 »1001 noč v Tokiu«.
DESKLE 19.30 »Bolnica Britanija«.
prispevki J
Za kulturno - športni center na Vrhu daruje Mario Devetak s Poljan 20 tisoč lir.
Ob tragični izgubi sina Dina izrekajo globoko sožalje Reziki in družini članice ženskega pevskega zboru iz Sovodenj.
D. Svara v Križu
Med tržaškimi in ne le slovenskimi likovnimi mojstri srednje generacije je Deziderij Švara prav gotovo eno pomembnejših imen. Poznamo ga sicer kot zelo aktivnega prosvetnega in tudi javnega delavca, vendar je likovna umetnost tisto področje njegovega izživljanja in udejstvovanja, ki mu je najbolj pri srcu in na katerem je pririnil še najbolj daleč. V lanskem letu na primer je priredil dve uspeli osebni razstavi, v nedeljo, 25. t.m., pa se je ponovno predstavil s samostojno razstavo.
Tokrat je svoja dela dan na ogled v veliki veži kriškega Kulturnega doma, ki nosi ime po znanem Križanu Albertu Sirku, to je po enem prvih in najveljavnejših slovenskih marinistov. In tudi Deziderij Švara je marinist, pa čeprav ne v smislu in v slogu že omenjenega kriškega umetnika, kajti Švara je svojo dolgo razvojno pot na likovnem področju pripeljal od že davnega rekli bi čistega realizma na sam rob abstraktnosti. Morda bi za njegovo likovno govorico zares veljalo to, kar smo zapisali pred časom, da gre namreč pri Švari za nekakšen abstraktni- realizem. Je v tem terminu sicer nekaj protislovnega, vendar bo to povsem držalo, saj mojster podaja svoje motive, povsem konkretno stvarnost, le preko ali s pomočjo najbolj skopih, rekli bi kar elementarnih sestavin, kljub temu imamo pred seboj n.pr. zares čoln, po navadi le del čolna in to včasih tudi v tridimenzionalnih razmerjih. Motiv je prikazan tako, da mora gledalec s svojo domišljijo krepko sodelovati z mojstrom, da bi v prikazanem videl marino, torej nekaj, kar je povezano z morjem, pa naj gre za čoln ali del čolna na peščini, za jadrnico ali za morje samo.
Še izraziteje kot v primeru čolna kot osnovnega motiva prihaja to do izraza pri zadnji Švarovi seriji slik, pri kakih šestih ali sedmih akrilih, ki prikazujejo izključno morje. Švara oddeli na platnu gornji dve tretjini po navadi temnemu ali celo zelo temnemu nebu, spodnja tretjina pa predstavlja morje, vendar ga mojster ne nakaže sedaj kot nekoč, ko je z vodoravno črto prerezal vso ploskev na dvoje', pač pa nam prikaže morje in njegovo valovanje z nizom ne vedno vodoravnih črt ali točneje pasov različnih barv. Seveda mora gledalec pri tem močno sodelovati s slikarjem, da si ustvari podobo morja, da si predoci stvarnost, ki nam jo slikar hoče podati.
Švarova kriška razstava je sestavljena iz dveh delov. Pretežni del sestavljajo akrili, ki nam predočujejo čolne, točneje le dele čolnov, v drugem delu pa so že omenjene slike, ki prikazujejo izrazito ali izključno morske motive. Končno je tu le eno delo, ki se razlikuje od vseh ostalih in ki mu je Švara dal naslov »Burja na morju« in nam, seveda še vedno v smislu mojstrovega podajanja stvarnosti prikazuje razpenjeno morje in nekaj jadrnic na njem, ki pa jih valovi premetavajo po gladini. Ker gre za Švarovo naj novejše delo, ki se v precejšnji meri razlikuje od ostalih, se nam zdi, da bi to delo moglo biti znanilec mojstrovega novega ciklusa, seveda novih šva-rovskih marin.
Če smo rekli, da Deziderij Švara pri prikazovanju motivov uporablja skrajno skopa ali skromna sredstva, moramo dodati, da je v barvi izredno tenkočuten. Uporablja sicer akril, vendar so njegove tudi velike ploskve fooj-strsko prevlečene, skladnost izbranih barv pa je popolna. Zato smemo reči, da je njegova sedanja razstava v veži kriškega Kulturnega doma lep dokaz mojstrove sposobnosti.	(Fre)
Ob obletnici smrti in sedemdesetletnici rojstva
C. Šinkovec - primorski besedni umetnik
TOMAŽ
PAVŠIČ
V mrzlih dneh prve pomladi lanskega marca so na Vojskem nad Idri jo pokopali 69 letnega domačina Dor-četa Smodinovega, bolj znanega kot pesnika Črtomira Šinkovca. To je bilo poslednje dejanje, ki ga je vojs-karski rojak še lahko podaril svojim domačim krajem, namreč, da si je iz Ljubljane zaželel večne spojitve s prstjo, ki mu je bila nekako določe na že ob rojstvu. Ta njegova dokončna vrnitev na vsem znano parcelo v najvišji slovenski vasi naj bi bila tudi vidno potrdilo vse tiste njegove zvestobe, ki jo je dosledno spričeval v svojem pisanju od prvih začetkov zasanjanega in upornega mladeniča pod Italijo do pesmi in spisov priznanega publicista in urednika v L ju bij ani.
Črtomir Šinkovec, ki je umrl 28. marca 1983 v Ljubljani, je bil zgledni primer pravega slovenskega in predvsem primorskega literarnega samouka, ki je skozi bedo in narod no zatiranje pod fašizmom ter skozi vseljudsko osvobodilno borbo postal intelektualec, človek peresa, glasnik svobodoljubne in rodoljubne misli. Rodil se je 30. L 1914 na samotni kmetiji pri Smodinu na Vojskem, v družini, kjer je bilo trinajst otrok, a jih je kar dobro polovico pomorila jetika in »španska«. Doraščal je v času fašistične Italije; od trdega dela ga je h knjigam vabila domača narodna vzgoja, izredno velik vpliv na njegovo poznejše pisanje, na njegovo literarno zorenje, je imel seveda pisatelj France Bevk. ki je že v Šin-kovčevih mladih letih veljal nespor-
no za najbolj uglednega kulturnega delavca, pisatelja, ki mu je ljudstvo zaupalo in v katerem so nekateri nadarjeni primorski fantje videli svo jega mentorja. Šestnajstletni Dorče Šinkovec ga je obiskal v Gorici in je to srečanje tudi popisal v prispevku za 8. sklic Plenuma kulturnih delavcev OF, ki je bil v Novi Gorici novembra 1980 :
»To so bili časi, polni hudih stisk, ponižanj in zatiranja. V hiše je skozi vse špranje lezla revščina. Pogo-stoma se je slišala beseda — gospo darska kriza. Les in živina, edino, kar so ljudje premogli, nista imela nobene cene. Ker ni bilo denarja za davke, je marsikje zapel boben. Na prenekatero domačijo se je usedla tuja banka. Skopo so nam bili odme vjeni kosi črnega kruha. In nove knjige — to so bile prave pravcate sa nje, dežela za devetimi gorami. Zgodi se, da v najtemnejši mrak včasih iznenada posije svetel žarek. Takšen žarek je bilo meni v tistih dneh pismo pisatelja Bevka.«
Orožnikom in policiji je mladi Adolf Šinkovec postal kmalu sumljiv. Večkrat so mu preiskali stanovanje, ob napadu Italije na Jugoslavijo leta 1941 pa so ga internirali. S Sardinije je bil odpuščen leta 1942 zaradi bo lehnosti, a je zaradi zvez z osvobodilnim gibanjem kmalu prišel v ječo in pred posebno (fašistično) sodišče za zaščito države. Zapora se je rešil ob razpadu Italije, vrnil se je domov in se nemudoma vključil v prosvetno delovanje v partizanskem okviru, • saj ga je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo imenoval za referenta za šolstvo in prosveto v tedanjem idrijskem okrožju. V
Primorska poje v tržaškem Kulturnem domu
Nastopilo več solidnih zborov
IVAN SILIČ
V Kulturnem domu v Trstu je 24. t.m. nastopilo 8 pevskih zborov: moški »Skala« iz Gabri j, mešani »Slovenec« iz Boršta, oktet »Vrtnica« iz Nove Gorice, ženski zbor »Tabor« z Opčin, me sani Italijanske skupnosti iz Izole, mešani »F. Bevk« iz Prvačine, PAZ »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane in mešani komorni iz Nove Gorice.
Prvič se je predstavil številčno zelo skromen, a skrbno pripravljen moški zbor iz Gabri j. Petje je enostavno in preprosto, kakršno pač lahko nudijo začetniški zbori, ki si zaželijo lepe pesmi, a še niso povsem proniknili v njene vrednote. To pa bo prineslo nadaljnje delo in volja, ki so jo z nastopom izpričali. Mešani zbor iz Boršta je po številu, sestavu in petju tudi zelo skromen. Zaradi tega bi bilo potrebno privabiti v njegove vrste več pevcev, celoten zbor pa glasovno čim bolj izdelati in intonančno bolj utrditi. Oktet iz Nove Gorice si je izbral tri priredbe ljudskih pesmi v priredbah sodobnih skladateljev (Merku: Tam za turškim gričem, Jež: Rasti mi, rasti in U. Krek: Marko skače), med katerimi se mi zdi zadnja za mali vokalni ansambel neprimerna in nehvaležna — zaradi vokalnih razsežnosti kakor tudi interpretacijskih zahtevnosti, ki bi dosegle potrebno nazornost in oblikovalno intenziteto prej v voluminozno ustreznejšem zboru. Oktet je pesem odpel čisto in korektno, vendar ni ogrela. Zaradi dolžine je celo v zboru težko doseči rastočo napetost. Oktet je umetniški vodja, Anamarija Jugova, glasovno dokaj dobro izdelala in pevce z natančnostjo pripravila. V ubranem petju, ki mu je sem pa tja ušla tudi ta ali ona rahla pomanj-
kljivost v zvokovnem ravnovesju, so pevci z večjo napetostjo prvi dve pesmi — brez nekih, pre-čestokrat pojavljajočih se sentimentalnih primesi — poustvarili prepričljivo, toda večja kreativna sproščenost bi vzbudila še bolj neposreden vtis. Ženski zbor z Opčin teži letos, problem into nančne vzdržljivosti. Če primerjamo ta nastop z lanskim, se zdi, da se tokrat zbor ni še dovolj pripravil, ali ni še utegnil dovršneje glasovno u trditi vseh pevk do ravni lanskih dosežkov, kar velja tudi za odzivnost interpretiranja. Sopranom bo treba posvetiti več dela z vidika glasovne izo brazbe. Mešani zbor Italijanske skupnosti iz Izole, ki ga vodi Claudio Strudhoff, je zopet napredo val za korak; očividno je pridobil nekaj novih glasov in te je zlasti v sopranski skupini dirigent uspel bolj zliti, to je izboljšati homogenost pa tudi celotni zborov zven in doseči večji volumen, tako da mu večja usposobljenost zbora, njegova prožnost in predanost zagotavljajo tudi boljše po ustvarjalne možnosti. Sicer sc pri sopranih sem pa tja še pojavljajo tendence nižanja kot posle dica nedoslednega opiranja na diafragmo na eni, na drugi strani pa smo zaznali tudi nekaj altovskih izstopanj z »odprtimi« glasovi, kar bo na daljnje delo gotovo odpravilo. Seveda so bile tu di interpretacije oprijemljivejše in prepričljive j še in zapustile ugoden vtis. Glasovno osvežujoče je deloval mešani zbor iz Prvačine, ki ga je v sorazmerno kratkem času pripravil Ivan Mignozzi. Petje je bilo dovolj čisto in precej zlito, vendar pri tem basovska skupina ni imela vselej ravno prednosti... Svojski interpretacijski koncept je i-mela Vrabčeva Bilečanka, toda višek je zbor dosegal pri muzikalno občuteno zajeti Jenkovi pesmi Lipa, dirigent jo je zasnoval na dolgih, reliefno oblikovanih frazah, ki jih je domiselno povezoval z iskrenim in pretanjenim občutjem v izredno u-
učinkujočo poustvaritev. PAZ »V. Vodopivec« iz Ljubljane vodi Marko Mihevc, ki je pokazal resen delavni pristop. Ta se zrcali predvsem v znatnem glasovnem izboljšanju, tako homogenosti sku pin kakor celotnega zbora, ki je dokaj zlit in bolj zvočno izravnan, kakor smo ga bili navajeni v zadnjem času — čeprav so mladostni glasovi, za katere nekateri trdijo, da jih ni mogoče dovolj zgladiti in jih zliti... Mislim, da je že s tem bilo opravljeno pomembno delo, saj zveni zbor čisto »zrelo«. Kdor pač zna in ima voljo, lahko tudi do seže marsikaj, pri tem naključij ali čudežev ni. Morda zbor še ni globlje prodrl ali bolje, ne more iz slediti dirigentu v srž vrednot s pravo moč jo, ki v oblikovanju bi zažarela, vendar smo jo že zaslutili, saj je interpretiranje prepričalo. Si cer je zbor na pravi poti tako h glasovni dovršenosti kakor v približevanju k višji poustvarjalni ravni. Nastop Komornega zbora iz Nove Gorice pod vodstvom Štefana Maurija nas je iznenadil in razveselil; toliko bolj, ker je bil izreden uspeh nepričakovan spričo kriz, ki jih je zbor doživljal v zadnjih letih. V tem trenutku sodi gotovo med najboljše glasovno izoblikovane in tudi muzikalno kultivirane zbore pri nas. Homogene skupine, ki jim je osnova čisto in enotno petje v pravilni, lepi izgovarjavi, solidno postavljeni glasovi, disciplina, izvajalska predanost in prožnost delovanja, so prednosti, ki v svoji dovršenosti zagotavljajo vse zvode za nazorno oblikovanje, ki ga je diri gent razvijal v pristno doživljajoče muziciranje; to je doseglo pravo notranje navdušenje pri Bruck nerjevem Graduale. Zbor je dosegel svoj dosedanji največji vzpon in bi si samo želeli, da ga zadrži; ohrani in goji tak zvok, sonornost in volu men ter da se z enakim elanom predaja lepoti zborovskega petja in še v nadaljnje posreduje s tako močjo vrednote zborovske umetnosti.
maju 1945 ga najdemo v Trstu, nato opravi maturo, se vpiše na ljubljansko univerzo, gre za krajši čas v službo v Beograd, nato pa se vrne v Ljubljano, kjer ostane do svoje smrti, 28. 3. 1983.
Največ svojih delovnih let je Črtomir Šinkovec prebil v raznih založbah in za uredniško mizo. Sprva je bil pri Mladinski knjigi v uredništvu Cicibana, pa pri Tovarišu, kjer so izhajale njegove živahno in poglobljeno pisane repotraže, ki so vzbujale veliko zanimanje bralcev. Kar devet let je bil glavni in odgovorni urednik borčevskega tednika TV-15 in celo deset let glavni in odgovorni urednik mesečne revije Borec. Več let je zbiral in urejal Partizanske ljudske pesmi, ki so najprej izhajale v posebni rubriki časnika TV-15, pozneje, pa jih je priredil za posebno zbirko, za katero je prejel nagrado OF.
Pesmi je Šinkovec pisal že v času Italije, najbolj pa ga je pesništvo privabljalo v času boja in tako mu je Mile Klopčič že leta 1944 objavil nekaj pesmi tudi v zbirki »Pesmi borcev«, nekatere so bile pozneje celo uglasbene. Od njegove prve tiskane zbirke otroških pesmi Rožna zibelka je poteklo že nad trideset let (MK 1952). Stalno je priobčeval pesmi v nekaterih revijah (Borec), pred desetimi leti pa je izšla drobcena knjiga njegove izbrane lirike pod naslovom Brazgotine (Borec 1974); zanjo je prejel Kajuhovo nagrado. Za mladino je poleg že omenjene knjige Rožna zibelka napisal še zbirke Pomlad ob Soči, Sonce na hoduljah in Škorčeva šola. Svojih pesmi, do katerih je bil v zrelih letih zelo kritičen, čeprav jih je seveda cenil, ni nikoli preveč ponujal, skoraj sramežljivo jih je hranil zase. Zbirko Brazgotine je posvetil materi, ki je po pričevanju imela veliko zaslug za njegovo pisateljsko usmeritev. Šinkovče-ve pesmi spadajo v preprosto, iskreno poezijo, ki še ohranja duh po rodni zemlji in nezlagano izpoveduje pesnikova in njegovega rodu pretekla doživetja ter je še polna upanja
Poleg reportaž in mnogih spominsko dokumentarnih spisov, raztresenih po raznih časopisih, ima Šinkovec za sabo dve daljši deli, v katerih se v zanimivo branje prepletajo zgodovinski dogodki in podatki s pripovednimi orisi, to sta Uporni svet pod Snežnikom in Oblaki nad sončno dolino. Medtem ko je v prvem delu že v naslovu označeno ozemlje, ki ga obravnava, pa drugi naslov za svojo prispodobo skriva pisateljev rojstni kraj Vojsko in širšo idrijsko in cerkljansko okolico. Ta domoznanska povest, pisana na podlagi zgodo vinskih virov, živih spominov in lastnih doživetij, zlasti iz vojni dni, je spočeta iz pristne ljubezni in hvaležnosti ter zvestobe do rodnih, dotlej literarno še neobdelanih krajev in razodeva človeka, ki v svoji poklicanosti zmore dojeti in prikazati resnično veličino teh, nekoč, žal pa tudi vedno bolj danes spet pozabljenih predelov slovenskega ozemlja. Ko Šinkovec opisuje svoj domači kraj, pa hkrati, kar jè seveda naravno, tudi izpoveduje dušo Primorske in njenega človeka. Ni pravx da njegov literarni doprinos, oziroma njegovo ime kot ime pisca, ni prišlo v Literarni leksikon Cankarjeve založbe, čeprav so se v njem zvrstila tudi nekatera imena, ki po nepristranski sodbi v ničemer ne prekašajo Črtomira Šinkovca. Morda se bo našlo pero, ki bo črtomira in njegov literarni prispevek odkrilo in obdelalo tako kot v resnici zasluži.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
_____________ 103._____________
Franetu je temnel pogled. Župnika je imel rad, saj je bil že desetletja vnet za narodovo stvar in zdaj upravičeno v skrbeh.
»Tako je, gospod župnik! Na Notranjskem je vojna. Tam ovaduhe kar pospravijo, ker nič drugega ne kaže. Preveč škode napravijo gibanju. Italijani pa so brez njih slepi in nemočni...«
»Že prav,« je dejal župnik. »Toda dokaze je treba imeti v rokah! Lahko je človeku vzeti življenje in družini čast. Toda kdo bo to vrnil? Nič drugega vam ne Predlagam kot previdnost. Tebe, Frane, in Janeza, ki je sedaj tu. glavni, prosim: nobenega orožja v vasi in nobenih papirjev! Policija se vedno nasloni na materialne dokaze... in če to dobijo, se ne moreš braniti! Ljudi, ki jih sumimo, pa se bomo izogibali, kot bi bili kužni. Morda jim tako obudimo zavest. Jaz drugega ne vem svetovati. Čuden čas prihaja. Molil sem, da bi šlo mimo nas, pa ne bo šlo...«
»Zaupajmo v usodo! Čez zimo se bomo pripravili na boj, na spomlad, ko okopni, pa bo vstaja! Vojna, kot je v vsej okupirani Jugoslaviji!«
Oglasil se je pes in v veži je zaropotalo. Vsi mokri so prišli, smejočih se lic, Lojze, Pavle in Jože. Z matere je padlo breme skrbi in tudi oče se je oddahnil. Brž so morali k peči, da bi si posušili lase. Marija pa jim je prinesla čaja.
»Kje pa ste bili, fantje?« je vprašal župnik.
»Pri teti!« so se zlagali. Frane jih je naučil konspiracije, kot so po novem imenovali skrb za tajnost. Župnik se je dobrohotno nasmehnil in nič več spraševal. Tudi sam je že prebral letake s pozivom na odpor in jih tudi sežgal, čeprav je spodaj pisalo: »Ko prebereš, daj naprej!« On ne bo nikoli ničesar dajal naprej, ker se ne ve, v kakšne roke bo prišlo...
»Kako pa je s Karlom?« je povpraševal župnik.
»Vrnil se je v vojsko. Nič se še ni oglasil... No ja, pa se bo že,« je dejal Bečan.
XV.
V samici zaporov polka gorske artilerije v Im-perii ob Ligurskem morju se je Karlo poslovil od italijanske vojske. V vlažni luknji so imeli samo njegovo telo, duh pa je bil v brkinskem hribovju, kjer naj bi zbral borce za boj na življenje in smrt.
Po iztirjenju vlaka, ko mu je prepojil notranjost duh po krvi, smodu in ognju, se je v njem prebudila narava bojevnika, ki je ni mogel brzdati. Pravijo, da je vojakova usoda odvisna od njegovega prvega krvavega spopada s sovražnikom. Zmaga te vzame na svoja krila, poraz pa te pritisne ob tla... podobno kot je usoda ženske odvisna od prvega srečanja z moškim. Če jo prežari, bo vnaprej iskala samo tisto, kar ji gre. Če jo preplaši, se bo vsega bala.
Sicer pa Karlo v italijanski vojski ni imel težav. Vojaški dril je zlahka prenašal, ker je bil fizično močan in mu je bilo urjenje igrača. Hotel se je čimveč naučiti, da bi uporabil znanje v boju proti gospodarjem. Obnašal se je tako, kot se je »Pod svobodnim soncem« Iztok, ki se je od sovražnega Bizanca naučil vseh vojnih veščin, da je potem uspešneje in zanesljiveje tolkel po bizantinski vojski.
Oficirji in še bolj podoficirji so hitro zavohali, da imajo pred sabo vojaka izjemnih vrlin. V streljanju je bil med najboljšimi v polku. Izkazal se je kot ostrostrelec s puško in kot mitraljezec, pa tudi pri gorskih topovih je bil drugim za zgled. Bil je tudi odličen jezdec, saj se je od otroških let učil ravnati s konji. Toda politična ocena »dezerter« in »nezanesljiv« ga je držala med tistimi, ki jim niso zaupali. Njegov karton je bil zaznamovan, to pa je bilo dovolj, da vse njegove vrline niso pomenile dosti. Kljub temu je zbujal pozornost.
1. jugoslovanska nogometna liga
Olimpijo spet »okradli«
V Ženevi je sinoči premagala Barcelono
Bancoromi pokal prvakov
Rimljani so nadoknadili velik zaostanek iz prvega polčasa
Bancoroma — Barcelona 79:73 (32:42)
BANCOROMA RIM:	Wright 27,
Sbarra 8, Kea 17, Tombolato 5, Gi-lardi 4, Polesello 8, Solfrini 8, Ber-tolotti 2, Salvaggi, Grimaldi.
BARCELONA: Seara 2, Sibilio 4, Solazabal 6, Ansa 11, Starks 10, De La Cruz 4, Davis 5, San Epifanio 31, Santillana, Flores.
SODNIKA: Rigas (Grčija) in Gri-gorjev (SZ). DELEGAT FIBA: Saper (Jug.). PM: Bancoroma 23:40; Barcelona 17:21. PON: Gilardi (25), Davis (29), Solfrini (31), Solazabal (35), Polesello (38). GLEDALCEV: 8.000.
ŽENEVA — Potem ko je v prvem polčasu že zgubljala z 12 točkami razlike in je vseskozi igrala podrejeno vlogo, se je Bancoromi v finalni tek-
Gestitke ŠK Kras
Ob osvojitvi namiznoteniškega e-kipnega državnega naslova prihajajo na ŠK Kras številne čestitke in brzojavke.
Poslali pa so jih:
Dr. Enzo Clvelli, deželni delegat CONI.
Rudi Ziemicki, sekretar Zveze te-lesnokultumih organizacij Slovenije.
Mario Kralj, predsednik SK Devin.
Albin Škerk, župan občine Devin-Nabrežina.
Vili Prinčič, predsednik ŠD Dom Gorica.
Atleti in odborniki US Chiodino -namizni tenis.
snežne razmere
Forni di Sopra 90—90; Ravascletto 70—260; Nevejsko sedlo 160-310; Trbiž 50—100; Fiancavano 160—250; Au-ronzo 40—110; Sappada 70—180; Cortina 70—120; Krvavec 175; Kranjska gora 65—170; Vogel 330; Kanin 240— 360; Črni vrh nad Idrijo 50; Golte 40
mi za košarkarski pokal evropskih prvakov v nadaljevanju posrečilo premagati špansko Barcelono.
Obema ekipama se je v tej tekmi poznalo, da prvič igrata v tako pomembnem finalu. Velika želja po zmagi je večkrat zameglila pogled i-gralcem, ki niso našli prave poti do koša. Je pa bila vseeno tekma velike napetosti in taktiziranja. Mimo lahko zapišemo, da sta bila glavna protagonista zmage Rimljanov Američana Wright in Kea. Sposobnosti prvega, ki je v drugem polčasu praktično sam zaposlil celotno obrambo Špancev, so vsem dobro znane, vendar je domala vse odločilne koše dosegel prav čokati Kea, ki je več že izgubljenih žog z odličnimi skoki spravil v nasprotnikov koš. Po drugi strani pa sta Američana Barcelone Starks in Davis razočarala, saj
se je njun doprinos omejil na dober skok pod lastnim košem, v napadu pa sta oba izgubila veliko žog, čeprav drži, da so ju dobro pokrivali. Najboljši mož na igriščy pa je bil San Epifanio, ki je do sredine drugega dela imel naravnost fantastičen odstotek meta z razdalje.
Španci so srečanje začeli v izrednem slogu. Koš so zadevali iz vseh položajev, zlasti iz protinapada. Bancoroma je v prvem delu realizirala le 30 odstotkov skupnih metov, zlasti neučinkoviti pa so bili Italijani.
V drugem delu sta se, kot rečeno, razigrala oba Američana Bancorome, opogumili pa so se tudi ostali, še zlasti Polesello in mladi Sbarra. Bancoroma je izbojevala delni izid 10:0 in prevzela vodstvo pri 57:56. Barcelona je še izenačila pri 63:63, a to je bilo tudi vse.
Komentar FRANCI BOŽIČ
V jugoslovanskem prvoligaškem prvenstvu imajo v oaločilnih tekmah prevladujočo besedo sodniki. Tokrat je bila spet »žrtev« Olimpija, ki je bila pred uspehom — remijem — na Reki. Toda 12 minut prqd koncem si je sodnik Berlin izmislil 11-metrovko, s katero si je Rijeka zagotovila zrna go. Strelec je bil Gračan. Celo navijači Rijeke so se posmehovali sporni odločitvi sodnika.
Olimpija res ni igrala najbolje, toda točko je imela takorekoč v žepu. Rijeka se sicer poteguje za sodelovanje za nastop v pokalu UEFA, toda njeni igralci v srečanju z Olimpijo pač niso dokazali, da so zasluženo v tem krogu. Olimpijo so torej spet okradli, ni pa dvoma, da je sedaj v izredno kritičnem položaju. Doma bo namreč igrala še s Crveno zvezdo, ki pa bo v Ljubljani prav gotovo zaigrala na zmago, saj se bo boj za naslov prvaka s Hajdukom šele razplamtel.
Derbi v Splitu med Hajdukom in Crveno zvezdo se je končal brez zrna govalca, Spličani so povedli z golom Sliškoviča, Beograjčani pa iz | točili z golom M. Djurovskega. Zvezda je imela precej smole, kajti kar ves polčas je igrala z nogometašem manj. Sodnik Glažar z Reke je namreč izključil strelca M. Djurovskega, sprva pa je pokazal rdeči karton tudi Spli-čanu Čopu, a si je po petih minutah prerekanja premislil. Izid 1:1 je pravičen, čeprav je imela Crvena zvezda z desetimi igralci celo priložnost za zmago.
Senzacijo kola pa je pripravil ze-niški Čelik, ki so ga že vsi odpisali, med tednom pa je trenerja Ribarja zamenjdl z dvema domačima strokovnjakoma — Pinlolom in Radičevičem. »Injekcija« je zalegla, kajti Čelik je z 1:0 dobil v Titogradu in nadoknadil nedeljski spodrsljaj z Željezničar jem. Strelec zmagovitega gola je bil nekdanji igralec Hajduka Bogdanovič, ki pa bi ga trener Nadoveza zdaj še kako potreboval. Čelik se seveda
še lahko reši, saj je po točkah ujel Olimpijo, vendar pa je še vedno prvi kandidat za slovo iz lige.
Veteran Vukovič je bil strelec enega izmed dveh golov za Partizana proti Vojvodini, hkrati pa tudi najboljši igralec tekme. Sarajevski Željezničar se očitno ne šali, z zmago proti Osijeku so namreč Sarajevčani po točkah dohiteli vodilnega Hajduka. Strelca sta bila Samardžija in Mihajlovič, dva igralca iz novega sarajevskega vala. Sarajevčani so pod taktirko nekoč slovitega virtuoza I-vice Osima zdaj napovedali celo naskok na naslov prvaka, ki so ga pred 12 leti že osvojili, nekaj let pozneje pa nato izpadli iz lige. Ta cilj pa je težko dosegljiv, pač pa si je željezničar bržkone že zagotovil naslov v pokalu UEFA. Zadnji dve leti je bil v pokalu UEFA zelo uspešen niški Radnički, prišel je celo do polfinala in Jugoslaviji zagotovil še tretje mesto v tem pokalu. Toda Radničkega letos m mogoče prepoznati. Tokrat je doma igral le 0:0 z Veležem in je z 22 točkami še vedno v krogu tistih, ki jim grozi slovo iz lige. V nedeljo zaradi reprezentančne tekme Jugoslavija
Madžarska ne bo kola, prvoligaši pa se bodo za točke spet pomerili prihodnjo nedeljo.
IZIDI
Rijeka - Olimpija 1:0 (0:0); Hajduk
Crvena zvezda 1:1 (1:1); Željezničar - Osijek 2:0 (0:0); Partizan -Vojvodina 2:0 (1:0); Radnički - Ve-lež 0:0; Priština - Sarajevo 4:0 (3:0); Budučnost - Čelik 0:1 (0:1); Sloboda - Vardar 1:0 (1:0); Dinamo (V) -Dinamo (Z) 1:1.
LESTVICA
Hajduk in Željezničar 30; Crvena zvezda 28; Rijeka in Partizan 27; Ve-lež 25; Budučnost, Vardar, Osijek in Priština 24; Vojvodina in Dinamo (V) 23; Sarajevo in Radnički 22; Sloboda 21; Dinamo (Z) 20; Olimpija in Čelik 19.
PRIHODNJE KOLO (3.4.)
Radnički - Dinamo (V) ; . Velež. -Hajduk; Crvena zvezda - Sloboda; Vardar - Željezničar; Osijek - Bodočnost: Čelik - Priština; Sarajevo -Partizan ; Olimpija - Dinamo (Z) ; Vojvodina - Rijeka.
Boks: Hagler - Roldan in La Rocca-C anela
Marvin Hagler bo danes v Los Angelesu že devetič branil naslov svetovnega boksarskega prvaka v poltežki kategoriji. Pomeril se bo z Argentincem Juan Domingom Roldanom, ki pa verjetno proti Hagler ju nima nobenih možnosti. Svetovni prvak je nepremagan že od leta 1976, svetovni naslov pa je osvojil v letu 1980.
V okviru tega srečanja pa bo pred tem tudi zanimiv nastop naturaliziranega Italijana Nina La Rocce, ki se bo pomeril z Mehičanom Jesusem Canelo.
Triestina: Piccinin namesto Vailatija
Po lepi zmagi v Lecceju se bo Triestina v nedeljo doma pomerila s Cagliarijem, ki jo je v prvem srečanju nezasluženo premagal z 2:1. Sardinsko moštvo bo v Trstu nastopilo brez svojega tujca Uribeja in pa Quaglioz-zija. Oba sta bila diskvalificirana.
Ista usoda je doletela tudi Tržačana Vailatija, ki bo moral počivati zaradi dveh opominov. Mascheroni ja, ki je bil proti Lecceju prenagljeno izključen, zvezni sodnik ni kaznoval. Vse kaže, da bo namesto Vailatija igral mladi Piccinin (ali veteran Leonarduzzi)
Karl Heinz Rumenigge dopotoval v Milan
MILAN — Včeraj je v Milan dopotoval Heinz Rumenigge, ki bo v prihodnji sezoni branil barve Interja. Slavnega zahodnonemškega nogometaša je na posebni tiskovni konferenci predstavil nov predsednik milanskega kluba Pellegrini.
Tudi odbojkarsko srečanje
Regularni del košarkarske C-l lige se bliža koncu
Vse Jadranove možnosti za »play - off«
Dijaki rimske višje šole »Michelangelo« so se med svojim obiskom v Trstu pomerili v odbojkarski tekmi z vrstniki trgovskega zavoda Zois in pred nabito polno dvorano tudi zmagali z 2:0
Po zmagi nad Pedrinijem v Castel-franču se Jadranu odpira možnost, da poseže po četrtem mestu, ki še vodi v končnico prvenstva.
Pet kol pred koncem se za to mesto potegujejo še tri ekipe: Ser volana, Ped rini in sam Jadran. Ni izključena pa možnst, da bi katera od teh ekip dohitela še Fiamme na tretjem mestu. Seveda se pri vsem tem poraja vprašanje: kdo bo imel pravico do nastopanja v »play-off« v primeru, ko bo več ekip obtičalo na 4. oz. 3. mestu? Za Jadran so predvsem zanimive te možnosti :
Če z istim številom točk na četr-' tem mestu
1.	Jadran in Fiamma: četrta je Fiamma (dve zmagi v neposrednih spopadih)
2.	Jadran in Pedrini: četrti je Jadran (boljša koš-raziika v neposrednih spopadih)
3.	Jadran in Servolana : četrti je Jadran (boljša koš-razlika v neposrednih spopadih)
4.	Jadran, Servolana in Pedrini : v »play-off« gre Jadran, ki ima ob i-stem številu zmag v neposrednih spopadih kot oba tekmeca koš razliko + 13, medtem ko ima Pedrini 0, Servolana pa —13 (ko bi bili na razpolago dve mesti bi bil torej Jadran 3. in Pedrini 4.)
5.	Jadran, Pedrini in Fiamma: na boljšem je Pedrini (v primeru, da bi bile vse tri ekipe na 3. mestu, pa bi bil Pedrini tretji in Fiamma četrta)
6.	Jadran, Servolana in Fiamma : Fiamma ima več zmag v neposrednih spopadih, zato bi bila v prednosti ::a prestop v »play-off« (v primeru, da bi bili na razpolago tretje in četrto mesto, pa bi bila Fiamma tretja in Jadran četrti).
V primeru, da bi bile vse štiri e-kipe na tretjem mestu z enakim številom točk, bi v končnico prvenstva napredovala Fiamma in Pedrini zaradi boljšega obračuna v neposrednih spopadih.
Kaj lahko še dodamo k vsemu te^ mu? Le to, da mora Jadran po eni strani napeti vse sile, da osvoji čim-več tekem, po drugi pa navijati za Piammo, da obdrži tretje mesto (ali pa da popolnoma odpove, kar je sicer zelo težko). Za bralce, ki bi se radi nekoliko poigrali s številkami, pa podajamo obračun vseh neposrednih spopadov med temi štirimi ekipami:
Jadran - Fiamma Jadran - Pedrini Jadran - Servolana Servolana - Fiamma Servolana - Pedrini Pedrini - Fiamma
77:80; 61:67 68:70; 73:70 68:72; 88:72 85:94; 70:80 79:63; 64:31 82:77; 73:72 (Marko)
• V PRIJATELJSKI ODBOJKARSKI TEKMI je reprezentanca Italije premagala v Perugii izbrano vrsto Poljske s 3:0 (15:7, 15:5, 15:7). To je prva zmaga italijanske reprezentance s Poljaki, s katerimi so se do-sedaj pomerili 27 krat.
Se bo zmagovalec letošnjega pokala Zurbriggen odslej posvetil le smuku?
l.
Osemnajsti svetovni pokal v alpskem smučanju bo ostal v zgodo vini tega tekmovanja kot zanimiv, a ne presenetljiv, značilno pa je zanj, da sta ga dobila tekmovalca, ki sta ostala na 14. zimskih olim pijskih igrah v Sarajevu praznih rok. Velika kristalna globusa sta potešila olimpijsko razočaranje Pir-mina Zurbrigga in Erike Hess, njuni zmagi v svetovnem pa sta bili navsezadnje bolj pričakovani kot sa rajevska neuspeha. Po svoje tudi ni naključje, da sta Erika Hess in Pirmin Zurbriggen iz švicarske e kipe, ki je imela v tej sezoni najbolj kompletne tekmovalce in tekmovalke.
Svetovni pokal je vnovič pokazal vse svoje slabe strani, zlasti pa pre natrpanost programa, ki je v tej olimpijski sezoni še bolj prišla do izraza, saj so morali tekmovalci in tekmovalke varovati formo za ma ratonsko tekmovanje, kakršno je svetovni pokal, ki traja od začetka de cembro do konca marca, obenem pa tudi za vrhunec sezone na sarajevskih olimpijskih igrah.
Zadnje mesece je bilo slišati mar sikatero hudo besedo na račun sve-
tovnega pokala, kar pa navsezadnje ni nič novega, saj zadnja leta strokovnjaki pa tudi udeleženci sami vse bolj bentijo čezenj, vendar pa vse to kaj malo pomaga.
Vsekakor pa bodo ljudje, ki krojijo usodo svetovnega pokala kaj kmalu spet sedli za mizo, da bi se pogovorili, kaj velja ukreniti, da bodo s tem tekmovanjem zadovoljni gledalci, tekmovalci in seveda vsi tisti, ki ga kot pokrovitelji gmotno omogočajo. Vendar pa revolucionarnih sprememb prihodnjo tekmovalno sezono še ni pričakovati.
Pirmin Zurbriggen je za Petrom Luscherjem, ki je zmagal v svetovnem pokalu leta 1979, drugi Švicar s to dragoceno lovoriko. Precej bolj uspešne kot njihovi tovariši pa so bile v svetovnem pokalu doslej Švicarke: leta 1977 je osvojila veliki
JOŽE DEKLEVA
kristalni globus Lise Marie Morerod, leta 1981 Marie Therese Nadig, leta 1982 pa prvič letošnja zmagovalka Erika Hess.
Svetovna smučarska javnost se ne bi veliko začudila, če bi se letošnji zmagovalec Pirmin Zurbriggen v pri hodnje pretežno posvetil smuku, v katerem je že letos žel velike uspehe, čeprav je bil daleč najboljši v veleslalomu, disciplini, v kateri je resno ogrozil Stenmarkovo končno zmago, saj sta Zurbriggen in Stenmark končala veleslalomski boj v svetovnem pokalu z enakim izkupičkom 115 točk, pri čemur se je na koncu tehtnica' nagnila v Sten-
markov prid, ker je imel s štirimi zmagami eno več kot Zurbriggen. Se pravi, da je Zurbriggen dosegel v veleslalomu resnični svetovni vrh. Čemu naj bi se odpovedal tej disciplini in se zagnal v glavnem na smuk?
Odgovor tiči v dejstvu, da je pri Švicarjih, a ne samo pri njih, ampak tudi v nekaterih drugih alpskih reprezentancah paradna disciplina pač smuk, ki največ velja. Ne da bi zanemarjali tehnične discipline, še daleč ne, vendar v reprezentancah alpskih velesil požanejo največ slave vendarle smukači, po tehnici priljubljenosti pa so odmerjene tudi nagrade tekmovalcem. Zaradi svoje spektakularnosti je smuk tudi za pu bliko nadvse privlačen, zmagovalci Pa so vselej junaki snežnih aren.
Temu miku bo nemara v prihodnje sledil tudi Pirmin Zurbriggen. Dosegel je vse, kar je v svetovnem pokalu doseči mogel, sedaj pa ga lahko zvabijo proge za smuk. Po tel poti je šel tudi Peter Luscher, ki se je kot vsestranski tekmovalec P° svoji zmagi v svetovnem pokalu po vsem preusmeril na smuk. Res ie pri tem postal skoraj anonimen, vendar je dovolj dolgo vztrajal, da bi se povzpel v svetovni vrh tudi v smuku.
Tudi Američana Phila Mahreja, ki se je s svojim dvojčkom Stevom. še pred sklepnim delom letos poslovil od svetovnega pokala in tekmovalne arene sploh, je po trojni zaporedni zmagi, treh kristalnih gio busih, zamikal smuk. Nadvse si J® želel vsaj eno zmago v tej formuli ena na snegu, vendar je nikoli m dočakal.
Za zmagovalko svetovnega pokala med ženskami Eriko Hess pa se m bati, da ima v mislih podobne kom binacije kot Zurbriggen, kajti Pn ženskah specializacija na posamezne discipline le nima tolikšne veljave.
(Se nadaljuje)
Ferrari (Torrefranca) pred jutrišnjo tekmo v Nabrežini
»Meblo bomo premagali s 3:0«
Meblo bo jutri v Nabrežini igral svojo zadnjo domačo tekmo v letos njem prvenstvu.
Naša združena ekipa bo v goste sprejela Torrefranco iz Trenta, to je moštvo, ki se še bori za napredovanje v višjo ligo.
Arnaldo Ferrari, odgovorni za od bojko pri tem društvu iz okolice Trenta, nam je v telefonskem razgovoru potrdil, da bodo proti Meblu odločno startali na uspeh: »Prav gotovo borno tudi na tem gostovanju poskušali osvojiti nov par točk. Čeprav je vsaka tekma poglavje zase, sem optimist, ker so naše igralke v odlični formi. Glede na razplete v zadnjih kolih, se nam je odprla možnost, da se uvrstimo kar na drugo mesto na lestvici, česar resnično nismo pričakovali in niti upali. Obstanek v ligi je bil naš edini cilj, sedaj pa se nam ponuja res velika priložnost, da se uvrstimo vsaj v ’play-off’ za prestop v A 2. Ocenjujem, da imamo za to okrog 30 odst. možnosti.«
»Vendar pa drugo mesto pomeni, da bi vas čakale zelo naporne kva lifikacije, spoprijeti pa bi se morali tudi z devetouvrščeno ekipo iz A-2 lige...«
»Res, možnosti za uspeh ne bi i-meli dosti, vendar pa hi na ta način podaljšali sezono še za mesec dni, kar je tudi v našem interesu.«
»Kako si razlagate polom Moglia na, ki je doživel kar tri zaporedne poraze, potem ko je bil že z eno nogo v višji ligi?«
»Prvič smo jih premagali prav mi. To je verjetno njihove igralke precej šokiralo in niso si več opomogle. Treba torej iskati predvsem vzroke psihološke narave, saj si tehnično kaj takega ne bi mogli razložiti. Sedaj so povsem odrezane iz borbe za prva mesta.«
»Jutrišnje kolo bo v marsičem razjasnilo položaj pri vrhu. Bi tvegali napoved, kljub temu da je igrišče doslej večkrat postavilo na glavo predvidevanja izvedencev?«
»Prvo mesto bo pripadlo ekipi CUS Padova, saj ima najboljši i-gralski kader in tudi razmeroma u goden koledar. Moja prognoza za tekme predzadnjega kola pa je sledeča:	MEBLO - TORREFRANCA
0:3; NERVESA - MOGLIANO VENETO 3:2; TREGAROFANI - CUS PADOVA 3:2.« (Mig)
totip
1.	—	prvi	X	1
drugi	2	1
2.	—	prvi	X	2
drugi	1	X
3.	— prvi	1X2
drugi	X	2	1
4.	—	prvi	1	X
drugi	X	2
5.	—	prvi	1	X
drugi	2	1
6.	—	prvi	X	2	1
drugi	1X2
Škrkova in Pangosova v državnem finalu
Od 1. do 5. aprila bo na Passo Rolle državno faza dijaškega prvenstva v smučanju 1984. Tekmovanja se bosta udeležili tudi dve predstavnici slovenskih šol, in sicer Aleksandra Škrk (F. Prešeren) ter Valentina Pangos (A. M. Slomšek), ki se bosta pomerili v veleslalomu. Naši tekmovalki sta se na državno tekmovanje uvrstili z zmago v Sappadi.
Slovesna otvoritev tekmovanja bo v ponedeljek zvečer. V torek bo na sporedu velesla om, na katerem bodo tekmovali tekmovalci rojeni leta 68/ 69/70, med katerimi bo tudi Valenti na Pangos, Aleksandra Škrk pa bo tekmovala v sredo, ko bodo startali starejši tekmovalci. Škrkova ima možnosti za dobro uvrstitev, saj ima že več izkušenj na državni ravni, za Valentino Pangos pa bo to prva izkušnja na tako zahtevnem tekmovanju.
(Andrej Pangos)
danes igra za vas
Ksenija Kocjančič
totocalcio
Avellino - Verona	X	2
Catania - Lazio	X
Genoa - Ascoli	2
Juventus - Fiorentina	1X2
Milan - Napoli	1	X
Pisa - Torino	X
Roma - In ter	1X2
Udinese - Sampdoria	1	X
Alai anta - Como	X
Empoli - Pescara	2	X
Pistoiese - Palermo	X
Parma - Brescia	1
Campania - V. Casarano 1
Ksenija Kocjančič je dolgoletna odbojkarica Bregove ekipe, ki nastopa v ženski C-l ligi. Z odbojko se je začela ukvarjati že pred desetimi leti. Poleg igranja je našla čas tudi za treniranje mlajših odbojkaric in je uspešno vodila Bregove ekipe minivollcya in under 15. Prejšnji teden je Štefan Gulič pravilno napovedal devet rezultatov.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Kontovel pred važnim nastopom
V prejšnjem kolu so košarkarji Bora Radenske dosegi pomembno zmago, s katero so verjetno tudi prebrodili svoje krizno obdobje v drugem delu prvenstva. Borovci so proti moštvu CUS občasno pokazali, da znajo predvajati učinkovito igro, saj so v pomembni košarkarski predstavi, le na trenutke zaigrali zbrano in učinkovi to, kar je zadostovalo, da so brez težav premagali nasprotnika. Zmaga naj bi bila borovcem v spodbudo za jutrišnje srečanje, ko se bodo doma Pomerili z miljskim Radiografom, ki je do sedaj zbral prav toliko točk (20) kot Bor Radenska.
Kontovel bi na domačem igrišču skorajda presenetil drugouvrščeno Ala bardo v atraktivni tekmi, v kateri sta moštvi dosegli obilico košev. Kljub vsem prizadevanjem pa so Kontovelci izgubili in se ponovno vrnili med kan didate za izpad. Miljska Casa del frigo je v preteklem kolu namreč zmaga'a, tako da so sedaj za Luxevi-mi varovanci na lestvici le pristani ščniki in poletovci.
Polet se je miljskemu Radiografu
upiral, kot je pač mogel in glede na moštvo, s katerim se je predstavil na igrišču, tudi izpolnil pričakovanja ter obdržal poraz v kolikor toliko dostojnih mejah. Polet je v končni fazi letošnjega promocijskega prvenstvu pravi primer moštva v razkroju. V nedeljo bodo proti Scogliettu končno na stopili tudi nekateri ključni igralci, ki so v zadnjih tekmah izostali in upamo, da bo to pozitivno učinkovalo na opensko moštvo, ki v povratnem delu prvenstva še ni zmagalo. Jutri, oziroma v nedeljo, bodo naša moštva ponovno na terenu. Bor Radenska se bo doma pomeril z moštvom Radiograf Milje, ki je nevarna ekipa in razpola ga z nekaterimi dobrimi košarkarji, vendar je po našem mnenju Bor Radenska favorit v tem srečanju. Kontovelci bodo prav tako nastopili na domačih tleh in bi morali tudi pospraviti nov par točk, saj bodo njihovi nasprotniki tržaški prishaniščniki. Polet bo sprejel v goste košarkarje Scoglie«a, ki so v zadnjih kolih zaigrali dokaj zanesljivo, in so tudi proti Poletu nesporni favorit, (cancia)
KOŠARKA 1. DIVIZIJA
Inter premočan za Nabrežince
r
Sokol — Inter Milje 52:73 (23:37)
SOKOL : Pahor 22, Žbogar 4, Ušaj 8, Devetak 10, Terčon 4, Pertot 4, Bogateč.
V sredo zvečer se je Sokol srečal s solidno miljsko peterko, ki doslej še ni utrpela nobenega poraza. Svojo uigranost je dokazala tudi v na-brežinski telovadnici, čeprav so se domačini krčevito upirali. Nedvomno je Sokol največ pokazal v prvem delu srečanja, ko je tudi nekaj času vodil. V nadaljevanju pa so domači igralci popustili predvsem pri skoku na odbite žoge
Ker je Sokol nastopil le s šestimi igralci, je prišla na dan tudi utrujenost in s tem tudi netočnost pri metih na koš. (Mitja)
mladinske igre
Ženska odbojka
GREGORČIČ — KOSOVEL 2:1 (6:15, 15:10, 15:13)
GREGORČIČ: Tavčar, Velikonja, Manmenvall, Lavriha, Zobec, Komar Maver, Canciani, Dobrigna.
KOSOVEL:	Vidali, Sosič, Susič,
Križmančič, Lupine, Drnovšček Fi-lipovič, Cippollino, Milkovič, Mijot, Maver, S. in K. Guštin, Cergol.
Tekma, ki je odločala o prvem mestu v A skupini, je bila izredno lepa, napeta in tehnično na visoki ravni. Obe šesterki sta pokazali dobro odbojko, veliko mero zagrizenosti in potrdili, da je njun vstop v Pokrajinski finale povsem zaslužen Zmagala je ekipa, ki je v ključnih trenutkih manj grešila. (Inka)
SLOMŠEK NORDIO 2:0 (15:2, 15:0) SLOMŠEK: Foraus, Klemše, Kriz mančič, Malalan, Paulina, Pertot. Požar, Toper in Ušaj.
V torek so si igralke Slomška zagotovile novi točki. Igrišče so zapu stile kot zmagovalke po 16 minu-
tah igre. Že sam rezultat torej priča, da je bila premoč na strani tičite! jiščnic in da je bila tekma nezanimiva. (Martina)
NA SMUČARSKEM SREČANJU
Naši kolegi so se izkazali
Na smučarskem srečanju kronistov, ki je bi o v Moeni, so se v tekmovalnem »sporedu« dobro odrezali tudi naši novinarji.
V teku na 2 km je zmagal časnikar Radia Trst A in urednik Galeba Lojze Abram. V veleslalomu pa je prvo mesto zasedel naš delovni tovariš Ace Mermolja.
Na tekmovanju, ki je bilo namenje no sorodnikom kronistov, je v teku na 2 km zmagala v ženski konkurenci Elči Abram.
Tekmovanja kot tudi srečanje, so se odvija’a v prekrasnem dolomitskem okviru na prelazu San Pellegrino.
obvestila
ŠD Mladina
prireja šahovski turnir pod vodstvom znanega mojstra. Začetek danes, 30. marca, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu. Informacije in vpisovanje ob začetku tečaja.
ŠD Mladina -smučarski odsek priredi jutri, 31. marca, ob 20.30 v Domu A. Sirk družabni večer z društvenim nagrajevanjem. Prosimo točnost in polnoštevilno udeležbo.
Športno združenje Bor
sklicuje danes, 30. marca 1984, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom:
1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. predsedniško poročilo; 5. razprava in pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrcšnica staremu odboru; 7. volitve novega odbora; 8. razno. Občni zbor bo v Borovem športnem centru, Vrdclska cesta 7.
nase ekipe v odbojkarskih prvenstvih
NA TRŽAŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
V	10. kolu je padla tudi končna odločitev glede osvojitve prvega mesta v skupini Odbojkarji Inter ja 1904 so premagali v gosteh Slogo Bar A-lcx in imajo sedaj 4 točke prednosti. Kljub porazu pa ima slovenska šester-ka lepo priložnost, da obstane na 2. mestu lestvice, ker sta Volley 80 Duke in VIS slabša. Tako Rozzol in še po sebej Nuova Pallavolo Trst pa nimata več nobenih možnosti za boljšo končno uvrstitev.
Izida 10. kola
Sloga - Inter 1904 1:3, Rozzol -Vis 3:0.
Lestvica
Inter 1904 14, Sloga Bar Alex 10, Volley 80 Duke 8, VIS 6, Rozzol 4, Nuova Pallavolo Trst 0.
Skupina B
V	tej skupini so daleč najmočnejši igralci Pallavolo Grette. To so okusili že drugič na lastni koži odbojkarji Bora, ki so nasprotniku tudi v drugem neposrednem spopadu odvzeli samo niz. Slovenski odbojkarji so odlično pričeli, a njihova dobra igra je žal trajala samo v prvem setu.
Izidi 10. kola
Pallavolo Sistiana - VM 3:2. S. Sergio - Ferroviario Opicina 1:3, Polisportiva Gretta - Bor 3:1.
Lestvica
Polisportiva Gretta 18, S. Sergio 14, Ferroviario Opicina 12, Bor in VM 6, Pallavolo Sistiana 4, Radio Telex 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Po desetih odigranih tekmah ima S. Sergio Gold Fassi že 8 točk naskoka in je praktično že v D ligi. saj je skoraj nemogoče, da bi lahko CUS in Club Altura to prednost nadoknadila. Tudi v povratnem slovenskem derbiju je bil Kontovel Electronic Shop boljši od nabrežinskega Sokola. Kontovelke pa morajo odigrati še zaostalo srečanje 9. kola s Gortino Sport A.
Izidi 10. kola
Cortina Sport A - S. Sergio Gold Fassi 0:3, Le Volpi Cortina Sport B 0:3, CUS - Club Altura 2:3, Kontovel Electronic Shop - Sokol 3:1, Le Volpi -Club Altura 0:3.
Lestvica
S. Sergio Gold Fassl 20, CUS in Club Altura 12, Cortina Sport A 10, Kontovel Electronic Shop 8, Sokol 4, Le Volpi in Cortina Sport B 2.
UNDER 15 MOŠKI
Prvi del prvenstva je končan. Po pričakovanjih je na vrhu lestvice Sloga, ki je premagala tudi Inter 1904.
Mladi slovenski odbojkarji morajo odirati še zaostalo tekmo prvega kola s Prevenire jem, ki pa ne bi smel mešati štren varovancem trenerja Peterlina. Mladi igralci Bora so potegnili krajši Konec tudi z VIS in ostajajo tako še naprej brez točk.
Izidi 5. kola
Sloga - Inter 2:1, Bor VIS 1:2, Prevenire - Nuova Pallavolo Trst 2:1. Lestvica
Sloga in VIS 8 točk, Inter 1904 6, Prevenire 4, Bor in Nuova Pallavolo Trst 0.
UNDER 15 - ŽENSKE
Skupina A
Za mlade odbojkarice Brega je vsaka prvenstvena tekma le dobro ogre vanje, saj so bili za njih prav vsi nasprotniki izredno lahek plen. Soliden je hiter 1904, ki je v neposrednem spopadu premagal Bor. Prav ta tekma je odločala glede osvojitve drugega mesta na lestvici. Vrsta Sloge B je končala prvi del prvenstva z 2 točkama.
Izidi 5. in 6. kola
Centro Olimpia - Sloga B 2:0, Breg -Ricreatorio Nordio 2:0, Inter A - Bor 2:1, Breg - Sloga B 2:0.
Lestvica
Breg 12, Inter A 8, Bor 6, Centro Olimpia 4, Sloga B 2, Ricreatorio Nordio 0.
Skupina B
Potem ko je Sloga A premagala OMA Olympic in to dokaj prepričljivo, je bii odpravljen še zadnji dvom glede najboljše sešterke v skupini. Drugi par točk je osvojil Sokol in ima realne možnosti za osvojitev 3. mesta na končni lestvici, kar je bil lep uspeh. Izida 5. kola
OMA Olympic - Sloga A 0:2, Inter B - Sokol 0:2.
Lestvica
Sloga A 8, OMA Olympic 6, Sokol 4, Inter B 2, CUS 0.
G. F.
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Soča je že v finalnem delu, Sovodenj« pa se potegujejo za drugo mesto. Končna odločitev o drugem mestu bo padla v naslednjih dveh kolih. Izidi 7. in 8. kola
Ronchi - ltalcantieri 0:3; Arci Pie-ris - Torriana 3:2; Sovodnjc - Soča 3:1; Soča - Arci Pieris 3:2; Adi Ron-ke - Sovodnje 0:3.
Lestvica
Soča 14, Arci Pieris in Sovodnje 10, ltalcantieri 8, Torriana 2, Adi Ronke 0. (ltalcantieri ima dva tekmi manj; Sovodnje in Torriana imata eno tekmo manj).
Prihodnje kolo
Arci Pieris - ltalcantieri, Soča - Adi Ronke (v soboto, 31. 3. ob 18. uri v Štandrežu), Sovodnje - Torriana (v ponedeljek, 2. 4. ob 20.15 v Kulturnem domu v Gorici).
Skupina B
Olympia se v soboto ni predstavila na igrišču proti ekipi iz Moša in tako klonila brez borbe. Če bo odbojkarska zveza sprejela ta izid, bo Olympii obenem odvzela dve točki, in s tem bo konec upov za osvojitev drugega mesta. Naš prapor je že finalist, drevi pa bo padla odločitev, ali se bo tudi štandreški Val uvrstil v finalni del.
Na sporedu je namreč derbi med Valom in Našim prapor jem.
Izidi 12. kola .
Libertas Gorica - Mossa 3:1, Liber-tas Capriva - Val 1:3, Mossa - Olympia 3:0 (b.b.).
Lestvica
Naš prapor Sošol 18, Val 12, Olympia, Lucinico in Mossa 10, Libertas Gorica 8 in Libertas Capriva 4. (O-lympii odvzeli dve točki).
Prihodnje kolo
Val - Naš prapor (drevi ob 19. uri v Štandrežu), Lucinico - Libertas Capriva, Naš prapor - Libertas Capriva (5. 4. ob 20. uri v Gorici).
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Naslednji teden se prične finalni del 1. ŽD na Goriškem. V finalu od naših šesterk nastopa le ekipa Sovodenj, ki je osvojila prvo mesto v A skupini in ima lepe možnosti za še večji uspeh.
Para 1. kola
Corridoni - Intrepida Mariano, Torriana - Sovodnje (9. 4. ob 18. uri v Gradiški).
DEČKI
Zaključilo se je prvenstvo dečkov. Prvo mesto je zasedel Libertas iz Gorice z boljšo razliko v setih od Ital-cantierija. Dobro sta se odrezala tudi Olympia in štandreški Val, Naš prapor Sošol pa je obstal na dnu lestvice.
Izida zaostalih tekem Val - Libertas Gorica 0:3; Lucinico ltalcantieri 0:3.
Končna lestvica
Libertas Gorica in ltalcantieri Tržič 22, Olympia Gorica 16, Val Štan-drež in Torriana Gradiška 10, Lucinico 4, Naš prapor Sošol 0.
DEKLICE
Pokrajinski prvak je Corridoni, edini naš predstavnik Sovodnje Butkovič pa se je uvrstil na šesto mesto.
Izidi 18. kola
Canon - Sovodnje Butkovič 3:1, Grado ltalcantieri 1:3, Libertas Krmin -Libertas Gorica 3:1.
Končna lestvica
Corridoni 24, Canon Volley Tržič 22, Libertas Krmin 20, Libertas Gorica 18, ltalcantieri Tržič 12, Sovodnje Butkovič 8, Pieris 8, Grado 0.
UNDER 15 - MOŠKI
Z novim parom točk se je Olympia odločno vključila v boj za sam vrh lestvice in igra iz tekme v tekmo boljše. Najnevarnejši tekmec naši ekipi je Libertas iz Gorice.
Izidi 4. kola
Olympia - G rali Torriana 2:0, Acli Ronke - Libertas Gorica 1:2, Libertas Krmin - ltalcantieri Tržič 2:1.
Lestvica
Olympia in Libertas Gorica 6, Acli Ronke in Libertas Krmin 4, Grall Torriana 2, ltalcantieri Tržič 0. (Italcan-tieri in Libertas Gorica imata tekmo manj).
Prihodnje kolo
Acli Ronke - Olympia (5. 4. ob 17.30 v Ronkah), Torriana - Libertas Krmin, Libertas Gorica - ltalcantieri.
UNDER 15 - ŽENSKE
Sovodnje Butkovič so dokazale, da so trdno in solidno moštvo, ki upravičeno Starta na prvo mesto. Doslej so še nepremagane in če bodo z uspešnimi nastopi nadaljevale jim končna zmaga ne bo ušla.
Izidi 7. in 8. kola
ltalcantieri - Acli Ronke 1:2, Lucinico - Sovodnje 0:2, Torriana - Mariano 2:0, Sovodnje Butkovič - Torriana 2:1, ltalcantieri - Olympia 2:1, Canon Sovodnje 1:2, Mossa Torriana 2:1, ltalcantieri - Lucinico 2:0, Olympia -Acli Ronke 0:2, Sovodnje Butkovič -Olympia 2:0, Mariano - Acli Ronke 2:0, Acli Ronke - Sovodnje Butkovič 0:2.
Lestvica
Sovodnje Butkovič 18, Mossa 10, Torriana, Intrepida Mariano 6, Acli Ronke, ltalcantieri Tržič, Olympia Gorica, Canon Tržič in Lucinico 4.
Prihodnje kolo
Torriana - Acli Ronke, Olympia -Mossa (3. 4. ob 19.30 v Gorici), Sovodnje - ltalcantieri (4. 4. ob 18.45 v Gorici), Mariano - Canon, počiva: Lucinico.

Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15,00 din, naročnino za zaseb nike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din, za organizacij m podjetja mesečno 250,00, letno 2 500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , viš 23 mm) 43000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18 ' Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro ča|0 pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
TRST Ul Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja k	ZTT	fèìrfll ^lan i,el|ienske
in tiskaj	Trst	|H|3v] 'veze časopisnih
'	1	založnikov FIEG
30. mana 1984
Ob 30-lelnici podpisa prve pogodbe
Čebulica zadušila otročiča
Plodno sodelovanje med ENI in Egiptom
Te dni poteka 30 let, odkar je ta kratni predsednik italijanske petro lejskc družbe ENI Enrico Mattei podpisal prvo pogodbo z egiptovsko vlado tedanjega predsednika Cannala Abdela Nasserja. Šlo je za pomemben dogodek na področju gospodarskih odnosov med industrijsko razvitimi in nerazvitimi državami, ki pa razpolagajo s tako pomembno surovino, kot je črno zlato. Pogodba je namreč predvidevala paritetno sodelovanje med podjetji obeh držav, kar je bilo za tedanje čase malodane revolucionarno.
Da bi proslavili to obletnico in u trdili bogato sodelovanje, ki se je razvilo v teh 30 letih, je te dni o-
biskala Egipt delegacija družbe ENI, ki jo je vodil njen sedanji predsednik Franco Reviglio. Sprejeli so jo med drugimi egiptovski ministri za petrolej Ahmed Ezzeddin Hilal, za elektriko Maher Abaza, za industrijo Mohamed Al Sayed Al Gharouri ter predsednik egiptovske državne petrolejske družbe Abdelhadi Kandil.
Na osnovi paritetnega sodelovanja danes črpajo egiptovska in italijan ska podjetja približno 140.000 sodčkov petroleja dnevno, predvsem iz ležišč na Sinajskem polotoku. To pomeni za ENI oziroma za Italijo pomembno korist, saj odpade nanju letno kar 2,9 milijona ton
V zadnjih časih pa prihaja do so-
delovanja med italijanskimi in e-giptovskimi podjetji tudi pri raziskavah in črpanju metana, ki se nahaja predvsem v ležiščih ob Ni-lovi delti. Tu ga sedaj načrpajo dnevno za približno 2,9 kubika, ki jih zaenkrat v celoti porabijo v samem Egiptu. Napovedujejo pa, da ga bodo čez tri leta začeli izvažati in gotovo se bo tega med prvimi tujimi družbami okoristila prav ENI.
Poleg tega v Egiptu sedaj načrtujejo, da bodo v sodelovanju z raznimi italijanskimi podjetji povečali petrolejsko čistilnico v Suezu ter zgradili tovarni za proizvajanje u-metnih gnojil ter za utekočinjenje metana.
BENETKE — Včeraj sc je v Meolu pri Benetkah pripetila res nenavadna nesreča, ki je terjala smrt dveletnega otroka. Gre za malega Simona Pasqua.'e-ja, ki se je zadušil, ko je brez uspeha skušal pogoltniti čebulico v kisu.
Otrok se je mirno igral v kuhinji, ko se mu je zahotelo čebulic, ki jih je zagledal v posodi na mizi. Mama je, nič hudega sluteč, ustregla njegovi želji in mu dala čebulico. Kmalu zatem pa je opazila, da je otrok ne more p» goltniti, a zaman mu je skušala pomagati. Nekega sorodnika je prašila, naj ju pelje v bolnišnico, a nesrečni Simone je izdihnil med potjo.
Aretiran po dvajsetih letih
SALERNO — Po dvajsetih letih »svobode« je 58 letni Gennaro Lettieri, ki ga je policija dve desetletji iskala zaradi najrazličnejših obsodb, končno za zapahi. Možakarju je vedno uspelo izogniti se aretaciji s tem, da je stalno menjaval naslov stalnega bivališča. Včeraj pa ga je policija zasačila v Noceri Superiore v stanovanju neke ženske, ki je že dalj časa živela z njim.
Dobri časi za angleški tisk
LONDON — V Angliji imajo časopisi čedalje več vpliva in jih tudi iz dneva v dan več prodajo. Kot kaže, je s tem angleški tisk prebrodil travmo nastopa televizije in si spet pridobiva svoje pozicije izpred petdesetih let.
Rimski dijaki na snegu
TRENTO — Da bi pozabili na tra gedijo, ki jih je doletela 13. t.m., ko je Maurizio Nobile v trenutku blaz nosti ubil njihovega slugo in jih več ur imel za talce, je od včeraj 25 dijakov rimske srednje šole Ignazio Silane v Trentu na snegu.
Do gostovanja je prišlo na pobudo ministra za šolstvo Falcuccijeve, ki je tako skušala vsaj v minimalni meri pripomoči, da bi dijaki nekako preboleli tisto dramatično izkušnjo. Skupina se je takoj preselila v Paga-nello, kjer bo teden dni
Obsojen na smrt v Utahu
NEW YORK — Neki na smrt obsojeni Američan iz Utaha je sodniku izrazil željo, potem ko je ta prebral obsodbo, da ga usmrtijo z injekcijo, raje kot da gre pred eksekucijski vod. »Izbiro« namreč zakon te države dovoljuje. Možakarja, 32-letnega mormona Garyja Bishopa, so obsodili tudi na pet dosmrtnih ječ, da ne »bi šel na svobodo v primeru, ko bi bil pomilaščen«.
Bishop je šel pred sodnike, ker je posilil in nato ubil pet otrok, kar je v Utahu, kjer živijo pretežno mormoni, ki imajo veliko spoštovanje do živ ljenja, zelo odjeknilo. Sam pa je po obsodbi prosil prizadete družine odpuščanja.
Z avtomobilom v grob
Willie M. Stokcs jr. si je pred kakim mesecem omislil avtomobil - trago, s katerim se bo ob svoji smrti kar sam popeljal na pokopališče . . . (Telefoto AP)
Indijski kozmonavt v torek
prvič v vesolju
MOSKVA — Sovjetska televizija je objavila vest, da bo toliko pričakovani polet prvega indijskega astronavta v vesolje v torek, 3. t.m.,, s poligona v Bajkonuru v Kazahistanu. Indijec Rakesh Sharma bo poletel v vesolje ò sovjetskima kolegoma Ju rijem Mališevom in Gennadijem Strie-kolovom na ladji »Sojuz T-ll«.
Ta posadka bo »obiskala« ono, ki se nahaja no. vesoljski postaji »Sa-Ijut« že od 9. februarja letos. To je šele tretjič v zgodovini sovjetskih poletov, da so oblasti najavile start vesoljske ladje toliko dni prej, čeprav ni prvič, da se teh poletov udeležujejo kozmonavti, ki niso sovjetski državljani.
S sekiro ubil vso družino
RIM — Srhljiv zločin včeraj zjutraj ob 5.30 pri Frosinoneju: 40-letni Mario Padrone je s sekiro ubil Giustina in Quirino Rampini (oba 56 let) ter njuno hčerko, 26-letno Angiolo. Moški se je nato sam predal policiji.
Kaj je vzrok temu novemu krvavemu dejanju? Padrone je bil že dalj časa ločen od žene in nekaj mesecev od tega je svojo pozornost osredo točil na mlado Angiolo, čeprav dekle mu ni izkazovalo nobene naklonjenosti. Zato je skušal prepričati starša, naj pristaneta na poroko, a zaman.
To ga je najbrž »spodbudilo« da je vzel včeraj v roke sekiro in se v trenutku nerazsodnosti spravil na svoje žrtve, nato pa sam »izpovedal« svoj zločin policiji.
Zaradi izročitve dveh tajnih pisem
»Afera Sarah Tisdall« v Veliki Britaniji
LONDON — Sarah Tisdall, mlada uradnica v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve se je nenadoma znašla v središču pozornosti britanske javnosti, na prvih straneh dnevnikov in ,kot glavni argument na TV poročilih. Obsodili so jo na šest mesecev zapora, kar naj bi slu žilo kot »opozorilo drugim«, kar je povzročilo vrsto polemik tako na televiziji kot v tisku. Mnogi namreč menijo, da je obsodba kruta in ne pravična in s tepi se je strinjal tudi vodja laburistične stranke Neil Kinnock, ki je menil, da gre za še en dokaz, da Velika Britanija gre proti avtoritarizmu.
Kaj pa je storila mlada Sarah, dekle, ki je uspešno premostila vse mogoče teste, da bi dobila zaposlitev na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je bila zaposlena v pisarni zunanjega ministra? Njena naloga je bila, da fotokopira do
kumente, ki so prihajali v to izredno pomemb no ministrstvo. Tako se ji pripetilo, da je konec preteklega leta fotokopirala dve pismi, ki ju je minister za obrambo poslal ožjemu krogu svojih kolegov. Bilo je prav v času najostrej ših spopadov glede vprašanja namestitve tako imenovanih manevrirnih raket v Veliki Britaniji. Prihod teh raket so pričakovali vsak trenutek, nasprotniki evroizslrelkov pa so pripravljali velike demonstracije. Pri vsem tem ni nihče ve del za točen datum, ko bodo rakete pripeljali v Veliko Britanijo. In prav iz pisma obrambnega ministra je Sarah zvedela za datum. Čeprav, pravi, nisem bila nasprotnica jedrskega orožja, sem menila, da ima javnost pravico biti obveščena o dejstvu, da bodo rakete pripeljali v Veliko Britanijo skozi »zadnja vrata«. Zato je po siala kopijo obeh pisem časopisu Guardian, ki je
tisto, ki je govorilo o datumu prihoda raket tudi objavil. Datum so kasneje sicer spremenili, vlada pa je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kako je pismo prišlo do Guardiana. Glavni urednik časitpisa bi pismo lahko uničil in bi zaradi tega bil najbrž kaznovan. Danes pa se spričo številnih kritik, ki jih je deležen, najbrž kesa, da tega ni storil. Drugo pismo, ki ga ni objavil, pa je uničil. Po razsodbi vrhovnega sodišča so inkriminirano pismo vrnili vladi, preiskava pa je pokazala, da je pismi poslala časopisu prav Sarah Tisdall.
Na sodišču so ugotovili, da je objava pisma povzročila vladi dokajšnjo zadrego, da pa ni o-grožala državne varnosti. Zaradi kršenja delovne discipline in svojih obvez pa so Sarah Tisdall obsodili na šest mesecev zapora in jo odpustili iz službe.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(31.)
POISKATI MORAVA 5E TFT BEGUNCEV, POTEM PA LAHKO ŽAČNEVA 1 DRUGIMI
ZAČNEVA i DRUG STVARMI, AMIGO!
GLAVNEGA .TISTEGA BILLA LANGA, SE NISI UDEL.MAR. NE? Cul SEM. DA DE PRESNETO ŽVITP |aBRISAL SLEDI IA
DA,BILL LANG. PREKLETI GRINGQ DE SE VEDNO NA PROSTOSTI, ČEPRAV DE STORIL VELIKO ZLOČINOV! AMPAK ED ALI SLED MORA PRITI PRED MODO CEV!
PRISPELA STA DO MADHNE REKE-
Načrtovanje podmorskega tunela za prometno povezavo med evropsko in azijsko celino
ANKARA — Edina kopenska pove zava med evropskim in azijskim delom Turčije je danes širom po svetu znan most preko Bospora, po katerem vozi v obe smeri na tisoče vozil. Čeprav so ga zgradili pred desetimi leti z namenom, da bi zadostil dolgoročnim prometnim potrebam, je most danes postal pretesen. Vse bolj pogo sto se na njem ustvarjajo dolge kolone avtomobilov in tovornjakov, ki s polžjo hitrostjo lezejo v obe smeri. Pri tem ne zaleže mnogo niti železnica: proga pelje do evropskega dela Istanbula, kjer ji Bospor zapira na daljnjo pot do Azije. Nadaljuje se potem na azijski strani, vendar peljejo blago in potnike čez ožino s tra jekti. Isto se dogaja v nasprotno smer. Ta način prevažanja je se veda počasen in drag, tako da je promet večkrat popolnoma zadušen.
Tako sta nastali dve ideji, ki ju bodo začeli uresničevati v teh dneh: zidava drugega mosta za cestni promet, istočasno pa kopanje podmor skega tunela, ki bi poleg avtomobil skemu služil tudi železniškemu prometu. Kasneje bi po tunelu lahko peljala tudi podzemska mestna železnica, ki bi prevažala predvsem prc
bivalce Istanbula, ki morajo dnevno preko Bospora, da bi šli na delovno mesto ali kamorkoli po opravkih.
Priprave za izgradnjo obeh objektov so že v teku. Večji del denarnih sredstev za gradnjo novega mostu bo vlada najbrž zagotovila s prodajo delnic starega mostu, za kar so pred kratkim kljub številnim polemi kam in odporom odobrili zakon. Sedaj so se pričele tudi tehnične priprave za izdelavo obeh načrtov. Načrt za most bodo izdelale najbrž tiste domače in tuje družbe, ki so izdelale načrt za že obstoječi most, ki so ga odprli za promet leta 1973. V teku so priprave tudi za izgradnjo tunela, kj ga bosta sestavljali dve podmorski cevi in ki bo veljal približno milijardo dolarjev. Izgradnja bo trajala osem let. Študije in načrti bodo stali približno sedem milijonov dolarjev, dokončati bi jih morali najkasneje v štirih letih. Dvocevni tunel bo pod morjem dolg približno dva kilometra, pod zemljo pa skoraj devet. Ker Turčija nima dovolj sredstev za tako veliko investicijo, pričakuje mednarodno podporo tudi zato, ker bi bil tunel izrednega pomena, ne samo za Turčijo samo, temveč za ves promet med Evropo in Azijo.