Novo mesto, 28, avgusta 1953 štev. 34 Leto IV Lastniki in izdajatelju Okrajni odbori S£DL Črnomelj, SoCerj« tu Noto coe»to - likaj« vsak pete*. - Odgovorni arednik Tone Go*nik. - Uredništvo in apravm Noto mesto, Ceni« ko* Mandanta Slanet* 15, - Postal predal 13 - Telefon aredniilv« In npravc 1X7. - Tekofi racno pri Narodni banki t Novem mestni *li-l-!Hi, - Letna naročnina SO* din. polletnn E3S din, četrtletna 129 din. - TUkn tiskarna tSlovenakega poročevalca* f LJubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Cena 12 din Dolenjska prisrčno pozdravlja primorske brate in sestre: NA SVIDENJE NA OKROGLICI Vsa Slovenija, zlasti pa naša Primorska, se mrzlično pripravlja na veliko proslavo desete obletnice priključitve Primorske k Sloveniji in ustanovitve primorskih brigad, ki bo letos 5, In 6. septembra na Okroglici pr| Gorici To ne bo samo praznik Primorske in Slovenije, to bo praznik nove socialistične Jugoslavije, ki kot prostovoljno združenje Jugoslovanskih narodov z enako ljubeznijo gleda vse svoje predele, zlasti pa obmejne. Pred desetimi let! se Je primorsko ljudstvo otreslo 25-letne lasistii'ne tiranije, ki ga Je odposlancev slovenskega naroda v Kočevju In drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. Po tem zgodovinskem dogodku so Primorci se bolj trdno zgrabili orožje. Vedeli so, da vojna Se ni končana. Po 9. septembru 1943 so zrasle na Primorskem kot v ostalih krajih Jugoslavije nove brigade. Tisoče borcev in bork Primorske je nadaljevalo borbo v sklopu enot NOV In POJ do končne zmage nad fašizmom. Slavne strani nase zgodovine so s svojimi boji pisale primorske brigade: Kosovelova, Gregorčičeva, Vojkova in druge, slavne strani Partizanski pohod (Slika iz muzeja NOB) z vsemi barbarskimi metodami hotela odtrgati od svojega, s krivično mejo ločenega matičnega naroda. Primorsko ljudstvo je ves čas, odkar je bilo od leta 1918 proti svoji volji potisnjeno v kremplje rimske volkulje, kazalo odločno narodno zavest, ki Je nI moglo za-treti še tako nasilje. Ko Je fašistični val od vseh strani leta 1941 zagrnil Jugoslavijo, je uporni duh primorskega ljudstva prišel še bolj do Izraza. Skupno z vsem slovenskim ljudstvom In ostalimi Jugoslovanskimi narodi so pričeli oboroženo borbo na življenje in smrt ter skupno z njimi za ceno neštetih žrtev izbojevali veliko zmago: za vedno so izgnali tujega vsiljivca ter se priključili materi Sloveniji in Jugoslaviji. To Je bilo v septembru 1943 po it&lijanskl kapitulaciji. Odlok o priključitvi Primorske k Sloveniji Je najprej Izdal Pokrajinski odbor OF za Primorsko, potrdila pa sta ga še prvo zasedanje Zbora sta pisala DC. korpus In 31. divizija z neštetimi borbami od Triglava, preko Trnovskega gozda, okrog Snežnika pa vse do predmestij Gorice in Trsta ter skrajnega Juga Beneške Slovenije. Po vsej Primorski postavljajo te dni velike slavoloke, prav take ali še večje kot leta 1945 ob osvoboditvi, prav tako kot smo Jih lani postavljali na Dolenjskem za veliki praznik prvih štirih slovenskih partizanskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Kakor lani v Dolenjskih Toplicah, tako se bodo letos sto-tisoči ljudi zbrali na Okroglici pri Gorici, da dostojno proslave največji praznik naše sončne Primorske. Za dostojen sprejem Je vse pripravljeno. Tudi Dolenjci se bomo udeležili zgodovinskega slavja na Okroglici. Iz novomeškega okraja Je dosedaj prijavljenih nad 1.500 udeležencev. Številne so prijave iz Bele krajine in s Ko- čevske. Na proslavo se bomo odpeljali z dvema posebnima vlakoma In najmanj desetimi kamioni. Novomeški taborniki bodo potovali na Primorsko s šotori. Udeleženci lz Bele krajine se bodo priključili posebnim vlakom lz Novega mesta, potovali pa bodo tudi z rednimi vlaki In kamioni. Za udeležence proslave na Okroglici Je odobren 75«/# popust na železnici. Pridite — na Okroglici na veselo svidenje! Naj žive primorske in prekomorske brigade NOVI Naj živi hrabro primorsko ljudstvo v svobodni domovini — Titovi Jugoslaviji! V Beli krajini bodo kandidirali Toneta Šuštaršiča in Martina Žuglja Z ozirom na število prebivalstva bodo v črnomaljskem okraju volili dva poslanca za Ljudsko skupščino Slovenije, za Zvezno Ljudsko skupščino pa bosta okraja Kočevje in Crno. meJj skupno volila enega poslanca. Množične organizacije v Beli krajini že razpravljajo o volitvah In kandidatih. Pobudo za to je dala razširjena seja okrajnega komiteja ZKS, Množične organizacije zastopajo mnenje, naj bi bila kandidata okraja za Ljudsko skupščino Slovenije tovariša Tone Suš-taršič — Tine Zeleznik ln Martin Zugelj. Oba sta v Beli krajini dobro poznana. Tone Med novomeškimi tekstilci Sedeminstiridesetega so »gra-disovci« na novomeških tleh pri Brsljinu dogradili eno največjih tekstilnih tovarn v Sloveniji. Gradnje je Investirala država, vendar so investicije prezgodaj usahnile; skrb za drobne prizi-dave, prezidave in dograditve, kakor tudi za Čistilne naprave leži na ramah tovarniškega kolektiva. Čistilne filtre pravkar Izdelujejo »Pionferjeve« mehanične dslavnics. Tovamaa naj bi predelovala bomba! ln izdelovala vigogna prejo, toda novi, svetli in moderni tovarniški (prostori so bili kmalu natrpani s tkaninami in predilnlml stroji različne starosti in različnih konstrukcij in... tovarna je začeta izdelovati volnene izdelke. »Zato tudi nimamo primernega skladišča, premajhno je. Nekaj vagonov volna J« zunaj poslopja pod zasilno streho« Obra-tovodja predilnice Luka Dolenc ne tlel v športni majici 1 Številko na hrbtu, kakršen se navadno predstavlja Novomešča-noro na odbojkarskih tekmah: v sam »Sceni delovni obleki me spremlja po tovarniških oddel- kih in me s strokovnim izrazoslovjem uvaja v tekstilno strok« Skladišče. »Stanično volno uvažamo. Ta je, — bela! Rada se razbarva, zato )o prepojimo s posebno snovjo, ki jo izdelujemo v Jugoslaviji ln ima to lastnost, da postane volna trpeinejša in se prj predenju manj trga.« Dokaj prostrano skladišče je do stropa natrpano z balami volne. Zanima me, od kje vse prihaja. »Do pred kratkega smo jo ku-kovali po Primorski in Dalmaciji. Bila j> slabša od te. Ta je vojvodinska. Najboljša domača volna je, vendar ... Glej, to smo uvozili!«: Skoraj do sape na morem, tako sem presenečen nad razliko. Uvožena volna je snežnobela in čista, vojvodinska pa nerazčesana, v umazanih kosmih- — Na dvorišču sva. *Tu dekleta volno sortirajo. Grobe vršičke, najostrejšo volno, ki nam nič ne koristi, izvažamo. V inosemstvu izdelujejo lz nje preproge ln konjske odeje.« Potem sem radoveden fn ml nt prav lakaj bi tovarna raje ne nakupovala volno v Be- ruga pomlad na Kočevskem Sonce pripeka 1 veliko močjo. Prva košnja, ki je bila letos več kot dobra, je že zdavnaj pri kraju. Začela se je it košnja otave, ki bo tudi dala ^eP pridelek. Žetev pšenice je v glavnem pri kraju, še nekaj dni ln na vrsti bo oves. 2itna letina bo srednje dobra. S krompirjem bo slabše. Spomladi in še tja v prvi polovici poletja je bilo preveč dežja, nato je prišla $e krompirjeva plesen Od tedna do tedna Mosadik Aretiran in obtožen, a perzijski šah Riza Pahlevi te je vrnil iz Rima in zasedel prestol. Koma} se je Mosadikov položaj v Perziji navidezno utrdil in komaj je svet zaživel v prepričanju, da bo perzijsko ljudstvo samo ime-lo koristi od bogatih naftnih polj, že je v svet udarila vest, da je general Zahedi z vojsko organiziral državni udar in prevzel ob Ust najprej v Teheranu, nato pa po vsej Perziji. Dr. Mosadika samega so šahovi pristaši obkrožili v njegovi lastni hiši in Zahedi je izdal povelje, naj Mosadikovo utrdbo z letalskimi napadi spremene v prah, če bi se sam ne pred&l. Ljudstvo vsega sveta je pred tednom dojemalo krvavo tragedijo: garda in šahove čete obkoljujejo vladna poslopja, Aretirajo ministre, množica raztrga Fatemija, Mosadik je še vedno v bunkerju, da bi se branil do zadnjega strela, na ulicah padajo ljudje, število mrtvih in ranjenih narašča in vznemirljive brzojavke razburjajo. Dr. Mosadik se bo moral zagovarjati pred vrhovnim sodiščem . . . za »zločin razpihovanja upora proti legalni vladi.* Zahedi je tudi izjavil, da je Fatcmi, ki naj bi ga množice baje raztrgale. Še živ. Komentarjev o perzijski tragediji je malo. A še v teh redkih, kolikor jih je, je izraženo zadovoljstvo, da je vladar spet dobil svoje zakonite pravice m v angleških, da bo angleški narod zdaj spet živel lepo v miru in blaginji. Med vrsticami se da tudi razbrati, da bo nova vlada v korist Perzije in Anglije uredila vprašanje anrleško-iranske družbe. Zato ni čudno, da so cene delnic angleško-iranske družbe nenadoma poskočile. An- gleški tisk z veseljem pozdravlja mladega perzijskega kralja na prestolu. Tudi preje, ko je perzijski šah moral zapustiti domovino in ljudstvo (kakor pač store kralji v takih trenutkih), je angle'ski tisk slikal šaha kot mučenika, ki mora zaradi naprednih nazorov iz domovine, medtem ko je Mosadik diktator, ki ne bo nikdar prijatelj Anglije. Le Michel Foot je v Beva-novi »Tribuni* skušal v zanimivih številkah pojasniti svojim rojakom^ zakaj vse izgleda Mosadik tako diktatorski. V 40 letih je družba peščici Perzijcev plačala za abalansko nafto nekaj nad 100 milijonov funtov. Ta denar si je razdelilo med seboj le nekaj izbranih Perzijcev. Toda angleško-iranska držba je imela samo 1949. leta 100 milijonov funtov dohodkov. Tako si je družba pridržala trikrat več, kakor je plačala na račun davkov Iranu, a prav toliko je spravila v zakladnice tudi angleška državna blagajna. Foot trdi, da je bil dr. Mosadik pošten in spreten, čeprav nekoliko trmoglav predstavnik perzijskega nacionalizma. Izkoriščanje, proti kateremu se je boril, je neka.), kar se v sodobnem svetu ne more več vbdržati, pa ga na) kdorkoli še te,ko vneto zagovarja. Angleži sicer ne bodo spremenili svojega mnenja o Mosadiku »diktatorju in sovražniku Anglije*, ker je na naftovodu zaprl vse pipe, tako da zdaj ta studene nič več ne polni državne blagajne. Tudi angleški davkoplačevalci Mosadi- ln drugi krompirjevi Škodljivci, precej škode je napravil tudi koloradski hrošč, zato bo pridelek krompirja prej pičel kot dober. Sadja bo kljub spomladanski- pozabi precej, tako nekako srednja letina se nam obeta. Kočevski gozdovi so nekako šele v polovici poletja prav ozs-leneli. Spomladi jih je po smodila slana in pozeba tako, da se dolgo časa niso mogli <>po-močt. Toda rastline so trdožive-son.ee je dalo moc sokovom in listje je na novo zbrstelo. Prava pomlad se je takorekoč začela ca Kočevskem šele pred nedavnim. V kočevskih gozdovih ie vlada zatišje. Z gozdovi — zelenim zlatom, je treba šte-ditl, v prvih {povojnih letih se je več posekalo kakor pa je bilo prirastka. Toda v zvezi • štednjo v gozdovih se pojavljs drugo vprašanje; kam z delovno silo — gozdnimi delavci, ki ne znajo drugega kakor tesati, drvariti, žigati oglje, »furati«? Tudi za te ljudi (njih število gre v stotine) bo treba najti primerno zaposlitev. Kam? Domača obrt ima tradicijo, ima bodočnost. Naloga odsekov za domačo obrt pri kmetijskih zadrugah bo odslej vec kot odgovorna, da te ljudi postopoma vključi v proizvodnjo domače obrti. Treba bo organizirati tečaje. Nekje bo treba izvrtati sredstva za gradnje novih delavnic, za nakup strojev. Dejavnost domače obrti bo treba razviti do najvišje mere, ki bo dajala kruh vsem tistim, ki d*-nes zaskrbljeno gledajo in «e drug drugega vprašujejo: »Kaj bo pa sedaj, ko ne bo vec deta v gozdu?« Na Kočevskem so najboljši pogoji za uspešno živinorejo. Zadružniki v Dobrempolju in Velikih Laščah so nam lahk« Za praznik Primorske je čedalje vec prijav Po zađnlih podatkih računajo, da se bo udeležilo proslav na Okroglici okrog 110.000 pr?bival-ka ne bodo pozabili, saj so mo- [c*V primorskih okrajev. Ker rali vplačati 50 milijonov funtov, \ štejejo primorski okraji okrog ki jih angleški državni blagajni manjka, odkar je Anglija s Perzijo sprta. Toda Anglija bo slej ko prej morala računati i tem, da se prednje azijskih narodov ne da vel miriti z obljubami, ampak It s pošteno politiko. 185.000 ljudi, se bo proslave udeležilo torej 60 odstotkov vsega prebivalstva. V teh številkah nI všteta udeležba jugoslovanske cone STO. Iz postojnskega okraja bo šel ns proslavo vsak četrti prebivata*. primer zato. Poleg živinoreje bo treba misliti na izboljšanje travnikov, melioracijo potokov, zasejati bo treba več nj-v>kin površin z deteljami im opustiti manj donosne kulture. Kočevska je bila v zadnji vojni med najbolj opustošenirni pokrajinami v Sloveniji. Skoraj polna štiri leta so okupatorji od zelenih uniform laike vojske do plavih belogardistov ubijali, rušili in zažigali. V znani Roški ofenzivi so gorele tri tedne vse vasi na Kočevskem. Na desetine vasi Je bilo skoraj popolnoma uničenih- Tudi metropola kočevske deželice — Kočevje je bila težko prizadeta. Začela so se trda leta obnove, borba po osmih letih še ni popolnoma dobojevana. Težki milijoni so bili vloženi v obnovo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, šol m drugih zgradb. Obnavljajo se vodovodi, ceste. Kočevje iz dneva v dan spreminja lice. Priganja ga čas. Do velikega praznika slovenskega naroda — 10. obletnice zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki bo v prvih dneh oktobra v Kočevju, je \t ie kratek čas. Čeprav mesto do tega časa ne bo povsem obnovljeno, kar bo v glavnem vzrok pomanjkanje finančnih sredstev, bodo vendar obiskovalci videli veliko novega in obnovljenega v nekdaj rasdejanem mestecu ob Rinži. In ne aamo v Kočev ju. Tudi Ribnica dobiva vedno lepše lice. Delavci ribniškega gradbenega podjetja t vso vnemo hite z gradnjo novega p-i slopja, v sredini Ribnice pa s* iz dneva v dan hitreje dvigu'*-ponosna stavba ^ — Trgovski dom, ki bo ena izmed največjih in najlepših gradenj na Kočevskem. Obnova in nove gradnje lepo napredujejo tudi v So-dražici, Loškem potoku In drugje. Do praznika v oktobru bi se Kočevska rada iznebila sie dov zadnje vojne. Težko jim verjamemo, da bodo popolnoma uspeli, toda rana razdejanja bo občnino manjša. V dneh kočevskega slavja pohitimo v ta prelepi košček slovenske zemlje, posejan s tolikimi grobovi najboljših slovenskih sinov in hčera, da proslavimo veliko obletnico. Pohitimo v kočevsko deželico, v kraje, kjer je pomlad novega ustvarjalnega dela v vsej pestrosti in velikem delovnem zaletu. Karel Oraftetn li krajini in bi ne bilo treba ne dlviz ne stroškov za prevoz, pa tudi ovčerejci bi si gospodarsko opomogli. »Lepo se to sliši ln radi bi jo, če bi kmetje nekoliko bolj skrbeli za kakovost volne, kakor skrbijo. Ovce parijo med seboj neglede na barvo, ki jo imajo. Potem bi nam pa prodajali volno, ki ni ne bela, ne črna. Ovce tudi molzejo, kar škodljivo vpliva na rast volne. Zato bodo morali rediti ovce samo zaradi mleka, ali samo zaradi volne, obojega, mleka in dobre volne ovca ne more dajati!« »Volno je treba še vso pre-prati. Rad bi si tiste prostore ogledal!« »V naši tovarni jih nI. Volno peremo v drugih tovarnah. Prevoz, železnica, to nam jemlje denar. Samo prevoz enega vagona volne nas stane 30.000 dinarjev; a tovarna potrebuje na vagone volne. Toda z desetim oktobrom bo vse drugače. Pralnico bomo dobili.« »Kje neki?« »Tu, kjer pravkar stojiva, bo 19.40 m dolg stroj, prvi te vrste v Jugoslaviji. Dela nam ga »Sklp« v Ljubljani. Prav ml ■mo jih pripravili do tega. To dvorišče bo velika hala s stekleno streho. Pralnica nam bo prihranila okrog 110 dinarjev pri kilogramu volne. Pa tudi nič več trdega rokodelskega dela ne bo!« Gledava, kako delavka z vilami pobira volnene kosme iz kadi in jih spušča na kup. Ze sva v prostoru kjer volno barvajo in sušijo. V načrtih imajo modernejšo suišllnico. Gledava barvalni stroj, ki pobarva na uro 200 kg volne. Štrene za pletenje v raznovrstnih nežnih barvnih odtenkih udarjajo v oči. Potem naju vodi proces proizvodnje v mešalnico. Tu se volna med seboj meša po kakovosti in barvi, vzporedno s tem pa prepaja s trgalnim oljem. Volno Je treba prepojiti, da je je laže predelovati. Doslej je hodil med volnenimi plastmi kdo izmed delavcev in jo škropil s kanto za zalivanjema zdaj.« Ogledujeva si čudno »mašinerijo«, montirano na zid, okrog katere se motajo platnene cevi: (Nadaljevanje na drugi strani) SuštaršlČ, po poklicu železniški delavec, je že dolgo pred vojno prihajal v Belo krajino, kjer je imel zveze z najstarejšimi komunisti in z njimi vred budil politično in borbeno zavest be-lokrajnskega človeka. Sovrižna okupacija ni zaustavila njegovega dela v Beli krajini, pač pa ga samo še pospešila. Od samega Začetka okupacije je bil med be-lokrajnskimi prevoborci ter 1 njimi organiziral splošen upor proti okupatorju že sredi leta ■ ili, ko je bila organizirana pr. va belokrajnska partizanska četa. Tone Suštaršič tudi po vojni ni pozabil Bele krajine, saj ga vidimo skoraj na vsaki seji okrajnega ljudskega odbora, Socialistične zveze ali Zveze borcev. Tudi dosedaj je bil ljudski poslanec za metliški sektor. Preprost kot vedno, se tudi danes s preudarno besedo zavzame za Belo krajino in je eden izmed ljudi, ki se odločno zavzemajo za njeL gospodarski napredek. Se bolj kot Šuštaršiča poznajo Belokrajnci Martina Zuglja, saj je njihov rojak. Doma je iz Gornjih Dobravic pri Metliki. Tudi njega srečamo med organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja v Beli krajini že v jeseni 1941. Ves čas vojne je bil organizator in politični aktivist na raznih odgovornih mestih, prav tako pa tudi po vojni. Sedaj je sekretar okrajnega komiteja ZKS v Črnomlju, pred tem pa je bil na enakih položajih v Krškem in Novem mestu. Glede kandidata za poslanca v Zvezno Ljudsko skupščino se množične organizacije Črnomaljskega okraja razgovarjajo z organizacijami kočevskega okraja, ker bodo skupno volili enega poslanca. Najprimernejši kandidat za oba okraja bi bil tovariš Matija Maležič - Ciril. Doma je iz ribniške doline. Med vojno je bil leta 1944 dalj časa sekretar okrožnega odbora OF za Belo krajino. Po vojni je bil predsednik ljud. odbora mestne občine Ljubljana, pozneje pa organizacijski sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V Črnomlju so Že postavili volilno komisijo, ki bo skrbela za tehnično izvedbo volitev. O pripravah na volitve in kandidatih živo razpravljajo na razširjenih sejah občinskih odborov SZDL, nato pa bodo o njih razpravljali ie na zborih volivcev, ki bodo potrdili kandidature. Jutri in pojutrišnjem na gasilsko proslavo v Kočevje! Gasilci okraja Kočevje so prL, pravili za 29. in 30. avgust v Kočevju veliko gasilsko prireditev v počastitev 10. obletnice zbora slovenskih odposlancev. V soboto 29. avgusta zvečer bo kulturne - prosvetni program. Nastopili bodo: rudniška godba iz Kočevja — gasilska godba Ribnica — Sodražica, folklorna Tečaj za operaterje ozkih kino prej ek tor j ev Izvršni odbor Ljudske prosve-te Slovenije ln Glavni odbor Ljudske tehnike bosta priredila 1., 2, in 3. septembra v Ljubljani ter 7., 8. ln 9. septembra v Mariboru tečaja za operaterje ozkih kino projektorjev. Tečaj v Mariboru bo prirejen za udeležence iz Maribora in sosednjih okrajev. Na programu je praktično ravnanje s projektorji in nekaj teorije. Vabimo vse šole, organizacije in podjetja, ki imajo na razpolago ozke kino projektorje, da pošljejo svoje zastopnike na tečaj. Stroški za tečaj znašajo 210 din. Prijave za oba tečaja naj interesenti pošljejo na Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. Priprave za volitve v Kočevju Tudi v Kočevju so začeli v zadnjih dneh g pripravami na bližnje volitve v Zvezno in republiško ljudsko skupščino, V teh dneh bodo po podjetjih zbori volivcev, kjer s« bodo pogovorili o kandidatih, ki bi prišli na listo na volitvah za zbor proizvajalcev. Predvideno je, da se bo letos število članov zbora pro izvajalcev povečalo od dosedanjih 26 na 31. K. skupina kočevskega rudnika In folklorna skupina kulturno-umetniškega društva iz Velikih Lašč. Svojo udeležbo je obljubil tudi pevski zbor lz Dolenje vasi, ki uživa lep sloves in se bo prav gotovo dobro odrezal. V soboto zvečer bodo imeli gasilci po koncertu nočne vaje. Pokazali bodo izvežbanost v reševanju ljudi. V nedeljo ob 5 bo zaigrala budnica, ob 7.45 pa bo sprejem gostov na kolodvoru. Popoldne ob 13. uri bo gasilsko zborovanje, Za to prireditev pričakuje Kočevje velik obisk udeležencev od blizu in daleč. A. P, Tekstil se bo pocenil od 10 do 15% Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je izdal odlok o znižanju dosedanje stopnje akumulacije in skladov v tekstilni industriji. Trgovska podjetja upajo, da bo ta sprememba pri obdavčenju tekstilne industrije vplivala na prodajno ceno tekstilnega blaga. Tekstil se bo pocenil za 10 do 15 odstotkov. Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega Bveta je znižal stopnjo akumulacije zaradi povečanja proizvodnje in izkoriščanja zmogljivosti tekstilne industrije v letošnjem gospodarskem letu. Znižanje cen tekstilnega blaga je pomemben napredek, saj ve-j čino tekstilnih surovin uvažamo, j v plačilni bilanci pa imamo ve. ' like težave. VREMENSKO POROČILO za čas od 28. VLII. do 4. sept. Koncem tekočega tedna in v prvi polovici naslednjega tedna nekajkrat padavin«. 'Vmes 1—2 dni razjasnitev, v drugi polovici naslednjega tedna lepo vreme. Prinašamo fotografiji dveh spomeniKOV, postavljenih v spomin talcem: prvi stoji v Ha-donovi vasi na kraju, kjer so italijanski okupatorji 28. aprila 1942 ustrelili prve rake v tako zvanj »Ljubljanski pokrajini«. Savin&ov »Tale« je bil odkrit v Novem mestu letos 22 Julija in Je posvečen spominu vseh talcev Novega mesta in Dolenjske, ki so v letih NOU žrtvovali za svobodo svoja življenja Stran 2. DOLENJSKI Cl 3 K Seznam padlih borcev in žrtev s področja mestne obe sovražnih napadov Novo mesto Objavljamo seznam borcev in žrtev, ki so v letih 1941—1945 iz&ubJli življenje v boju z okupatorji ah zaradi vojaških akcij sovražnika. Prosimo vse Novo-mescame doma ln izven Novega mesta ter vsakogar, ki kaj ve o padlih ali umrlih Novomesčanih (onih, ki so v teh letih imeli stalno bivoiHfce v Novem mestu), da vsako pomanjkljivost, netočnost ali napako, (ime, kraj ln dan smrti i p.) takoj jufljo uredništvu lista ali Dolenjskemu muzeju. Opozarjamo vse, da bo ta imenik napisan tudi na začasne ploske ln razstavljen v topi oa Vratih PADLI BORCI V boju z Nemci padel aprila 1941: RECELJ JOŽE, 39 let, akt. konj. kap. bivše jugoslovanske vojske, Vinica pri Čakovcu 1941. I. teren 1942—1945, CERNOS HAJKO, 23 let, stud med., Ljuoljanska 26. Beograd 12. II. 1945. — DULAR JOŽE. 20 let, dijak, Tavčarjeva 5, ujet pri Kočevju, odpeljan v Mitisk, umrl 1945. — DR AS LE R JOŽE, 73 let, vi*, pis. ofic. v pok., Seidlova, na položaju. Podsteni-ce nov. 1943. — FERFOLJA SLAVKO, 19 let, mehanik, Cankarjeva 28. pri Sorici pri Vipavi 3. XII. 1944. — ILOVAR MARJAN, 19 let, brivec, Cankarjeva St. 23, v Drašiči pri Metliki. — ILOVAR ANTON, 22 let, trgovec, Cankarjeva 23, pri Prrčnl 14. VI. 194?. — KOVAC1C IVAN, 21 let, dijak, Cankarjeva 10, padel 1943. — PETRIC MAKS, 19 let, dijak, Ločenska c. 8, Straža 27. III. 1942. — Dr. POLENSEK IVO, 31 let, odv. kand., Tavčarjeva 6, pudei 20. V. 1943- — RJBMS BOGOMIL, 36 let, tajnik cest. odbora, Seidlova štev. ». — SEGEDIN FRANC, 3ti let, brivec, Gerdeši-čeva, pri Straži 28. XI 1944. — i TURK DRAGO. 16 let, dijak, ! Ljubljanska 27, pri Boštanju i 17. X. 1943. II, teren BOCK ERNEST, 21 let, dijak, Vrhovćeva 1, v Mršeci vasi, septembra 1943. — DURiNl VIKTOR, 28 let, absolvent gost šole, Glavni trg 15, na Rogu 31. III. 1943 (padel v prepad). — DUKIN1 MARJAN, 24 let, trg. pom., Glavni trg 15, na Rdečem kamenu pri Kooevju 27. X- 1943. — FRANA LJUDMILA, 21 let, dijakinja, ustreljena v Ajdovcu od Bega 26. VII. 1944. — JAKSE FRANC, 25 let, študent, Ljubljanska 19, na Otoč vrhu pri Prunskovem 16. VI. 1944 — JEREB DUŠAN, 34 let, veterinar, Kapucinski trg, Vel. Lipo-vec 12. III. 1943. — KOSIH L.IUBOM1R, 18 let, dijak, Glavni trg, ob progi pri Trebnjem 14. XI. 1943. — PER CVETO, 18 let, zasebnik, Ljubljanska 19, ustreljen med Novo goro in Hmeljnikom. — PERŠINA ALOJZ, 54 !et, mizar, Ljubljanska 22, v Žužemberku ubit od Be ga 3, VIII. 1943. — POLAJNAR ZINKA, 30 let, učiteljica, Gerdešičeva, ustreljena od Nemcev na Primorskem 29. IX. 1943. - SELISKAR LADISLAV. 39 let, žel, urad.. Glavni trg 2, med Bučko m Rako 12. X. 1943. — STBPIftNIK ROMAN, 2« let, železničar, Glavni trg, pri Višnji gori junija 1944, — URBANU A ANTON, 24 let," delavec, Ljubljanska 13- — ŽAGAR JOSIP, i.3 let, miz. pom., Šolska 1, Nova vas pri Višnji gori 1. 1944, 111. teren BAJKU ANTON, 20 let, miz. pom., Breg 12, na položaju. — BORSNIK STOJ AN, 21 let, maturant, Mej vrti 6, na Vel. Lipovcu 27. X. 1943. — GROM SAVO, 18 let, dijak, Florijanov tr« 5, ranjan pri Brezovi rebri, ujet in ustreljen v Globodolu. — GROM SMILJAN, 1» let, dijak, Florijanov fcrg 5, v Maitinji vasi 26. X. 1943. — GROM STOJ AN, 37 let, sod. ivan., Florijanov trg 5, pri sv. Luciji na Primorskem oktobra 1943. — HOSTA METOD, (nj podatkov). — 1N-TIHAR STANE. 21 let, dijak, Breg a, umorjen od ustašev 142. — JAKOFCIC JULIJ, 39 let, mestni stražnik, Stcmburje-va, na Javorovici 16. III, 3944. — M A JER IVAN, 30 let. brivski pom., Društvena 1, v Kočevju 10. II. 1944. — MALO VIC MIRKO, 41 let, mizar, Kapucinski trg 6, ustreljen od SS-ovcev 22. X. 1943. - MEJAK STANISLAV, 25 let, dipl. pravnik, Društvena 1, Morava pri Ko čevju 25. X. 1943 — MIHELIC DRAGO, 19 let, kroj. vaj., Jurja iteVi 9, pri Smarjett 1943. — MUSfcT ZDRAVKO, 21 let, železn., Breg 6, ranjen v borbi, umrl v bolnici v Ljubljani 21. I. 1945. — MUSJ2T DRAGO, 1« let, d;jak. Breg 6. prj Žužemberku Med novomeškimi tekstilci (Nadaljevanje s prve strani) »Priprava je čisto enostavna; dve posodi, centrifugalna črpalka, razpršilec. Vec nas je delalo na tej zamisli, največ pa je prispeval Barantin, ki je izpilil razpršilec. Brezhibno dela« Predilnica. Selfaktorji s 440 in 450 vreteni. Vretena se enakomerno in skoraj nevidno vrte. Štiri do šesttisočkrat na minuto. Velikanski prostor razsvetljuje zvečer nešteto dvesto-svernih žarnic. Parket je čist. Pod stropom vise ogrevalne naprave. Ventilator potiska iz kleti topel zrak v te naprave. Temperatura močno vpliva na prejo; ob vlagi niti nabreknejo »n se trgajo. »Prihodnje leto bomo kupili »klima« nepravo. Ta naprava nam bo omogočila, da bo prostor vedno enako topel in enako vlažen. To bo vsekakor znatno jaboljšalo kakovost preje in blaga.« Ogledujeva si stroj za nadzorovanje izdelkov. »Ta stroj že med proizvodnjo ugotavlja kakovost blaga. Izdelale so ga pomožne tovarniške delavnice. Te delavnice bo tovarni neobhodno potrebne. Tri so: mizarska, kovinska in električna. In že stojiva pred strojem svojevrstne oblike. V tem prihaja tudi direktor tovarne Viktor Kodela. Obrato-vodja Dolenc ga vprašujoče gleda. »Premišljujem, če že smem s to novostjo na dan.« »Kar, zdaj ko nam je uspela!« In res. Obratov,odja obrača ročico. Stroj teče. »Ze štiri mesece ga delamo. V začetku smo imeli le kup vijakov in vzmeti. Staro železje. Primerjali smo, računali, razdirali. Zdaj teče. Z njegovo pomočjo bomo prvj v Jugoslaviji izdelovali »flame« prejo. To se po domače pravi: na enobarvno podlago bo stroj v določenih presledkih nanašal novo barvno plast. Blau»t» se je spet sestal. Ugotovil K da se osnovne mladinske organizacije preveč drobijo v organizacijskih pripravah, namesto da bi med članstvom ■)50!iaqjioq oufOApaui oiiuie.ipz.A budnost in aktivnost. Pred lav. M lo si, da 'e p'avin delo nl'1-dine kulturno, prosvetna dejavnost, pri tem pa pozabljajo na politično delo med mladino. Doslej Je najslabši po!ožaj T 0"P»".i a i I-h ' SVo--?"n kljub temu, da Je mladina v tem kiaju ak.iv/:o stolovala na vseh področjih gospodarskega in političnega udejstvovanja. Mladi komunisti te organizacije se izaovarjajo, da so preveč obre. menjeni z os'aMm delem in se vato za d«'lo med mladino ne utegnejo zanimati. Brudar Fa. rtika Je celo na vprašanje, kaj dela mladina, odgovorila: »Pljunku na mladino!« Čudno Jo, kaj si ob takih Izjavah misli osnovna organizacija ZKJ Skoc. lan In zakaj ie trpi take ljudi v svojih, vrstah. V zadnjih letih Je mladinska ur i?a '< novoTT.r*si<'<»» okri. ja zelo napredovala. Njeno delo se ne vrtj vec samo okivg Bia-dlnskih sestankov, ampak se jM>zna na vseh poljih družbom1, ga udeWMWvai»Jfti Vendar pa stoje pred osnovnimi oigai.i.a.ijaiii UMS lezke naloge. Vedeti motamo, da Ima NA-a mL.d'in.1 častno mes'o v rasi veličastni borbi za našo ■OtfftHstft oo uretHtev. 7,->to Iv tembolj obsojanja vredna mladinska organizacija Luterško selo, ki Je organizirala izlet sedmih uuauiifioev in nii_aiiik na jese-niče, toda vrnili 30 se ]e Štirje. Trije so pobegnili v Avstrijo. Kakšen patrloiir-em Je bil pri teh brgumeih? Zanimivo Jp tudi vprašanje, zakaj je organizacija LMS LuterSko selo trpela v svojih vrstah take ljudi? Mi* Mm, d"» te rV*'*"dst v4pti organizacij ZKJ, SZDL, kakor tud1} mladinske, da mladino vsakodnevno seznanjajo z naSo pravilno potjo, z na§imi napori *a izsrsdnjo socializma, z našo trdno borbo za neodvisnost naše države ln z naklepi starega, preji c 'a ?.v !a>, k1 ' "*! ' Itn l H zapirati pot k napredku ln srečnejšemu žlvjjenju. Ni res, da bi se mladina zanimala samo za zabavo. Ce pa hočemo, da si bo mladina v nafti v skupni borbi za lepše živ J Jon Je Iskala svoje Ideale, potem nam Je potrebna n-.oona revolucionarna mladin, ska organizaciji, ki bo s pomočjo ostalih političnih organizacij In društev ustvarjala javno mnenje Bodimo delavnejšl na vseh področjih, ker bctTio le tako koristili skupnosti ln utrdili socialistično zavest med naso mla. dino! Bodimo odločnejši v borbi proti nazadnjaitvu ln proti pripravah Kongres vsem tistim, ki poskušajo sUbiti i.aie napore za izgradnjo socia. lizma ln srečnejše prihodnjosti. V te.m boju in z vztrajnim de. lom bomo utrdili naje organlza. cije in dvignili zavest In ugled LMS. Ludvik Kebe ODREDBA 0 SEJMIH v okraju Črnomelj Okrajni ljudski odbor Črnomelj St. I. - 2433 24 Črnomelj, dne 5. avgusta 1953 ODREDBA o določitvi sejmov v okraju Črnomelj Na podlagi 38. člena Zakona o delu ljudskih odborov okra. Jev (Uradni list LRS st. 39 50) in na podlagi 33. člena Splošnega zakona o ljudskih odborih (Uradni Ust FLRJ st. 49 49) Okrajni ljudski odbor na svojem rednem V. zasedanju odreja Sejmi v okraju Črnomelj se določajo za posamezne Kraje takole: », V Črnomlju bo sejem vsak drugi ln zadnji torek v mesecu. 2. V Gradacu bo sejem vsako drugo sobi.to v mesecu. 3. V Metliki bo sejem vsak prvi ln vsak tretji torek v me. seru. 4. Na Vinici bo sejem vsak prvi ln tretji ponedeljek v me. secu. 5. V Dray.atusu bo sejem dni-?o sredo v mesecu. 6. V Adlesičih bo sejem vsa. ko zadnjo sredo v mesecu. Na teh sejmih bodo kmetje orodajali živino vseh vrst, to je veliko živino, drobnico in pra. ■>ice. DilJe bodo na teh sejnih prodajali blago trgovci ln obrt. ni ki, ki bodo za tako prodajo upravičeni. Tržni dnevi je sejmi 23 mtj. ske ostanejo, kakor je vpeljano z običaji. Ta odredba Je potrebna žara. di pravilne razporeditve sema. njih dni v okraju. Z njo s« razveljavijo vsi predpisi ob. Hnskih ljudskih odborov, ki določajo drugačno razporeditev sejmov. Odredba stopi v veljavo t dnem objave v Dolenjskem listu. Predsednik OLO U r. Janez ZuniC Davčna komisija občine Rakovnik; jifi po mi!!. U kil) veliki Miti iali"! Pritožbe proti davčnim odmeram v občini Rakovnik so upravičene —- Predsedniku davčne komisije 2.956 din od hektarja, invalidu in malemu kmetu pa 4.387 din od hektarja obdelovalne zemljel — 100 delovnih dni za usluge večjih kmetov — Po kakšnih osnovah je komisija odmerjala davke za leto 19J2? Vedno bolj pogoste pritožbe davčnih obveznikov iz občine Rakovnik proti odmeri davkov za leto 1952 in velike težave pri izterjavi davkov v tej občini so dale povod okrajnemu ljudskemu odboru, da pošlje na teren tričlansko komisijo, ki naj na licu mesta preveri upravičenost pritožb. Komisija je preverila samo nekaj primerov, vendar že ti dokazujejo velike krivice davčne komisije in grobe napake na račun malih kmetov. Clanj davčne komisije so, kot kaže, najprej zaščitili sebe, potem pa Se večje kmete, kar je dovolj jasno razvidno is zapisnika. PO-AMEZNIK1 SO UPHAVl-CENO NEZADOVOLJNI Karel Kovačlč, mali kmet iz Skrljevega it. 13, ima 3.70 ha zemlje, od te 2.49 obdelovalne. Je brez delovne sile in brez lastne vpvezne živine. Za časa vojne je bila vsa Kovačičeva družina za NOB. Ena hčerka je bila prj partizanih, enega sina so ubili belogardisti kot aktivista OF, drugi sin se je po osvoboditvi smrtno ponesrečil, tret ji je brez ene roke. prav tako tudj sam gospodar Da obdela svojo zemljo, si mora Kovačlč najemati vprežno žfvir?o, kar mora družina odslužit' 1 100 delovnimi dnevi na leto. Stanovanjsko hišo ima od vseh st»-a-ni podprto, da se mu ne podre na glavo, prav tako gospodar- ZLATI POLOTOK »BURMA 2a Dolenjski list napisal MARJAN OSOLNIK ' (Nadaljevanj*) Iz politicme borbe, ki je sle-dila [fi v kateri je kolonialni režim poskušal razbit, enotnost ljudstva j'2 izšel kot zmagovalec Aung San. Angleške enote so uspele razorožiti grške partizane, v Burmi pa je ista politika doživela neuspeh. Aung Sanova vojska n. predala orožja in tudi organizacijsko je ostala čvrsta. Aung San se je vrnil iz obiska v Londonu s pogodbo, ki je priznavala pravico burmanske ustavodajne skupščine, da proglasi neodvisnost dežele .n odcepitev od Britanske skupnosti narodov. Sam Aung San ni dočakal tega Zgodovinskega dne. Mlad, komaj dvair.tr.desetletni vodja je bil ubit na atentatu na samem zasedanju vlade junija 1947. Sest njegovih najbližjih sodelavcev, min.strov v vladi, je prav tako padlo pod streli atentatorjev, ki so oboroženi z avtomatskem orožjem prodrli v samo vUd'no pa-lačo. Burmansko napredno gibanje je izgubilo svoje najsposobnejše člane, toda borba se je nadaljevala. 4. januara 1946 je Ustavodajna stcupšč.na Burme proglasila novo burmansko unijo, samostojno in svobodno dr. zavo burmankega ljudstva. Da. nes tuji poslaniki, ki prihajajo v Burmo, obiščejo najprej grob burmanskega vodje, general* Aung Sana. Sama grobnica je preprosta, brez vsakršnega okrasja, odraz hrabrega, preprostega vojaka .n priljubljenega ljudskega voditelja. Ime človeka, ki je prinesel deželi svobodo, med burmanskim ljudstvom ne bo nikdar pozabljeno. NEMIRI IN NEREDI V BURMI Pred mlado burmansko vlado so bile postavljene velike naloge. Bilo je potrebno obnoviti v vojni razrušeno gospodarstvo. Deželi je bil potreben mir po težkih vojnih žrtvah. Mlada Rurm.% ni utegnila ured.ti svoje notranje politike in tudi vlada ni dobila možnosti, da bi začel* svoje napredne ideje ttkoj uve- ljavljati v življenju. Burma je bila že po treh mesecih svojega obstoja spet ponovro OffeŽena. Bilo je to v letu l»46, ki je nam Jugoslovanom prav dobro v ipominu. Naia nedavna preteklost nam pove, da je bil to čas, ko to se kremeljski vladarji od-ioc H, da prično nasilno razširjati svoje carstvo. To leto je bilo odločilno tudi za Burmo. V začetku lft4fl je Komunistična partija Burme iznenada spremenila svojo polit.ko. Njeno vodstvo je proglasilo, da je Burma te vedno angleška kolonija in s tem motivom zbiralo ljudi rs upor proti zakoniti vlad,. Kominformovci so tako poskrbeli za novo državljansko vojno. Brezposelne vojake, ki se v nekaj mesecih svobodne Burme niso mogli privaditi na delo, so premam.H s praznimi obljubami. Orožje je tskrot še vedno ležalo po cestah. Neredi so prisil prav vsem sovražnikom Burme. Proti vlad so se uprli Kareni, manjšina, ki se jI je nekoč pod Angleži bolje godilo. Med mrtvimi Kareni so kasneje našli tudi angleške oficirje, kar govori, da so v teh borbah Imeli nekaj besede r.e-kjterj anglešk. oblastniki, ki jih je bodli v oči burmanska samostojnost. Burmanska državljanska voj- na se od leta 1948 Se do danes ni popolnoma umirila. Vendar v Evropo odjeki te težke borbe niso udarjali, čeprav je zahtevala veliko človeških in materialnih žrtev in bila odločilna za usodo Burme, ki leži na strateSko važnem področju južne Azije. Vlado in L.go svobode so zapuščale razne drobne politične skupine in se pridruževale upornikom. V vladi so ostali le socialisti in grupa neodvisnih s predsednikom vlade U-Nujem na G^MMiJe prebivalstva v okraju Kočevje V juliju je bilo v okraju Kočevje rojenih 44 otrok, izmed teh 22 dečkov in 22 deklic. Umrlo je 21 oseb, izmed teh 9 moških in 12 žensk, porok pa je bilo 15. Popraveh V 32. Številki Dolenjskega 1L sta se na prvi strani v odloku 0 razglasitvi občinskega praznika Straža glasi besedilo odloka od 23- vrste naprej pravilno: Okrog p».-voborcev se je množično zgrnilo Se ostalo ljudstvo, 13, septembra pa je odšlo v partizane nad 200 prostovoljcev Itd., ln ne, kot napačna objava, 13- novembra. 1 čelu. Uporniki so kritizirali so-I cialiste, češ da s. Žele ministrskih I stolčkov. V odgovor na to je socialistično vodstvo odločilo, da socialisti izstopijo iz vlade ter svojo predanost dokažejo v prvih vrstah borbe. Mnogi opazovalci burmanskih dogodkov so Že verjeli, da je vladi odb la zadnja ura. Uprli so se celo muslimanski fanatiki. Uporniki so obkoLli samo prestolnico in več mesecev strahovali predmestje Ins-in. Vlada je imela v blagajni Ogromen kip ležečega Budne, ves pozlačen, predstavlja $e danes veliko svetinjo budistov sko poslopje. Navzlic temu je davčna komisija predpisala Ko-vačiču davka za leto 1952 10.925 din. Ocenila ga je kot najbolj vzorno posestvo, da ima dovolj delovne sile in druge pogoje 2* ustvaritev dohodkov. Karel Kovačič je moral prodati obleko, katero bi sam potreboval, samo da je poravnal davčne obveznosti. Justina Peterim iz Kamenja St. 8 ima 2.77 ha zemlje, od tega 1.48 ha obdelovalne. Pose-stvece je v hribovitem predelu in slabo donosno. Tudi ona nima vprežne Živine, gospodarsko poslopje je potrebno popravila, V času NOV je bila Justina sama' doma S svojo materjo in mladoletno sestro. Oče je bil kot aktivist ubit že leta 1943. Dva brata ln ena sestra so bili prj partizanih od leta 1942 Ko. misija jj je odmerila davka za leto 1952 — 6.300 din. Podoben primer je s posestnikom Jože-tom Peterlinom iz iste vasi, ki ima 3.12 ha zemlje, od te 2.82 obdelovalne. Tudj njegova zemlja je v hribovitem terenu, nima niti delovne sile niti vprežne živine. Navzlic temu je komisija odmerila 9900 din dav. ka. Na občinskem ljudskem odboru in sam predsednik trdijo, da je odmera za Kovačiča in Peterlina pravilna, ker b| st baje dohodke lahko ustvarila, pa sta malomarna. To trditev je davčna komisija pri odmeri dohodnine za leto 1952 v celoti več kot upoštevala. NA SEBE NISO POZABILI Poglejmo Se, kako je komisija odmerjala davke pri sebi in pri velikih ter srednje velikih kmetih. Predsednik davčne komisije ter član okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Stanislav Knavs iz Okroga št. 2 ima 9.33 hektarjev zemlje, od te 4 44 ha obdelovalne. Ima dobro delovno silo, svojo vprežno živino in je sploh gospodarsko močan, vendar znaša njegova davčna obveznost za leto 1952 — I« 13.123 din. Član davčne komisije Je tudi Pavel Brcar Iz Kamenja, ki ima 11 ha zemlje, od te 5.71 ha obdelovalne. F.edj štiri glave goveje živine' ln dva konja ter je gospodarsko tudi * drugače soosoben. Za leto 1952 ima le 22.400 din davka. Njemu skoraj enak je sosed Anton Bar. tolj, Kamenje It. 3, ki ima samo nekaj tisoč rupij ln bi ne imela s čim plačati uradništva, da ni uradništvo samo stopilo v štrajk in tako ostalo brez plač. To je bilo leta 1949. BURMA V SKRBI ZA BODOČNOST Danes so uporniki že izgubili bitko na vojaškem in političnem polju. Posamezne grupe terori, stov so Se vedno žive, toda vlada kontrolira večino dežele ln prostranih džungel. V vol.tvah je prebivalstvo pokaaalo svoje zaupanje vladj ir> Socialistični partiji Burme. Karenci imajo svojo karensko državo v okv.ru burmanske unije. Zemlja je na. cionalizirana in agrarna reforma se pravkar izvaja. Podržavljena j je tudi trgovina z rižem, nekoč vir ogromnih dobičkov tujcev, danes pa osnova burmanske gospodarske moči. Burma je sprejela Šestletni plan razvoja. Ju-goslovane morda posebno zanima dejstvo, da burmanska vlada vse bolj demokratizira ln decentralizira državno upravo na r.ačin, ki je v marsičem podoben na?emu. Vlada podpira tudi za-fimTiništvo, ki je doseglo že lepe uspehe. Upom ki v«e bolj izgubljajo prisvojena ozemlja in se spreminjajo v navadne razboj- 11.99 ha zemlje, B.50 obdelovalne. Njegov davčni predpis za leto 1952 znaša le 25.500 din. Gospodarsko šibkejša od navedenih dveh je Alojzija Kurent iz Kamenja, čeprav Ima nekaj več zemlje. Nima delovne sile, ker trije sinovi služijo vojaški rok. Komisija tega ni upoštevala ln ji je odmerili 34.125 din davka. Na kakšni osnovi je davčna komisija občine Rakovnik predpisovala davke za posamezne zavezance, se ne da ugotoviti. Iz navedenih primerov pa lahko sklepamo, da je Slo to po funkcijah v komisiji ln prijateljskih odnosih. Da je temu res tako, najbolj zgovorno pričajo naslednje primerjave: Malim kmetom brez lastne vprežne živine so odmerili: Justini Peterlin 4.256 din od hektarja obdelovalne zemlje, Karlu Kovačiču 4.387 din, Jožetu Peterllnu 3.510 din in Ani Hribar 4.933 din od hektarja obdelovalne zemlje. Srednjim in velikim kmetom pa so odmerili: Predsedniku davčne komisije Stanetu Knav-su le 2.956 din od hektarja obdelovalne zemlje, Pavlu Brcar-' ju, članu davčne komisija 3.922 din. Antonu Bartolju 4.633 din ter Alojziji Kurent 5.744 din od hektarja obdelovalne površine. * Taka je davčna politika v občini Rakovnik, kajti podobni primtri nepravilne obremenitve so tudi v drugih vaseh te občine. Zato ni Čudno, da prihaja proti taki odmeri toliko pritožb. Bolj čudno je to, da niso mali kmetje in tisti, ki so pri takih obremenitvah očividno hudo prizadeti namesto velikih, ki bi lahko plačali tudi petkrat več kot mali od hektarja obdelovalne površine, že zdavnaj razkrinkali tako komisijo. Kaj delajo množične organizacije, kaj delajo člani ZK, da ne vidijo takih in podobnih nepravilnosti? Taka krivična odmera davka, ko naj reven invalid z malim posestvom, ki poleg tega na leto odsluži še najmanj 30.000 din za vprežne usluge velikim kmetom, plača nesorazmerno več davka, kot gospodarsko močan Knavs aH Brcar, je v nasprotju z vsemi socialističnimi načeli, krivci te nepravične odmere pa spadajo pred sodišče. nike. Muslimanski general Cas. slm si je na primer v uporu nabral mnogo zlata in petdeset žen in je moral pobegniti iz dežele, ker ga je ljudstvo pregnalo. Kominformovski uporniki so začeli sodelovati s karenskimi, da bi si nekako podaljšali življenja. Karer.i sami pa iščejo pomoč Kuomintangovcev, — ostankov nekdanje Cangkajškove vojsk«, ki je ob razpadu pobegnila v Burmo. Kominformovci, ki na ves glas napadajo Ameriko in Kuominteng v Burmj sodelujejo s Kareni in preko njih s Kuo-mintangom. Tudi tu so verni svojemu principu, da je dobro vsako sredstvo, ki udarja pa že-Ijenemu cilju. Mlada Burma danes z vso resnostjo rešuje probleme, ki so dediščina stoletnega tlačanstva. Mi, Jugoslovani, kj se sami borimo za gospodarski napredek, znamo ceniti njihove napore in tudi razumemo njihove težave. Prav tako se tudi Burmanei, ko brodijo z očmi po zemljevidu Evrope, najraje oz.rajo na severozahodni del Balkanskega polotoka, ker vedo, da naše ljudstvo z zanimanjem in simpatijami spremlja njihovo odločno pot v bodočnost. CKONEC1 Star. M DODBNSSR1 C18I Strm ti iz nAS ih KJiAjev Divji prašiči v krdelih groze posevkom v Sinki krajini Ko xori krompir in ko dobiva koruza stroke, se po suhokranj-skih poljih podijo tolpe divjih prašičev. Vsa Suha krajina je noč in dan na nogah in brani njive. Ognji in razbijanje po Iz Žužeiiiberka V ponedtijeJs je goatovaio lutkovno gieaaiucit »avooode« z Jesenic z igrico »ftoeca kapica«. Dvorana je oila polna. Prizadevnim Jeseničanom smo zelo hvaležni m želimo, naj nag še otusoejo. Letošnji pridelek žitaric je zelo sUl>; izgleda, da bomo v bodoče morali poseči po boljšem lumenu, ce umio hoteli imeti boljšo žetev, alar slovenski pregovor pravi, da je po toči prepozno zvomn. /.adruga je uvidela nevarnost za krompirjeve nasade, ki j.n napada plesen. Kmetje bi morali sKiopiti krorru pirisca, tona niso j m. z.daj tarnajo, da imajo zelo slab krompir. • Izmed 360 tužemberških zadružnikov se je obcr.ega zbora udeležilo komaj 40 članov. Ugotovili so, da ima ekonomija zelo ilaoo živino, brez rodovnika. Uspeh dosega kreditni, odsek, saj so ie dvignile vloge za 120 odstotkov v letošnjem letu. Kupili so nov Diesel motor, ki je pomagal pri mlacvi, jeseni pa oo-do z njim žagali drva. rrecej jeze je bilo nad tistimi zadružniki, ki so si od zadruge izposoditi trtne in sadno škropilnico in jih vračali zanemarjene in polt varjene. Sadovnjak, ki so ga imeli v nacrtu že lani, tudi letos niso zasadili. Delo v zadrugi pojmujejo zadružniki še vse preveč kot delo, ki naj bi se vrtelo le okrog trgovine. Zato tudi drugje ni opaziti večjih uspehov. Zadružniki se v zimi niso ude. leževali kmetijskih predavanj, posledice so: krompirjeva plesen, slab pridelek in slaba živinoreja, SL H. Iz Dolenjskih Toplic Na zadnjem občnem zboru SZDL je bil izvoljen občinski odbor, ki ni pokazal volje in smisla za delo, zato so na se. stanku 20. avgusta v odbor izbrali dva nova člana ter določili funkcije posameznim odbornikom. Dolžnost SZDL v predvolilnem obdobju je, da se začnemo tudi pri nas čimpreje in čim resneje pripravljati na volitve. Odbor SZDL mora tudi skrbeti, da bodo vsi volivci z vsemi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji seznanjeni. Le od dela odbora je odvisna pravilna vzgoja našega ljudstva v socialističnem duhu. D. G. Z nožem je zdravila moževo Eencfco V Toledu v Ameriki se je zagovarjala pred sodnikom Lela Sorrell, ker je svojega moža večkrat sunila z nožem v hrbet. Zagovarjala se je, da je mož zelo len in zato ga je od časa do časa sunila zjutraj z nožem v hrbet, da je vstal in šel delat. Obsojena je bila na pet let pogojne kazni in prepoved takega načina zdravljenja lenobe. Sindikalne podružnice, javljajte nam naslove poverjenikov Prešernove družbe v Vašem podjetju oziroma ustanovi starih kosah ln loncih, to so glavni ourambni ukrepi suho-kranjskega kmeta. Prebivalci ogroženih vasi so videli že krdela do 40 prašičev, ki so postali že tako predrzni, da se niti ljudj več ne boje. Kamor se taka prašičja čreda zapodi, uniči v nekaj urah celo njivo. Kmetje se sprašujejo, kje so lovske družine, da bj v luninih nočeh uni čevale to nadlogo Suhe krajine. Nikakor ne gre, da bj se lovske družine sešie na enem samem ogroženem področju, obložene • polnimi nahrbtniki in zadovoljno čepele na »štantih« [n prebirale dobrote. Stara Plahtečka je dejala: »Naj »jagri« pridejo s »flintami« v vsako suhokranjsko vas, pa bomo skupno gotovo kakšnega upihnili.« Za dolenjske lovce naj prašičja zalega v Suhi krajini pomeni prijetno vabilo, ki jim bo prineslo koristi, a prebivalstvo jim bo hvaležno. SI. H. Če mačku stopiš na rep ■ ■ ■ Pred kratkim je Imel upravni odbor Trgovskega podjetja pri OZZ Kočevje redno sejo. Razpravljali so o delu podjetja, med drugim tudi o pomanjkljivostih in neodgovornosti pri delu posameznikov v podjetju. Pri tem se je čutil zelo prizadetega tov. Urbič, upravnik zadružne gostilne pri »Kajfežu« v Kočevju ter član upravnega odbora. S svojim nastopom, kričanjem, zmerjanjem vodilnih uslužbencev podjetja in podobnim »kulturnim« nastopom je hotel namenoma razbiti sejo upravnega odbora. Ko pa ni uspel, je v sveti jezi vrgel svinčnik ob tla, zaloputnil vrata ter si šel hladit jezo v bližnjo gostilno. Menimo, da taki ljudje, čeprav se trkajo na prsi, češ jaz sem bil partizan, ne spadajo v upravne odbore. O. K. Šentjeraejčani obnavljajo godbo na pihala Godba v Šentjerneju je bila ustanovljena še za časa stare Avstrije, razmahnila pa se je po letu 1921. Tudi po drugi svetovni vojni so godbo obnovili, toda leta 1947 je bila raspuščena, godbeni inštrumenti pa dodeljeni drugim godbam. Na pobudo občinskega ljudskega odbora so začeli letos godbo obnavljati. Inštrumente, sicer v slabem stanju, so dobili nazaj, stari kapel- Kocevje pred oktobrsko proslavo Kočevje lz dneva v dan spreminja lice mesta. Na Trgu revolucije bo dela v največjem teku. Na sredi trga bo stal veličasten, spomenik — simbol žrtev kočevskega okraja. Lepo napre. dujejo tudi ostala dela v mestu. Velik hotel bo kmalu pod gtreho. Pripravljalni odbor ima polrje roke dela. Tako že sedaj pripravljajo stojnice, napeljavo pitne vode itd. Za udeležence proslave je preskrbljenih že nad tisoč prenočišč. V času proslave bo v osnovni šoli gospouarska, v bližini veterinarske postaje živinorejska, v gimnaziji pa lovska in prirodoslovna razstava, a v lepi stavbi ob Rinži bo odprt muzej narodnoosvobodilne borbe. Kakor vidimo, bo Imela oktobrska proslava v Kočevju dvojni pomen: proslavitev pomembne obletnice za ves slovenski narod s kulturnimi in političnimi manifestacijami ter, na drugi strani, prikaz gospodarskega razvoja dežele, ki je bila še do pred kratkim med najzaostalejšiml predeli v naši domovini. Prebivalci Kočevske žele, da bi ob času proslave prišlo k njim čimveč dragih gostov. Pridite in si oglejte uspehe delovnih ljudi zadnjih let, napredek Industrijskih obratov, živinoreje, kulturno prosvetne dejavnosti in dela na obnovi težko prizadetih krajev v zadnji vojnil Delovni ljudje Kočevske vas pričakujejo! Mtad nsko šahovska prvenstva Siuvenije — konusna nik tovariš Franc Hudoklin lz Apnenka, ki je bil član godbe od njene ustanovitve, pa spet uči. Zbral je stare godbenike in nekaj mladih, ki se zelo zanimajo za glasbo. Dva mladinca se celo vozita s kolesom vsako nedeljo na uk v Novo mesto. Stari pravijo, da bodo toliko časa sode. lovali pri godbi, da se usposobijo mladi. Imajo redne vaje, le »finarjčno« so šibki. Treba je namreč dokupiti nekatere instrumente ter popraviti poškodovane, vendar upajo, da bodo z razumevanjem občinskega ljudskega odbora, ki se za obnovo godbe zelo zavzema in z obljubljeno podporo okrajnega ljudskega odbora premagali tudi to zapreko. Starši, pazite na olroke! 20 mesecev stara hčerka posestnika Franca Potočarja iz Gornje Stare vasi pri Šentjerneju se je sama igrala doma. Na mizi je bil nož, ki se ji je na nepojasnjen način zapičil naravnost v oko. Zdravnik dr. Saje v Šentjerneju ji je sicer takoj nudil pomoč in jo odpremil na kliniko v Ljubljano, vendar bo oko verjetno Izgubljeno. Mnoge hude nesreče b{ vendar morale izpa-metovati starše, da bi bolj pazili na predmete, ki so otrokom nevarni. 40 LET V NOVEM MESTO V jeseni 1913. leta je prišel v Novo mesto Franc MaUsek m bil nastavljen ta profesorja grmske kmetijske tole. Po rodu Čeh, se je zgodaj viivel v svojo novo domovino in prenašal svoje bogato teoretično in praktično znanje na mladi rod kmetijskega stanu. Franc Malasek je strokovnjak za živinorejo, mlekarstvo in poljedelstvo in ima za seboj stotine učencev kmetijske "sole in tudi znatno število učenk gospodinjskih Šol v šmihe-lu ter na Mali Loki. Zaslužen pokoj uživa v svoji hiši in na vrtu v novomeški »koloniji*. Se vedno se živo zanima za sleherni napredek v kmetijstvu in kadar le utegne, posreduje svoje bogate izkušnje mladim ljudem. Med Slovenci se čuti popolnoma domačega. Sodeloval je tudi v strokovni 'ubriki za kmetijtsvo v Dolenjskem listu. Ob njegovi 40-letnici bivanja v Novem mestu mu čestitamo in želimo še nadaljna srečna in zadovoljna letal Klali og'as KOMPLETNA konjaka oprema v brezhibnem stanju je naprodaj. Poizve se: Detelova ul. 4, Novo mesto. DELAVCE, ZIDARJE ln VAJENCE sprejmemo. Delo zagotovljeno za vso zimsko dobo. Dela se lahko več ur dnevno. GRADBENO PODJETJE MOSTE, Ljubljana, Zaloška cesta 51 a. Kronika nesreč GOTNA VAS. Mizarski vajenec An'nr, Dnj iipšeit ie uri obiranju hrušk padel in si zlomil levo roko. KORITA PRI DOBRNICU. Tudi cestar jeva žena Frančiška Gol« je odnesla z'omljeno levo roko izpnd prevrnjenega voza. METLIKA. Med igro z drugi. mi otroci »i je zlntirij levo roko petletni "Vojiko Hočevar. DOB IN DOL. Pro-sovni delavec Franc Horvat se je pri padcu pod voz pobil na glavi MARTINJA VAS. Po vsem telesu se je poškodoval pri padcu s skedmja poaestarilkov sin Franc Kos. SELA PRI DVORU. Pri trga. nju trave v vinogradu je pičil gad v levo roko deJiavca Alojzija Murna. VRANOVICE. Progovni dela. vec Stanko Svajger se je med sekanjem koruznice s arpom useka! v levo roko. Sentrupert. Pri padcu si je po.skoaovala prst desne noge upokojenka Ana Malenšek. Radose pri Metliki. Posestnik Anton Vovk se je pri padcu s skednja pobil po vsem telesu. Novo mesto. Šestnajstletnega Janeza Pavlina je drugi otrok med igro sunil z vilami v nogo Grtblje. Posestniku Antonu Mileku je sod vode padel na desno nogo. Bobnarcl. Po vsem telesu je dobil poškodbe pri padcu z mostu delavec pod. »Mostogradnje« iz Beograda Husein Kurtovič. OBVESTILA OBJAVA Na učiteljišču v Novem mestu začno popravni iapiti Za vse letnike 1. septembra, diplomski Izpit in sprejemni izpit pa 2. septembra. Nadcnadmii vpis bo 7. septembra. Reden šol sik i pouk se začne 10. septembra. Uprarviteljstvo učiteljišča Na gimnaziji v Novem mestu bodo popravni izpiti, matura in. sprejemna izpiti od 1. septembra naprej. Razpored izpitov je nabit v avli na oglasni deski. Naknadno vpisovanje bo 7. septembra 1953 od 10. do 12. me. Ravnateljstvo Pretekli teden je bilo končano finale mladinskega prvenstva. Naslov mladinskega prvaka Slovenije za leto 19i>3 sta osvojila dva šahista — mojstrski kandidat Guzel in prvokategornik Crepinšek, oba iz Marioora. Delita si prvo in drugo mesto s šestimi točkami. Kot smo že poročali, novomeški igralci niso zadovoljili na tem prvenstvu in se v finale sploh niso plasirali. Po končanem turnirju je bil še brzoturmr, na katerem je zmagal prvak Guzel pred Vavpe-tičem in Crepmskom. Častno četrto mesto je zasedel turnirski vodja Verk, ki je v predtekmo. vanju premagal tudi liuzela in Perdana. Na svečanem zaključku turnirja je mlade šahiste v imenu SZS pozdravil tov. Kap u s in jim razdelil lepe nagrade. V imenu LO MO Novo mesto je tekmovalce pozdravil predsednik Lojze Ivanetič in jim čestital. Letošnje prvenstvo, ki je bilo prirejeno v našem mestu, je bilo Obvestilo Z ozirom na naknadne ugotovitve občinskega ljudskega odbora ter na predlog množičnih organizacij preklicujemo 28. avgust kot dan občinskega praznika. Občinski praznik bo določerj naknadno. Občinski ljudski odbor Videm.Dobre polje važen dogodek za naše Šahiste. Čeprav domači igralci tokrat nL so dosegli dobrih rezultatov, so pa spoznali igro najboljših slovenskih mladincev-šahistov in se od njih marsikaj naučili. VELIK USPEH SK »STOJ AN PUC« V nedeljo je bil v Ljubljani dvoboj za moštveno prvenstvo Slovenije med prvakom Gorenjske — Kranjem in prvakom Dolenjske — SK »Stojan Puc« iz Novega meita. Ker je prvak Primorske SD »Postojna« dvoboj Novomeščanom predalo z rezultatom 6:0, je Novomesčane čakala težka borba z odlično ekipo Kranjčanov. Ker smo vedeli, da bo rezultat 6:2 za SD »Kranj« že uspeh za naše šahiste, smo presenećeni nad igro naših iahistov, ki bi kmalu prinesla veliko presenečenje — zmago naše ekipe. Pri rezultatu 3:1 za Kranj j-e Sitar v boljši poziciji dal remi Misjaku, ker ni upal, da bi Skerij in Japelj kako uspela proti prvokateg. Fajonu ln Si-cherlu. Toda Skerij je premagal Fajona, Japelj pa remiziral s Sicherlom in rezultat je bil 4 Ln pol ; 3 in pol za Kranj. Vsekakor je to letošnji največji uspeh no. vomeSkih. šahistov, ker moramo upoštevati, da je nastopila oslab. ljena postava brez Primca in Medica, Kranjčani pa t šestimi prvokategorniki irj dvema dru-gokategornikoma. M- IZ TEHNIKE 38.000 km na uro z reaktlv* nun letalom- Med razpravo o bodočnosti reaktivnih letal je ameriški letalski strokovnjak profesor Fridtrick K. Teich-mann izjavil, da bodo v bodočnosti zgrajeni taki reaktivni motorji, s katerimi bo moglo leteti letalo do 38.000 km na uro. To je za 4.000 km na uro hitreje, kot predvidevajo hitrost, ki je potrebna za polet v vsemirje (na luno, Mars ln pod). Ti motorji bodo najmanj 125 krat močnejši, kot najmočnejši motorji, ki se danes uporabljajo. Predno pa bodo leteli s tako hitrostjo, je treba rešitj več-sporednih problemov, med drugim tudi, kako prenašati silno vročino, ki jo razvijajo taki motorji in letala zaradi trenja z zrakom. »Thermos« Škornje tn čevlji. Neka ameriška tovavna je pričela s proizvodnjo gumijastih škornjev in čevljev za vojsko na principu Thermos steklenice. Nova obutev zaščiti nogo pred mrazom tudi pri 40. stopinjah pod ničlo. Obutev te vrste je sestavljena iz dveh gumijastih podplatov z dvema izolirnl. ma vložkoma lz pletene volne. Notranji podplat je obložen z Nvlon.filmom, da preprečuje trenje. Zrak, ki je v vložkih med podplatj predstavlja Izolacijo in dobro zaščito pred nvazom in zato se v taki obutvi obdržj telesna toplina nog tudi v velL klm mrazu. Zakaj so letala tako draga? Letalska industrija je ena najdražjih proizvodnih panog. To pa nj čudno, če vemo. koliko gradiva in sredstev je treba samo za en moderen bombnik. Sodoben težki bombnik porabi toliko tekočega goriva, da b{ t njim v avtomobilu lahko 16_ krat potovali okrog zemlje. V takšnem bombniku je vgrajeno toliko žice, da bi zadostovala za napeljavo v 280. hišah s petimi sobami. Samo naprave pvoti zmrzovanju, s katerimi je opremljen tak bombnik, bi lahko segrevale 120 hiš po pet sob. Moč motorjev je enaka moči 400 avtomobilskih motorjev ali 9 lokomotiv. ^mtimm, %^TEL ES NA Okrožne plavalna tek** v PrMetno kopališče ob Krki Je v |'Mn-na) 41.3; 3. Planine (S&mlč) sprejelo 44.1. ie nedeljo 16 8. dopoldne pJavaice novomeškega okrožja Pairtizana k II. prvenstvu. Zbrana tekmovalce iz Mirne, Trebnje Semiča in Novega mest« je uvodoma nagovoril predalnik Okrožnega Odbora Partizana in Jim zaželel iiuiuso uspehov. Zal ie bil« udeležba tekmovalcev precej skromna. Svojih tekmovalcev ni-so poslala društva, ki imajo motnost gojiti plavanj«-, kot n. pr. Črnomelj. Smlhel. Straža Iti oto čec. Tudi Novomesčanl s« ne morejo kaj prida postaviti prav zara di prenizkega Števila tekmovalcev čeprav so dosegli nekaj prav dobrih Individualnih rezultatov. Na vsak načLn bo potrebno poakr-b&ti. da bo plavaHSČe novomeSke ga kopališča kar naj bol ie- izkoriščeno. Tekmovanj« je v odsotno*t; načelnika vodil prof. Smerdu, pomagali p« «o mu prof Dobovfiek, prof, Janikovičeva, vrrrt. Sm*rdii jeva. Mtsleleva ln Vovk. Doseženi so bili nasledn.1l rezultati: 50 m prsno pion'rke (4 tekmovalke); i. Smola (N. m.) 54,8; 2. SmodeJ (Nm) 56J: *■ Slak (Trebnje) 67.0. 50 m prsno plonlrU f9 tekm.): L ICrnnJc (Nm) M.5; J. MaJcvrls (Nm) 1:05.4; 3. Roge-1,1 (Trebnje) l:07.6. 100 m prsno mlad t\c\ (5 tekm.): 1. Bergeir (Nm) 1:44.4; 2. Marin (Mim*) 1:30.2; I. ZakraJSek (Mirna) 2:01.0, 100 m prsno cl«n*: 1. Lenart (Nm) 1:35.7. 50 m prosto elani (3 tekm.) 1. Lapajne (Nm) 32.0; 2. Komina m prosto mladinke (3 tekm.)) 1. Uobar (Nm) 40.4, Izven konku renče sta Cel Janki Jostova in Heu'ićeva plavali 39.2 OZ. 44.8. tJO m prsno mladinke (4 tekm ): 1. Furlan (Nm) 63.7; 2. Perovšek (Trebnje) 56.2; 8. GrmovSt* (Trebnje) M.4. 5 moči v Lenartu. La.painetu, Panterju in Robarjwi. Izakazld so se za enakovredne tekmovalce in v najleipii točki 4X50 m megano po zagrizeni borb! beleiill nad vse razveseljivo zimaRo, Nastop Je Imp-l pole« preizkušanje moči pr "d vspm prorjaeandni značaj in moramo reči d« le po polnoma usrpel. Tudi rezultati so prav dobri. Kar poglejmo 1'h: MoSki: so m prosto:'1. SotoSek (C) »1.2; 3. Lsipa.jne (Nm) »1.8; 3. Pintar (Nm) 33.6. 5« m prsno: l. Seneigačnik (C) 41.2; Lenart (Nm) 43J; 3. Goric (C) 43.8. 400 m prosto: 1. Stres (C) 8:04.«; 2. GoršČ (C) 7:09.0. 200 m metuljček: t. Kiančntk (C) 3:12.0; 2. Mra^ljak (C) 3:45,2. 4X50 m mešano: 1. Novo mesto (Laipajne. Berger, Lenart, Pintar) 2:34.6; 2. 2SD Celje (Stros. Sene-gačnlk. Klančnik. Soto«»k) 2:36.0. Ženske: 50 m prosto: I, Jost (C) 40.0; 3. Robar (Nm) 41.4; 3. Ker-Sovan (C) 48.0. 100 m prsno: 1, Pirnat (C) 1:51,8; 2 Vračko (C) 1:52.0. V popoldanski waterpolo tekmi so bili Celjani bolj vz!u. Priprave za jesenski del tek movanla so prt kraju, saj se or-vensUo prične že to nedeljo s tekmo, ki jo imajo odigrati v Mariiboru z nalbolje plasiranim lz s.pom I a da na'cega de>!a prvenstva Branikom. Novomesčani se nahajajo na 4. me»tu. nekako v sredi, nt lestvice. Pričakujemo, da v nadaljevanju prvenstva svojega plasmaib ne bodo pokvarili. Prijateljsko tekmo s Kamnikom so imea; Novotnfačan! v rokah v prvem, zlasti pa v četrtem nizu, nekoliko «!abSe so zaigrali v drugem tretleiaia pa so celo izcubill. Steber moštva BO predstavljali, kot običajno. Sim;č. Pučko in Dolenc, ugolala sta tuđ'i ine. Sodnik in La>pa.1ne. Na Soncu in Medicu je bilo opaziti precej utrujenosti, katere, na prvenstvenih tekmah ne bomo smeli videti. Kamnik se nahaja na čelu lestvica spomladansik"'»a republiške. ft* dela prvenstva. Dokazal j* da zavzrrnn to me«rtp popolnoma upravičeno. Njegovo ekipo sestavljajo FRni m'sdi iigre.lci ki so po leg- velike borbenosti pokazali tudj |e>po tehnično znenj*. Po*»bno sta se odlikovala Zarđaj in 2vokelj. 2«n*» zastrvon'ee Novega mesta »o Imele najtežje momente lete v tretiern nizu. potem ko so prveffa In drugega br^z težav pospravile, Imel! *mo vtis. da so se nasorot. nfc» oerele ln znatle Sel* v tem d'Mu teikme ter predvedle tKvoolno-ma enakovredno igro. Stanje v točkah so Šestkrat izenačile Hn pa-rkrat celo txtpSI» v vodutvo. venda.r so ken*no morate kloniti holj ruti ni ranim NovcmeSčanVsm. PcuV-a^alo «e le tudi. d.a razpo!a»% domač* družtrvo z velikim števi-tnrn ipreJk. saj je drusi n'z od-i.jpraVi t*wKWma H "+ r>os*iva. Obe t^kmi 1« sodtl hM, Zer1a'l. pomožni sodn;k pa le bil dr, Go-lei. Gledalcev je bilo 500, Vatlštcljski tečaj v Novem mesina Fizkulturni pokret si krepko utira pot med vse sloje prebivalstva naših mest, trgov in vasi. Uspehi so vsak dan vidnejši, čeprav še marsikje primanjkuje sposobnega vaditelj-skega kadra. Da se temu od-pomore, prireja Okrožni Odbor Partizana v Novem mestu v času od 31. avgusta do 6. septembra letos vaditelj&kl tečaj za vaditelje - začetnike, na katerem bodo priznani strokovnjaki predavali vse, kar mora vaditelj vedeti o osnovi telesne vzgoje. Priporočamo vsem društvom ln aktivom, da zanesljivo pošljejo v ta tečaj primernega člani ali članico, ki bo pripravljen v društvu delati kot vaditelj. Opozarjamo tudi posameznike, ki čutijo veselje do vaditeljskega delovanja, da si preko svojega društva ali aktiva izposlujejo ude-ležibo na tečaju. Za vse one, ki bodo tečaj z uspehom dovršili, je predviden za kasneje Se narblievalni tečaj. Za udeležence te*aia je hrano £s stanovanje oskrbel Ok.-ožal odbor- Stran 4. DOLENJSKI OISI Stev.34 FRANOEK SAJE: Kalo je naša vojska pomagala k porazu imperialistične Italije (Iz razprave ^Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji od junija 1943 do kapitulacije Italije") Glavni Štab NOV in PO Slovenije se je temeljito pripravljal in usposabljal za neposrednejie vodstvo svojih enot, k; so prehajale v regularno armado. Pri tem delu je pred očrni imel skorajšnjo kapitulacijo italijanske vojske in odgovorne naloge naše vojske' ob tem dogodku. To je razvidno iz brzojavke, ki jo je Edvard Kardelj 14. avgusta 1943 iz Glavnega štaba HrvaŠke poslal v Slovenijo: »V zvezi z vprašanjem, ka] naj zahtevamo v primeru premirja z Italijo, je Tito na moje vprašanje odgovoril tako: »Danes smo sporočili angleški misiji pri našem štabu naše pogoje za premirje z Italijani v Sloveniji. Ti so naslednji: Slovenski partizani bodo prekinili sovražnosti z italijansko vojsko na osnovi, če bodo enote italijanske vojske prekinile sovražnosti proti partizanom in obrnili orožji proti Nemcem, ali če italijanske enote izroče orožje in zapuste naše ozemlje. To sta dva izhoda za premirje z italijanskimi okupatorskimi enotami. Ko bodo trajala pogajanja, obe strani prekineta sovražnosti. Hkrati italijanske oblasti in vojaške enote ne smejo na okupiranem ozemlju izvršiti niti enega nasilja nad slovenskim ljudstvom. — V imenu Vrhovnega Štaba NOV in PO Jugoslavije komandant Tito. — Te zahteve naj Glavni štab Slovenije v našem imenu preko majorja (Jo-nesa, šefa angleške vojne misije pri GŠS — op. F. S.) sporoči angleškim vojaškim krogom.* — Izročite te zahteve v uradni obliki Jonesu. Hkrati mu poluradno pojasnite, da tudi vse enote Prostovoljne protikomunistične milice (bele garde — op. F. S.), ki je v stavu italijanske vojske smatrate za sestavni del okupatorske vojske.*11 Izvršni odbor Osvobodilne fronte je 15. junija 1943 pozval zapeljane Slovence, naj zapuste kviilinško belo in plavo gardo, kot je slovensko ljudstvo imenovalo četniške skupine. Dne 31. julija je ponovil svoj poziv zaslepljenim Slovencem. Temu pozivu se je pridružil tudi šef zavezniške misije major Jones, ki je poslal belogardistom poslanico, naj odlože okupatorjevo orožje in se pridružijo partizanskim brigadam. Dne 8. avgusta 1943 pa je Glavni štab NOV in PO Slovenije izdal odlok o amnestiji vseh belogardistov in plavogardistov, ki bi se predali naši vojski.11 Vzporedno s povečano aktivnostjo političnega dela, razkrajanjem belogardističnih vrst, razširitvijo in utrditvijo terenskih organizacij Osvobodilne fronte je reorganizirani Glavni štab NOV in PO Slovenije pripravil tudi vse potrebne vojaške ukrepe za kapitulacijo Italije. Ukazal je množično mobilizacijo v narodnoosvobodilno vojsko, povečano aktivnost brigad in odredov ter formiral nove brigade. Ustanovil je prvi dve slovenski diviziji in jih koncentriral na Dolenjskem ter Notranjskem, da bi razorožili po- ražene italijanske divizije in branili novo osvobojeno ozemlje pred nemškim vdorom . .. Dolenjska, Notranjska in Ljubljana so sestavljale tako imenovano Ljubljansko pokrajino. Na tem ozemlju so italijanski okupatorji imeli naslednje svoje enote: divizijo »Cacciatori delle Alpi« s sedežem v Ljubljani, divizijo »Isonzo« s sedežem v Novem mestu, divizijo »Lombardio« s štabom v Karlovcu, grupacijo fašistične milice »XXI Aprile« s sedežem v Kočevju in grupacijo »Guardia alla Frontiera« na Notranjskem ob bivši Jugoslovan sko-italijanski meji. Razen teh sil so tu Italijani razpolagali tudi z vojaškimi in civilnimi karabinjerji in policijo. Te enote so bile v sestavu XI. armadnega korpusa s sedežem v Ljubljani, ki je 1. junija 1943 štel okoli 50.000 mož.«* Razen teh svojih sil je XI. ar-madni zbor razpolagal rudi s kvi-slinško MVAC (Milizia volontaria anticomunista — Prostovoljna protikomunistična milica) ali belo gardo, ki je 15. avgusta 1943 imela 104 postojanke po Dolenjski in Notranjski s skupno 6049 oboroženih mož. Kvislinško belo gardo so Italijani dobro oborožili, saj so ji razen pušk dali 38 težkih in 147 lahkih strojnic.'" Z belo gardo in italijansko vojsko je v borbi proti narodnoosvobodilni vojski sodelovalo tudi 5 četniŠkih ali plavogardisričnih odredov z okrog 400 plavogardisti.7' SOVRAŽNE SILE V LJUBLJANSKI POKRAJINI SO SKUPNO ŠTELE OKROG 56.400 MOZ Ta sovražna vojska pa se ni borila le proti partizanskim enotam, temveč je delala tudi nepopisna nasilja nad svobodoljubnim slovenskim ljudstvom. Kljub okupatorskemu in belogardističnemu terorju pa so se slovenski ljudje vse čvrsteje oklepali Osvobodilne fronte. ►Politična situacija v Sloveniji se razvija prilično dobro. Prehod ljudskih množic na pozicije Osvobodilne fronte se nadaljuje. Na osnovi vseh poročil lahko trdimo, da je tudi v Ljubljanski provinci (kjer je bilo razen Štajerske politično stanje najslabše zaradi belo-gardističnega narodnega izdajstva in terorja belogardističnih tolp — op. F. S.) danes 80 odstotkov prebivalstva izrazito za Osvobodilno fronto. Organizacijsko zaje-mauic teh množic še vedno zaostaja za političnim razvojem . .. Razkrinkanje in demoralizacija v belogardističnih vrstah napreduje . .. Sicer pa je po zadnjih mednarodnih in domačih dogodkih avtoritet OF zelo porasla . .. Največji uspeh naših v Ljubljani so brez dvoma množične demonstracije. Prve so bile 1. avg. (1943). Demonstriralo je 12.000 ljudi za izpust internirancev. Demonstracije so se takoj stopnjevale v politične za svobodno in združeno Slovenijo, novo Jugoslavijo. Vojaštvo in tankisti, ki jih je poslal Gambara na ulice proti demonstrantom, so ploskali. Gambara je dal s težavo poloviti 25 ljudi, ki so bili drugi dan obsojeni vsak na 12 let ječe in deportirani v Italijo. Čez kakih deset dni so se ponovile naše demonstracije na pokopališču na grobovih talcev (in drugod — op. F. S.)... V kratkem se bo dalo v Ljubljani mobilizirati kakih 800 do 1000 ljudi. To je seveda šele za začetek. Na osnovi razpoloženja HEKAJ BESED 0 ESPERANTU Esperanto Je umetno sestavljen mednarodni jezik, se pravi, da se ni razvil v dolgem procesu kot drugi jeziki. Dobrih 65 let je minilo, odkar ga je poljski zdravnik Zamenhof prvič objavil. Pesimisti so mu sicer napovedovali skorajšen konec, toda temelji so bili položeni. Število pristašev novega jezika se je večalo iz leta v leto, jezik s: je začel krepko utirati pot v radiu, turizmu, trgovini in drugje. Vsako leto so svetovni esperantski kongresi, ki so nekakšni delovni sestanki; kongres, ki je pravkar minil v Zagrebu, je bil že osemintrideseti po vrsti. Prisostvovali so mu delegati Lz več kot 30 držav sveta in vsi so se sporazumevali v esperantskem jeziku. Katere so prednosti jezika? Enostavna slovnica, ki ne pozna raznih trdih in mehkih sklanjatev, izjem in nepravilnih glagolov, kj so jih polni vsi ostali jeziki. Besedni zaklad je kolikor toliko znan razgledanemu človeku, to so stvari, ki olajšajo učenje jezika. Pri resnem učenju ga človek kaj kma- Še je čas, da se vpišete v članstvo Prešernove tiVužbe Ooveščamo vse poverjenike in prijatelje dobre knjige, da bomo do. preklica nadaljevali z vpisovanjem novih članov Prešernove družbe. Glavni odbor je namreč po zaključnem roku sprejel še nad 1.600 pvijav novih članov. Zaradi počitnic ln raznih drugih razlogov pa Številni poverjeniki niso zaključili vpisovanja ter nam zato še niso javili števila članov. V okoli 50 občinah pa je postavljanje poverjeniške mreže močno zakasnilo. Vse to je narekovalo Glavnemu odboru, da je določil večjo naklado svojim knjigam kot pa je doslej vpisanih članov. S tem je omogočeno za- mudnikom, da se vpišejo v članstvo ter si s tem zagotove prejem 5 dragocenih knjig. Poudarjamo, da ostane članarina 240.— din nespremenjena do izida knjig. Kasneje bo le nekaj knjig na razpolago v knjL ga^nah po knjigotržnih cenah, ki bodo znatno višje. Ker je naklada knjig omejena, pohitite z vpisom, da ne ostanete brez knjig Prešernove družbe. Vse poverjenike prosimo, da nam vsakih 15 dni javljajo nove člane, da jih ne bi zaključek vpisovanja presenetil. Glavni odbor Prešernove družbe lu obvlada, medtem ko ostalih jezikov še v dolgih letih ne popolnoma. Jezik je nevtralen in prav zato je lahko mednaroden. Za njim se ne skrivajo nikaki politični ali celo zavojevalni cilji, kot se je dogajalo in se na žalost še s takozvanimi svetovni-im jeziki; spomnimo se samo najbližje preteklosti. Ni bil zgolj slučaj, da so nacisti besno preganjali esperantsko gibanje in da mu še danes za »železno zaveso« niso naklonjeni. Na drugi strani pa ima gibanje v naši državi podporo in simpa tije celo najvišjih državnih voditeljev. Vedeti moramo, da jezik ni sam sebi namen. Esperantsko gibanje je postalo dosti več, kot zgolj jezikovno gibanje. Jezik je postal močno sredstvo za resnično zbližanje narodov, za zbližanje in sodelovanje brez lepih besed in puhlih fraz. Ce nič drugega, to bi dovolj opravičevalo njegov obstoj. Vseh uspehov, ki jih je esperanto že dosegel, ni mogoče opisati, preveč jih je. Obstoji že Obsežna književnost, od lepo slovnih preko tehničnih do naj bolj zamotanih filozofskih raz prav. V svetu izhaja precej revij o esperantu, tudi Jugoslo. vani imamo svojo. Mnoge radijske postaje oddajajo programe v esperantu. V mnogih šolah poučujejo jezik kot obvezen ali neotovezen predmet. Tisoči in tisoči ljudi si dopisuje s svojimi stanovskimi tovariši z vseh koncev sveta ln si tako razširja duševno obzorje. Se in še bi lahko nizal uspehe, ki jih je doslej esperanto ie dosegel, a žal prostor tega ne dopušča. Kdor se za stvar resneje zanima, lahko dobj pojasnila pri Zvezi esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7. Namen tega članka je bil le v skopih črtah pokazati na mednarodni jezik in opozoriti nanj tiste, ki prebirajo naš list. n strahu pred Nemci je pričakovati masovni dotok v partizane. Odredili smo mobilizacijo pod parolo »Za ljubljansko brigado!« Težave so s transportom i. NA DOLENJSKEM IN NOTRANJSKEM SO OPERIRALE 5TIRI UDARNE BRIGADE, TRIJE ODREDI IN ZAŠČITNI BATALJON GLAVNEGA ŠTABA Njihova številčna moČ je bila 1. avgusta 1943 naslednja: Prva SNOUB Toneta Tomšiča je imela na licu 580 mož, II. SNOUB Ljube Šercerja 620 mož, IV. SNOUB Matije Gubca 529 mož in V. SNOUB Ivana Cankarja 581 mož. Vzhodnodolenjski odred (ZDO) 149, Notranjski odred okrog 50 in Levstikov bataljon okrog 150 borcev. Brigade in odredi so imeli na mestu 2958 borcev, 481 ranjenih v bolnicah in 110 začasno odsotnih, skupno 3549 mož. Njihova oborožitev je razen pušk bila: 105 lahkih in težkih mirraljezov, 5 lahkih in en težki minometalec, 3 protitankovski in en gorski top.71 Glavni Štab NOV in PO Slovenije je 27. maja 1943 vsem enotam razposlal povelje vrhovnega komandanta NOV in PO Jugoslavije za splošno protiofenzivo, ki naj bi med peto sovražno ofenzivo razbremenila glavnino naše vojske.73 Nato je Glavni štab Slovenije izdelal naslednji operacijski načrt: Tomšičeva in Gubčeva brigada naj napadeta nemške postojanke južno od Litije, medtem pa naj Cankarjeva in Šercerjeva brigadi zahodno od Litije prekoračita Savo in prodreta na Gorenjsko n Štajersko.74 Cankarjeva in Šercerjeva brigada sta krenili 27. maja 1943 iz Bele krajine preko Gorjancev na področje Smarjete, kjer sta Gub-čevi brigadi oddali teže prenosno opremo in težko orožje. Dne 1. junija sta odhiteli preko Trebelne-ga, Mirne in Sv. Križa pri Litiji do nemško-italijanske okupacijske meje med Temenico in Metnajem nad Stično. Na ta sektor sta dne 3. junija prispeli tudi Gubčeva in Tomšičeva brigada, ki je konec maja prešla z Notranjske na Dolenjsko. V noči od 4. na 5. junij so vse štiri brigade prekoračile za-minirano in z bodečo žico zavarovano nemško mejo. TOMŠIČEVA IN GUBČEVA BRIGADA STA SE ISTO NOČ NAPADLI NEMŠKE GRANIČARSKE POSTOJANKE I. bataljon Tomšičeve brigade Osredek, III. bataljon Javorje in Gubčeva brigada Dobeče. Čez dan sta se obe brigadi uspešno borili z močnimi kolonami nemške policije, žandarmerije in vojske, ki so prihajali iz Litije. V noči na 6. junij sta se brigadi vrnili na italijansko stran.74 Ko sta se Tomšičeva in Gubčeva brigada zapletli v boje z Nemci, sta se Cankarjeva in Šercerjeva brigad- neovirano približali Savi pri železniški postaji Jevnici. Ker je bila Sava močno zastražena z nemškimi zasedami, razen tega pa še narasla, da je ni bilo mogoče prebresti, sta se obe brigadi po dveh dneh preko Javorja vrnili preko nemško-italijanske meje. — Spotoma sta uničili dva nemška avtomobila.7" V ceh bojih so Nemci po partizanskih virih imeli 100 mrtvih in rai.j.nih, razen tega pa so štiri brigade uničile več nemških avtomobilov in zaplenile precej orožja ter opreme.7' Komandant nemške zaščitne policije na Štajerskem pa priznava 12 mrtvih in 15 ranjenih Nemcev.7* Po vrnitvi na italijansko okupacijsko ozemlje so vse štiri brigade čakale močne italijanske sile. Zaradi koordinacijskih akcij brigad, je italijansko poveljstvo spremenilo svojo taktiko. Štab XI. armadnega zbora je svojim enotam ukazal, naj italijanske posadke od-dvoje večino svojega moštva in iz njih formirajo maneverske skupine, ki naj bodo več dni na pohodu, stalno pripravljene za borbo.7' Komandant XI. armadnega zbora general Gambara je računal, da bo na ta način uničil partizane, zlasti še, ker so bili po njegovem mnenju brez municije.80 Partizanom je res primanjkovalo streliva za jugoslovanske puške, saj so mnogi borci imeli le po pet nabojev. Kljub temu pa stvar ni bila tako kritična, kot je mislil Gambara, ker so brigade imele že večinoma italijansko orožje, za katero pa so v neprestanih borbah zaplenile dovolj municije. OPOMBE 1 11 Glavnom Slabu Slovenije — 14 VIII. 19*3 — Bevc: fascikl de-peć iz 194.J. teta. " F. Saj«. »Belojjardizem«. n. izdaj«. Ljubljana L 932. str. 583. • Operativni dnevnik XI. armadnega zbora, števiilčno stanje z dne l. VI. 19*1; Muzej NOB. •» F Saje. Belega rdizem. II. izdaja, str. 533. " Prav tam. str. 550 do 574. " Centralni komite KPS. 27. av. gusta 1943, tov. Krištofu-Kaj-drlju. f Številčno stanje l. VIII. z dne 1. fl. 43. Stanje oborožitve z dne 1. VIII. 1943. Glavnd Stato NOV in POS. dnevno povelje dne 27. v. 1943; Muzej NOB. " Slovenski zbornik. 1945. str. 633. " Pna.v tam. str. 634. " Iz borb in življenja prvih Štirih slovenskih briigad. Ljubljana 1952. str. 120. " Slovensiki zbornik 1945 str. 719. Štabni razgovori 21. Junija 1943; Pokr. arhiv Maribor " XI. ermadni zbor 62/2587 op., 16. V. 1943; Muzej NOB. M XI. armadni zbor " 62/3138 oip. 12. VI. 1943; Muzej NOB (Konec prihodnjič.) Skrbi mlinarjev na Težki vodi Vodovodno zajetje je v Sto-plčah že zabetonirano. Pved kratkim je sklicala uprava mestnega vodovoda lastnike zemljišč na vodopravno razprn. vo. Lastniki parcel, ki bodo z izkopom jarkov za polaganje vodovodnih cevi oškodovani, niso zahtevali pretiranih odškodnin in so radi dovolili izkope. Izkopi so do Gornje Težke vode dovršeni in se pomikajo že proti Crmošnjicam. Tu pa se nahaja pod tanko plastjo zemlje dolomit, zato se čutj pomanjkanje kompresorjev. Največ skrbi delajo vodovodne gvadnje mlinarjem ob Težkem potoku. Vsi razen Bojanca, Kovačiča in Brulca so zahtevali pretirane odškodnine, ki bi jih novomeška občina nikakor ne mogla izplačati, niti niso upravičene. Predvideno je, da bo v nadaljnih dvajsetih letih pritekalo v Težki potok 40 litrov vode na sekundo manj kot sedaj. Mlinarji se za to boje, da bodo morali prenehati z mlet- jem. Zato zahtevajo od mestne občine, naj bi jim napeljala električni industrijski tok in mline preuredila na električni pogon. Vsaka taka preureditev bi stala 250.000 dinarjev, električna napeljava 150.000 din, električna energija pa 135000 dinarjev, kar bi zneslo v pet. desetih letih 6,750.000 dinarjev. To So vsekakor zahteve, ki jim nikdar ne bo mogoče ugoditi. Pri tem je treba vedeti, da so napredni mlinarji že pred vojno opustili mletje na vodni pogon, ker jim je Težkj potok dajal premalo vode; raje me- ljejo z elektriko. Nihče tudi ne zahteva od mestne občine, naj bi jim morda popravila jeze, ki trenutno popuščajo vodo na vseh koncih in krajih in to znatno večje količine, kot jo bo vsrkavalo novo vodovodno 0-mrežje. Letos bo dokončana prva faza gradnje iz Stopič na Crmoš-njice in na staro omrežje. Do konca septembra bodo v Novo mesto prispele tudi vse vodovodne cevi. Trenutno je najbolj pereče vprašanje gradenj vodovodnega omrežja pomanjkanje denavja. i Nekaj starih okroglih Tudi pri zemljah lahko zaslužiš... ... toda biti moraš gostinski podjetnik, kajti le kot tak imaš, kakor kaže doslej v Novem mestu praksa, pravico, da poskočiš od nakupne cene 4 din za žemljo na 7 din, ko jo serviraš gostu. Dnevno časopisje z veseljem ugotavlja znižanje cen za živila, toda kaže, da si novomeška go stinska podjetja ob vseh teh napovedih mislijo svoje in se potrošnikom smejejo v pest. Zakaj pa lahko v Črnomlju, kjer je prodajna cena v pekarnah za kos 5 din, prodajajo žemlje po 6 din v gostinskih podjetjih? Deset let stara deklica je rodila otroka Nadzornica nekega doma za nezakonske matere v ameriškem mestu Youngstownu je pred dnevi sporočila, da je v domu 10 let stara deklica rodila otroka ženskega spola. Dodala je, da tehta mlada mati dobrih 51 kilogramov in da je zdrava. Ime mlade matere ni bilo objavljeno, prav tako ne Ljubezen, ki ne popusti tudi po hudem pretepu Jerry Dickerson v ameriški državi Arizona se je spri s 3vojo zaročenko ln jo v restavraciji udaril po glavi s skodelico za sladkor. V glavo ji je vrgel tudi krožnik fi smetano, vrge' je tudi steklenico s paradižnikovo omako- pa je ni zadel. Zaročenka je nekje staknila puško in dvakrat ustrelila proti njemu. S prvim strelom ga je zadela v glavo, z drugim pa v koleno. Ko je ležal na tleh, ga je še nekolikokrat udarila * puškinim kopitom po glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje, Pravi, da je ne bo tožil, ker jo ima še vedno rad. To je naše dnevne časopise, je več-potrdila tudi ona, rekla pa je, da je bila hudo razburjena, vseeno pa še vedno čuti do njega globoko ljubezen. Trdijo, da se bosta v kratkem poročila. Pojasnilo 8. julija letos je naš list objavil članek o perečih vprašanjih zobozdravstva v Beli krajini, kjer dopisnik omenja, da potrebuje zdravstveni dom v Črnomlju stalnega zobozdravnika in ordinacijsko sobo za zobozdravstvo. Dopisnik je pomotoma zamenjal tehnika za zobozdravnika. Dejstva so namreč ta, da zdravstveni dom v Črnomlju ima stalnega zobozdravnika, kl ordinira vsak dan, in lepo urejeno ambulanto, ni pa imel zoboteh-ničnega oddelka, zobotehnika in »Včeraj sem ga srečala, pa me je hotel poljubiti. To sem tekla!« »Pa si ga ujela?« »Poznal sem tri ženske in vse tri so me napravile nesrečnega.« »Kako to?« »Prva me je varala, druga je umrla, tretja pa je moja žena...« »SI imel a predavanjem kaj uspeha?« Misli Smeh je sonce; zimo prežene s človeškega obraza. * V nasmešku je pritrditev; v >mehu pa dostikrat zavračanje. 4 Pogled na lepoto zasenči vse drugo. Njena bližina greje kakor sončna luč. Veselimo se njenega najneznatnejšega pozdrava in srečni smo, če se mudi pri nas; ona je življenje. NekoČ smo izpraŠevali prijatelje: »Kateri krojač ti dela obleke?* Zdaj jih bomo kmalu izpraševali' »Kateri krojač ti obleko — obračat* Viktor Hugo Utrinki ime otrokovega očeta, sumijo pa, ne potrebnega instrumentarja, da je to neki 50 let star mož, | kar P» je sedaj Že delno urejeno. Druge moraš poznati, da poznaš samega sebe. * Dober svet posreduj tudi drugim. Edino to lahko starti z njim; samemu tebi ne koristi nikoli. * Čudno je, kako togoti naš uspeh našo okolico. * Mnogo ljudi preživi svoje življenje s slabo vestjo in pokvarjenim želodcem. * Poguma človek ,ne kaže v umiranju, temveč v življenju. * Umetnost, da je človek srečen v ljubezni, je v tem, da daje vse, a ničesar ne zahteva. »Imel, toda sam0 v eni točki.« »In sicer,« »Tedaj, ko sem rekel: končano! — je zahrumelo po dvorani burno ploskanje.« CE OTROK RAZMIŠLJA »Mamica pravd, da me je štorklja prinesla, očka trdi, da so me v bolnici kupili, naša soseda pa spet pripoveduje, da so me angelčki prinesli. To ne bo držalo. Nekdo od njih prav gotovo laže!« TZ PARKA V parku se sprehaja neko dekle z otroškim vozičkom in s punčko v vozičku. Pa pride mimo mlad mož in ga gane tiha sreča, še bolj pa kodrasta punčka v vozičku: »Kako si srčkana! Čigava pa si?« »Se ne ve. Jutri bo komaj prva razprava,« prijazno raztol-mač>i mamica. Uvrstite se med poverjenike Prešernove družbe. Vsak poverjenik obdrži 10°/o pobrane članarine »Veste, raje bi vzel nekaj ▼ sivi barvila LOJZE ZUPANC: VELIKI DNEVI »Kar slišijo naj me, sakramenskl polentarjl!« godrnja stari Mike dalje In si a čadasto roko utira znoj s cela. »L« kdo jih je klical k nam? Nihcel Za staro Jugoslavijo se naši možje ln fantje niso hoteli boriti. Izdali bo jih in pustili njih ln nas na cedilu. Fantje so pometali puške v jarke. Te šleve fašistične pa so s paradnim maršem prikorakale v Ljubljano in se razlile po vsej domovini. Pred njimi pa je korakala godba- Hahaha, kakor da so prišli na svatbo...« Pljunil je od jeze ln glasno zaklical proti snahi: »Oženili so se z našo izdano domovino, zdaj pa jo ožemajo ko staro prnjo.« Naslonil se je na nakovalo in ni slišal, kako Tijče požvižgava, kako goni meh, kako razjarjeno železo žvisti na vignju. 2alostne misli bo ga objele. Spomnil se je na brata Jurja, ki so mu fašisti sredi prošle zime posekali pol loze. »Zalega! Tatovi! Tfej!« je pljuval v nemočni Ihti. Res je bilo tako in ni se zaman razburjal. Jurju so obljubili, da mu bodo plačali v»e do zadnjega fcrlja. Nič ni pomagalo, ko jih Je ata-m s solznimi očmi prosil, naj mu ne uničijo najlepšega gozda. Izgovarjali so se, da jim njegova loza zastira razgled po železniški progi. Ha, ali jim je Jurjev gozd zares zastiral razgled? Ali si ne bodo naredili razgleda vse tja do daljnega Trsta, če bodo še drugim tako uničili gozdne parcele kakor so jo uničili Jurju? »Nas in zanamce pa naj potlej kar kraška burja cdpiha,« je vrelo v starem kovaču. »Stoletja so že minila od takrat, a še danes ve vsak Slovenec, da so Benetke zgrajene na pilotih, ki so jih tujci posekali po naših gozdovih. Tfej, dve muhi na en udarec!« Zadnje besede je Že glasno spregovoril, da ga je slišal Tijče v kovačnico. »Kakšni muhi, dedek?« vpraša mladec. »Stricu Jurju so posekali najlepši gozd,« odgovori stari z grenkim glasom. »Saj vsak dan samo o tem govorite,« pravi Tijče. »Učitelj Potočnik nam je pripovedoval, ko sem hodil še v šolo, da so gozdovi naše narodno bogastvo. Zato vas to jezi, kajne, ded?« »To je bil prvi udarec,« podoživlja starec v sebi, kakor da je preslišal vnukove besede. »Drugega bi radi zadali partizanom, ki se zbirajo v gozdovih. Razgleda se jim hoče? Eh! Partizanov se boje, pa izseka vaj o najlepši les. Zdaj sekajo ob cestah in ob železniški progi. Toda vseh gozdov ne bodo mogli posekati! Tudi za partizane bo še ostalo gozdov na pretek. Zbero se, učvrste, oborože, potem pa —« »Ded, žareče jel Pridite pogledat!« zakliče Tijče Iz kovačnice. In stari odide v kovačijo. 2e se pripravlja, da bi vkleščil žareče železo in ga z vignja ponesel k nakovalu, pa ga zmoti glasen jok. Kaj se je zgodilo? Pusti vse vnemar In z vnukom planeta pred kovačnico. Mimo prijoče stara Marentička iz Gra-daca in med jokom odgovarja gospodinji Bari, ki jo, stoječ na hišnem pragu, ogovarja. »Vse so premetali v bajti,« stoče starica. »In srebrno uro, ki jo je moj pokojni Ivo zapustil sinu, so ukradli. Prosila sem jih, naj jo puste v predalu, da je to edini spomin na mojega pokojnega moža, pa me je čokat črnosrajčnik surovo pahnil iz sobe.« »Spet fašisti,« ugane stari kovač in oči mu zaža-re v divji jezi. »Našega Juleta so vklenili in odgnali,« hllpa starica dalje. »Nič jih nisem razumela, kaj so kričali. A preden so odšli, mi Je 8e eden pokazal vžigalice in se z divjim pogledom zagledal na slamnato streho. Menda mi je grozil, da ml bodo zažgali streho nad glavo.« »Pa kje je zdaj Jule?« se v njen neutolažljivi jok oglasi stari kovač. »Zaprt Je!« zatuli starica in se sesede na klopico pred hišo. »Pretepavajo ga. Sinoči mi je poštarica povedala. Slišala je, kako je kričal v gradu, ko so ga bili...« »Prekleti gadjel« zagodmja stari in se umakne nazaj v kovačnico, ker ne ve, s kakšnimi besedami naj bi tolažil staro Marentičko. Ona pa si obriše solzne oči in odide dalje po vasi. Sama, na vsem širokem svetu sama in zapuščena. Doslej Je njen Jule skrbel zanjo. Odgnali so ji ga in čez noč je postala beračica. Odide dalje. Kam dalje? Nihče Je ne vprašuje. Ustavi se skoraj pri vsaki hiši v Dobravicah in razkriva začudenim vaščanom svoje gorje. In glej — v vseh srcih vstaja nepoznana groza pred nasiljem, ki je pričelo zmagovati. Stari kovač dolgo strmi za staro Marentičko. Skozi zamazano, čadasto Šipo v oknu kovačnice gleda za njo, ki se opoteka po vasi. Le dalje, le dalje od hiše do hiše.--- Staremu pa se vžiga ogenj v očeh. Ogenj sovraštva do nasilnih tujcev. Z vignja pograbi žareča železo. S Tijčetom pohitita pred nakovalo. Jezno, da iskre frle na vse strani, nabijata po njem. Iznenada pa stari kovač prejenja nabijati. Zamišljeno strmi nekam nad vrhove dreves v Veliki lozi. »Koliko časa bomo še molčali in trepetali pred njimi?« vrta v njem trpka misel. »Tako naprej ni mogoče živeti. Ali naj poginemo ko živina? Živeti nam ne puste. Živeti!« Tijče najbrž ugane, kaj se dedu podi po glavi. Ve, da je razdražen In da se na silo kroti ko molči. A tega ne ve, da takšen molk žge srce in dušo. Ia se ojunači ter vzklikne: