Posamezni izgvod 40 groSev, mesečna naročnina 2 iiliagi
V. b. b
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
TEKOM ZGODOVINE SMO SPOZNALI, DA JE BORBA ZA PRAVIČNO REŠITEV ŠOLSTVA TEMELJNA BORBA ZA NAŠ OBSTANEK.
LETNIK VI
CELOVEC, SREDA, 15. VII. 1951
ŠTEV. 56 (425)
Zakon o kmetijski zborni« in enakopravnost
Na podlagi novega zakona o Kmetijski zbornici bodo kmetje 25. novembra volili svoje predstavništvo y deželi, v okrajih in po občinah. Z ozirom na dosedanjo pristranost Kmetijske zbornice pri skrbi za razvoj in napredek koroškega kmetijstva, pri raznih pospeševalnih akcijah, kakor so to predvsem pomoč in subvencije za višjo proizvodnjo, za mehanizacijo kmečkih gospodarstev in za zboljšanje socialnih razmer na vasi, je razumljivo, da zanima vse doslej zapostavljene in prikrajšane kmete, ali je zakonodajalec z novim zakonom poskrbel za to, da bi vsaj po volitvah prišlo v Kmetijski in Okrajnih kmečkih zbornicah do pravičnega in enakopravnega upoštevanja teženj in zahtev vsega kmečkega ljudstva in do enake skrbi za vse, — skratka, — ali so tisti, ki so zakon pripravljali. in deželni zbor; la je o zakonu razpravljal in ga sklenil, upoštevali in poslušali glas vseh tistih, ki od zore do mraka garajo na svoji zemlji, a jih mori spoznanje, da gre z njimi navzlic vsem milijonom in vsej samohvali Kmetijske zbornice čedalje hitreje navzdoL
Teh kmečkih ljudi je danet6 mnogo predvsem na slovenskem ozemlju, ki ga uradno imenujejo jezikovno mešano ozemlje. Med najbolj zapostavljenimi pa je brez dvoma slovenski kmečki živelj, saj je to pred nedavnim moral priznati sam prezident Kmetijske jrbomice. Zato prav nas zanima, kako to dejstvo upošteva novi zakon.
Ko določa novi zakon delokrog Kmetijske zbornice in njene naloge, pravi, da se „nana-šajo na vsa kmetijska in gozdarska zemljišča ne glede na površino". Iz drugih določil zakona pa je razvidno, da z njim niso dani pogoji za pravičnost do vseh pripadnikov zbornice in za njihovo enakopravnost. Sklenjeni zakon namreč vsebuje paragrafe, la so očitno naperjeni proti kmetom slovenskega ozemlja in njihovim združenjem.
Že zakon iz leta 1932 ni odražal demokratičnosti in ni upošteval dejstva, da živi na Koroškem tudi slovensko ljudstvo, Id ima pravico do uporabe svojega jezika v uradih in ustanovah. Takratni zakonodajalec je odločil, da je v Kmetijski zbornici „uradni jezik nemščina". Isto določa za Deželno kmetijsko zbornico in za okrajne kmečke zbornice tudi novi zakon. Zakonodajalec je torej tudi tokrat zasidral staro krivico in znova odločil tako, da slovenski kmet v vsakdanjih potrebah ne bo mogel pri zbornici doseči potrebne pomoči, že zaradi tega, ker ne bo mogel tolmačiti svojih želja v svojem domačem jeziku. Ta odločitev je v posmeh vsemu besedičenju enakopravnosti, posebno v času, ko naše kmečko ljudstvo odločno Zahteva, da kmečke zbornice občujejo z njimi v slovenskem jeziku.
Novi zakon pa je tudi še v drugib določilih v škodo našemu kmečkemu življu. Zakon iz leta 1932 je dal slovenski zadružni zvezi avtomatičnega zastopnika, sedanji zakon pa ji je tega zastopnika odvzel. Koroški deželni zvezi kmetijskih zadrug njenega avtomatičnega zastopnika ni odvzel. Spričo nepovoljnih razmer v našem kmetijstvu in ob stalnih težavah in ovi-rah, ki jih doživlja od zgoraj Zveza slovenskih zadrug, je taka odločitev očitno zlonamerna ■n jemlje slovenskemu kmečkemu življu možnost, da bi se lahko uspešneje uveljavljal na Področju kmečkozadružne samopomoči.
Po zakonu iz leta 1932 so bili okrajni kmečki odbori razmeščeni po sodnih okrajih. Kljub temu, da ta ureditev posebnosti slovenskega °zemlja v celoti ni zadovoljevala, se jim je vendar precej približala. Ne vemo če je bilo Pri pripravah novega zakona odločilnim kro-8°m ravno to trn v peti. Dejstvo je, da so v
okrajih, kjer prebivajo Slovenci, določili sedeže in območja okrajnih kmečkih zbornic po političnih okrajih, da pa so za okraje Šmohor in Špital določili po dve okrajni kmečki zbornici. Razumemo posebnost teh dveh okrajev, ugotavljamo pa, da so tudi v okrajih, kjer prebivajo Slovenci ne samo nacionalne posebnosti, temveč tudi gospodarske posebnosti med slovenskim in nemškim delom okrajev. Te posebnosti so v razliki med hektarskimi donosi, v dejstvu, da slovenski del teh okrajev brez lastne krivde vidno zaostaja za nemškim delom. Tudi teh posebnosti slovenskega ozemlja novi zakon ni upošteval.
Vse to pa se nikakor ne sklada z dolžnostjo enake skrbi za vse brez razlike, ki jo Kmetijski zbornici nalaga zakon. Z novim zakonom kmetom slovenskega ozemlja ni zajamčena enakopravnost in niso upoštevane obstoječe posebnosti nasproti ostali Koroški.
Samo mimogrede naj še omenimo, da nudi zakon oziroma odredba volivno pravico poleg veleposestnikom še njihovim nastavljencem, Slovencem nenaklonjenim gozdarjem in upravnikom posameznih veleposestniških zemljišč ali njihovih kmetijskih in gozdarskih podjetij in da smejo biti ti tudi v Kmetijsko zbornico, v okrajne kmečke zbornice in krajevne kmečke odbore izvoljeni. To pomeni okrepitev veleposestnikov k vseh ‘ ustanovah' Kmetijske zborni-nice; v krajevnih kmečkih odborih, kamor kandidirati je za veleposestnika prenizkotno, pa
l.lhko po svojem nastavljencu izvajajo pritisk na ostale zastopnike — seveda v svojo korist.
Že iz te bežne presoje zakona je razvidno, da vso tisti, ki so že doslej znali vedno odločati v škodo našega kmečkega ljudstva, tudi to pot uspeh' utrditi svoje veleposestniške postojanke in odločiti tako, da bi se na račun našega kmečkega gospodarstva okoriščali drugi in da bi naše kmetije postale prej plen njihovih očitnih izkoriščevalskih in raznarodovalnih namenov. Demokratična javnost naj še enkrat presodi, če to ne škoduje splošnemu napredku in demokratičnemu uravnavanju odnosov v deželi.
Naloga slovenskega kmečkega prebivalstva pa je slej ko prej, da se stme in združi v svoji stanovski organizaciji Slovenski kmečki zvezi in jo podpre v njenih prizadevanjih za gospodarski napnedek in za enakopravnost našega ozemlja.
Izvršni odbor DFDL je zasedal
Celovec, dne 12. avgusta 1951. Na svojem današnjem zasedanju je Izvršni odbor Demokratične fronte vzel na znanje in odobril poročila sekretariata in razpravljal o zakonu o kmečkozbornišldh volitvah, Id v več ozirih ne ustreza koristim slovenskega kmečkega prebivalstva na Koroškem in krati njegove pravice. ■	, . ■ \	,
Iz sekretariata DFDL
Vznemirljivo naraščanje cen
Naraščajoča draginja kot posledica 5. pogodbe o cenah in mezdah postaja za delovne ljudi vse bolj občutna.
O tem je v petek razpravljalo tudi predsedstvo celovške delavske zbornice. V poročilu, ki je bilo objavljeno, je poudarjeno, da sedanje neutemeljeno naraščanje cen resno ogroža že itak nizko življenjsko raven delovnega prebivalstva. Gospodarski krogi niti ne poskušajo, da bi zvišane stroške krili iz svojih profitov temveč jih prevalijo v breme potrošnikov.
Delavska zbornica izraža bojazen, da bo ta razvoj povzročil pri prebivalstvu vznemirjenost ter meni, da je mogoče to preprečiti s poostreno kontrolo cen.
V poročilu je rečeno, da ob sedanjem razvoju cen ni več daleč čas, ko bodo pred merodajnimi spet vstala težka vprašanja, ki so terjala rešitve že pred 5. pogodbo o cenah in mezdah.
Ob koncu opozarja delavska zbornica merodajna mesta v upravi in gospodarstvu na nevarni razvoj in jih poziva, naj pravočasno poskrbe za ukrepe, ki bi zaščitili delavce in nameščence pred nadaljnjim poslabšanjem Živ-Ijenske ravni in zavarovali socialni mir.
Kdor pozna zgodovino dosedanjih dogovorov o cenah in mezdah, si ne bi smel delati sanjavih utvar o posledicah pete tovrstne pogodbe. Kapitalisti še nikdar niso krili povišanih proizvodnih stroškov te svojih profitov, temveč so jih vedno naprtili delovnim ljudem. Jokavi apeli na ..merodajne gospodarske kroge" lahko te samo še bolj opogumijo v njihovi nenasitni objestnosti. Bolj koristen in umesten bi vsekakor bil poziv na delovne ljudi, da se enotno in energično postavijo po robu vsaj najhujšim izrastkom izkoriščanja in profitar-stva na račun delovnega ljudstva.
Francija ima
Francija je preživela zadnje tedne najdaljšo povojno vladno krizo, ki je trajala 32 dni in je bila torej daljša kakor pred tem najdaljša vladna kriza 1. 1949, ko je ostala Franoija brez vlade 25 dni.
Osem političnih prvakov se je tokrat trudilo za sestavo nove francoske vlade. Drug za drugim so skušali rešiti vladno krizo najprej Mau-rice Petsche, nato Robert Schuman, Rene Mayer, Paul Reynauld, Georges Bidault, nato še enkrat Maurice Petsche ter Guy Mollet.
V soboto pa 'je končno ministrski predsednik Rene Pleven uspel sestaviti koalicijsko vlado, v kateri prvič po več kot enem letu socialisti ni-
novo vlado
so zastopani. Zunanji minister je ostal Robert Schuman. Nova vlada je v glavnem sestavljena iz predstavnikov narodno-republikanskega gibanja (MRP), radikal-socialistov in neodvisnih.
Francoski parlament je nato prekinil svoje delo od 21. julija, nakar bo zasedal do 31. avgusta, ko se pričnejo parlamentarne počitnice, la bodo trajale do 31. oktobra.
A man. — Ministrski predsednik Jordanije je sporočil, da so v zvezi z atentatom na kralja Abdulaha aretirali osem oseb. Dva zarotnika sta zbežala v inozemstva
Jasno in odločno izpovemo
Borba za pravično upoštevanje pravice vsakega naroda do pravilne vzgoje mladine, to je do njegovim narodnostnim prilikam odgovarjajoče šole, je v zadnjem bistvu borba za narodni obstanek. Kdor kakemu narodu krati pravice na šolskem področju, je zgubil pravo govoriti o demokratičnih načelih. Zato je prav upoštevanje šolsldh pravic drugega ljudstva merilo za demokratičnost vladajočega naroda.
Zgodovina koroških Slovencev in predvsem žalostno poglavje nekdanje tako imenovane utrakvistične šolske ureditve na Koroškem potrjujeta eno in drugo. Zgodovina slovenskega ljudstva na Koroškem namreč pove, da je prav krivična šolska ureditev najbolj ogrožala njegov obstanek in mu prizadejala največje rane na narodnem telesu, žalostno poglavje koroškega utrakvizma pa je najzgovornejše potrdilo nedemokratičnosti koroških šolskih oblasti, najočitnejši izraz nemške osvajalne politike na Koroškem. Zato pomeni uredba o dvojezičnem šolstvu z dne 31. 10. 1945 kljub nejasnostim in nasprotstvom v besedilu nasproti preteklosti korak naprej, če bi se dosledno izvajala. Toda niti m še povsod prišla do veljave, niti še ni prišlo do izvedbe številnih njenih določb, že je nastala proti njej ostra borba, seveda v znamenju in imenu ..demokracije".
Ne bi se spuščali v polemiko z nepoboljšljivimi pangermanističnimi koroškimi šovinisti v tem vprašanju. Toda ko so že spregovorili, ko se je OVP-frakciji in VdU-kričačem že zdelo potrebno, da v svoji skupni interpelaciji v deželnem zboru za spremembo šolskega zakona obnovijo imperialistične aspiracije po svobodnem germaniziranju potom šole in ko že po nekaterih občinah javno ali prikrito stegujejo roke po zadnjih ostankih slovenskega jezika v šolah se nam zdi nujno da jih opomnimo vsaj na nekaj dejstev:
Ko je bila še nevarnost za nedeljivo Koroško in so trepetali za njeno usodo, so vsi ti OVP-jevci in VdU-jevci z ..ekspertom" Kari-schem in zunanjim ministrom Gruberjem vred s ponosom kazali v Londonu na to uredbo kot na „vzorno zakonodajo" in „vzorno rešitev šolskega vprašanja", ki predstavlja ..avstrijsko širokodušnost nasproti slovenskemu jeziku na Koroškem". Vsem brez izjeme je bila prav ta odredba dobrodošla pomoč za dokazovanje demokratičnosti in širokogrudnosti in nihče ni našel v njej ..posiljevanja nemškega naroda". Pa to je stara izkušnja na Koroškem: v kritičnih trenutkih ne manjka laskavih izjav in širokogrudnih obljub, la pa so takoj, ko je kritični trenutek mimo, spet pozabljene.
Toda tokrat naj se šovinistični kričači in povzročitelji nemira zavedajo, da državna pogodba še ni sklenjena in je še vedno priložnost, da svetovno javnost opozorimo na to „vzorno rešitev šolskega vprašanja". Izgleda da „stra-tegi mostobranov" vsekakor napačno ocenjujejo mednarodno situacijo, ki v tem delu Evrope ne potrebuje nemira. Dokler pa se v koroški družbi ne bo pojavilo in ustalilo spoznanje, da je že vsako omaloževanje slovenskega jezika, vsako prigovarjanje, da naj se slovenski človek uči raje nemščine kakor slovenščine, nasilje in da v tem nasilnem duhu korenini vsako drugo nasilje, ki se je kedaj na Koroškem izvajalo toliko časa na Koroškem ne bo miru.
če pa se že sklicujejo na ..pravico staršev" kot demokratičen princip, tedaj jih in predvsem očeta vse te gonje in hujskača v „Salz-burger Nachrichten" opozarjamo na teptanje prav te pravice v preteklosti, ko so bile vse oblasti gluhe in nedostopne za brezštevilne peticije slovenskih staršev in slovenskih občinskih zastopstev za slovenske šole. Tedaj so proti volji slovenskih staršev celo mobilizirali vse svoje šovinistične privržence ta borbo proti
nevarnosti ..slovenske invazije"; tedaj so namesto demokratičnega načela ..pravice staršev" postavili načelo posiljevanja volje staršev, da so si na ta način ustvarili ..voljo staršev", ki jo danes lahko izrabljajo. Ni jim šlo in jim ne gre za demokracijo za resnično svobodno odločanje nemških in slovenskih staršev, temveč jim je šlo in jim gre le za svobodno germanizacijo. Ali naj mar govorimo v tej zvezi še o drugih nasiljih nad našim ljudstvom v preteklosti prav na šolskem področju? Ah' naj mar govorimo o vzrokih dvokratnega razbitja pogajanj za zaščito kulturnih interesov koroških Slovencev v prvi Avstrijski republiki prav po gospodih okoli famoznega pisca v ..Salzburger Nachrichten"? Koroški Slovenci smo tekom zgodovine spoznali, da je borba za pravično rešitev šolstva temeljna borba za naš obstanek in zato jasno in odločno izpovemo: Kdor bo nastopil proti temeljnim pogojem našega obstanka, bo našel strnjeno enotno fronto vsega slovenskega ljudstva na Koroškem brez razlike svetovnonazomega gledanja!
Prepričani pa smo, da bodo r tej borbi na naši strani tudi vsi pošteni avstrijski demokrati, kajti časi za hujskače, ki bi radi živeli od nesloge narodov, so nepreklicno za vedno minili. To so najbolj zgovorno dokazale pre-zidentske volitve, ko se je v vsej Avstriji, predvsem pa na našem ozemlju večina delovnega ljudstva izrekla proti netilcem narodne mržnje in zasužnjevalcem ljudskih množic. Zato naj so si vsi interpelanti im hujskači proti šolski uredbi na jasnem, da njihova politika ne bo dosegla zadoščenja svojih ponemčevalmih in osvajalnih sanj, temveč bo samo v tem delu Evrope ustvarila položaj, ki ne bo šel v prilog mirnemu sožitju med narodi in uspešnemu sodelovanju med državami.
SZ bo sodelovala pri mirovni pogodbi za Japonsko
Washington, 13. avgusta. Agencija Reuter poroča, da je Sovjetska zveza pozitivno odgovorila na povabilo, naj se udeleži konference za mirovno pogodbo z Japonsko, Id bo dne 4. septembra L L v San Frančišku. Sovjetsko delegacijo bo vodil namestnik zunanjega ministra Andrej Gromiko. V zapadnih političnih krogih pričakujejo, da se bo sovjetska delegacija ostro zoperstavila načrtom japonske mirovne pogodbe, ki so jih izdelale zapadne velesile. Zanimivo ob tej stvari je, da doslej ni bilo govora o tem, da bi se tudi Nova Kitajska udeležila te konference.
POLITIČNI PORTRETI:
Srečanje s
(Ponatis po
(1. nadaljevanje)
„Maja 1027. leta, — piše Silone, — sem kot predstavnik KPI bil navzoč skupaj s Togliattijem na zasedanju razširjenega izvršnega odbora komunistične internacionale. Togliatti je prišel iz Pariza, kjer je vodil politično sekretarstvo, jaz pa iz Italje, kjer sem vodil notranjo organizacijo Partije. Srečala sva se v Berlinu in skupaj nadaljevala pot v Moskvo. Zasedanje so sklicali z. utemeljitvijo, da bodo tam lahko odločili o napotilih katere je potrebno dati komunističnim partijam za borbo proti neposredni nevarnosti imperialistične vojne, a v resnici je bil cilj zasedanja začetek ..likvidacije" Trotzkega in Zinovjeva, ki sta bila člana Izvršnega odbora.
Kakor običajno, da bi se izognili možnim presenečenjem, so pripravljali plenarne seje že dalj časa na predhodnih sestankih, ki so jih imenovali Senior konvent (komisije starešin) in ti so bili sestavljena jz najbolj važnih delegatov.
Togliatti je vztrajal, da naj grem z njim na te interne seje, katerim je v imenu italijanske delegacije lahko prisostvoval le on sam, zaradi tega, ker je točno predvidel zapletljaje in je želel, da bi imel podporo predstavnika ilegalne organizacije.
Na prvi seji, pri kateri sva bila navzoča, sem dobil vtis, kakor da sva, zakasnila. Seja je bila v majhnem prostoru, kjer je bil sedež komunistične internacionale. Predsedoval je Nemec Emst Thalmann, ki je takoj pričel čitati osnutek neke resolucije, naperjene proti Trotzkemu.
Osnutek resolucije, ki bi ga morali predložiti plenarnemu zasedanju, je obsojal z zelo ostrimi izrazi nek dokument, ki ga je Trotzki nedavno naslovil na Politbiro VKP(b) (Vsezvezne komunistične partije boljšcvikov).
V resnioi izvanredni primer! Rusko delegacijo so na tej seji zastopali: Stalin, Rikov, Bucharin in ManuiLski. Potem ko je Thalmann prečital osnutek resolucije, nas je vprašal, če se strinjamo z njim. Finec Otmar Kunsinen je izjavil, da misli, da osnutek ni dovolj oster.
Potrebno je povedati odkrito, je dejal, da je dokument, ki ga je Trotzki poslal Politbiroju (VKPlb)), v svojem bistvu izrazito kontrarevolucionaren in pomeni jasen dokaz, da njegov avtor nima več ničesar skupnega z delavskim razredom.
Ker se nihče ni več oglasil k besedi, sem se v dogovoru s Togliattijem opravičil prisotnim za-
Svet se zanima za konferenco
za mir v Zagrebu
Pobudo, ld Jo Je dal Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru za sklicanje mednarodnega zborovanja predstavnikov organizacij, ki se trudijo za mir, kakor tudi uglednih predstavnikov javnega življenja, je svojčas zabeležil ves svetovni tisk. Ni pa ostalo samo pri tem, da so to pobudo zabeležili, marveč so začeli hkrati z njo živo komentirati vse napore, ki jih daje Jugoslavija za ohranitev miru. Za predvideno mednarodno zborovanje za mir v Zagrebu so se začeli zanimati ugledni javni delavci, ki so toplo pozdravili jugoslovansko pobudo.
Napredni ameriški javni delavec Ira Arthur Hirschman je pozdravil pobudo za sklicanje konference v Zagrebu in med drugim ir ja vil: „Vsaka konferenca, katere cilj je varovanje interesov miru, je koristna in dobrodošla. Zlasti konferenca v Zagrebu je važna sama po sebi, saj bo ▼ državi, kjer so partizani pokazali svetu, d se fašizmu mora in more nuditi odpor in da mu je bil tudi dan. človeštvo je nad vsemi narodi — pravi Hirschman —- in r velikem valu dviganja glasov proti zažiranju, ld se širi na svetu, je duh jugoslovanskega ljudstva ena gonilnih sil".
Zahodnonemšld Bilten „Deutscbland — Urrion-Dienst" pa je sredi minulega meseca med drugim takole komentiral pobudo za sklicanje konference v Zagrebu: „Za majhno državo, ki na svojih mejah občuti grožnje dobro oborožene države, mora biti mir glavni temelj, resnični mir, ne pa oboroženi mir, ki neznosno obtežuje slabe države in jim onemogoča, da bi razvile svoje proizvajalne sile. S tega razumljivega stališča izhaja Jugoslavija, ld je povabila tudi predstavnike zahodnega sveta na konferenco v Zagrebu." V komentarju je dalje rečeno, da j© postal jugoslovanski Nacionalni komite za obrambo miru aktiven predvsem zato, da „bi »e propagandistični, psevdomrirovni organizaciji zoperstavila resnično miroljubna skupnost".
Pobudo za zagrebški kongres je pozdravil prav tako zahodnonemški socialnodemokratski informativni bilten, la je navedel tudi že več uglednih oseb nemškega javnega življenja in kulturnega življenja, la se nameravajo udeležiti te mednarodne konference. V istem smi-
slu so objavili in komentirali vesti o konferenci za obrambo miru tudi „Frankfurter All-gemeinje Zeitung" ter drugi zahodnonemšld
časopisi.
Predsednik organizacije bivših ameriških bojevnikov „American Veteran Comity“, izdajatelj in urednik vplivnega, ameriškega liberalnega tednika „New Republic" Michel Straight je prav tako toplo pozdravil zamisel o konferenci za mir in neodvisnost, Id bo v Zagrebu. V svojem pozdravu pravi, da je ..postala Jugoslavija danes ključ Evrope in da Je od njene neodvisnosti odvisen mir v Evropi. Konferenca za mir in neodvisnost, ki jo je sklical jugoslovanski Nacionalni odbor za krepitev sobdarnosti in razumevanja med svobodnimi narodi. Dnevni red konference je razumen in daje svobodnim narodom priložnost, da dosežejo vrhunec politične enotnosti navzlic medsebojnim kulturnim in socialnim razlikam. Konferenca lahko veliko prispeva k preprečevanju napadalnosti, ki grozi narodom po svetu."
Nasprotja med
Znana ameriška publicista Josip in Staurt Alsop poročata, da ima ameriška vlada podatke o naraščajočem nesoglasju med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Kitajska je sicer sedaj zaveznik Sovjetske zveze, vendar je sporočila Kremlju, da je neodvisen in enakopraven partner in da nikakor ne bo dovolila Moskvi, da bi spremenila Kitajsko v satelitsko državo, kakor se je to zgodilo z državami v vzhodni Evropi. Značilno je, nadaljujeta bratil Alsop, da gesla centralnega komiteja KP Kitajske, ld so bila objavljena 1. avgusta na dan kitajske armade, Stalinovega imena sploh ne omenjajo.
Ob '30,letnici KP Kitajske je bilo objavljenih sedem člankov vodilnih kitajskih funkcionarjev. V štirih se Stalinovo ime sploh ne omenja, v ostalih treh pa se omenjata Sovjetska zveza in Stalin samo mimogrede. Komandant kitajske armade Cu De je napisal daljši članek o zgodovini kitajske revolucije, v katerem Stalina sploh ne omenja, Sovjetsko zvezo pa samo v zvezi z moskovsko konferen-
SVETU
Kairo. — Egiptovski zunanji minister Šalah el Din je v ostrem govoru najavil, da bo Egipt odpovedal angleško-egiptovsko pogodbo, ki je bila sklenjena L 1936 z veljavnostjo do L 1956. Z odpovedjo pogodbe bi Egipt rad dosegel, da bi se angleške čete umaknile s področja Sueškega prekopa in iz Sudana.
Koper. — V jugoslovansko cono STO se je zadnji čas vrnilo 21 oseb, ki so svojčas nasedle propagandi in odšle v Trst in Italijo. Izjavile so, da so se vrnile, ker jim tujina ni nudila zaposlitev in eksistence.
Ottawa. — Svet Atlantskega pakta bo 15. septemra zasedal v Ottawi. Po tem sestanku se bodo države članice Atlantskega pakta sestale ob koncu oktobra v Rimu na redni letni sestanek.
Bonn. — Vlade Velike Britanije, ZDA in Francije so obvestile zahodnonemško vlado, da bo vprašanje Porurja urejeno z mirovno pogodbo in da je sedanji položaj tega področja začasen.
SZ in Kitajsko
co 1. 1949. A tudi to je značilno, kajti na tej konferenci je Sovjetska zveza podpirala Cang-kajška.
Iz člankov vodilnih kitajskih komunistov je razvidno njihovo mnenje, da ima Mao Če Tung večje zasluge za razvoj marksizma kakor Stalin. Brata Alsop končujeta, da je te^ko reči, katero pot bo Izbrala Kitajska, gotovo pa je, da nasprotja, med ZSSR in Pekingom ne samo obstoje, arapak rastejo in se še poglabljajo.
Norveški delavci proti bratenju s Francom
Na kongresu norveških sindikatov, ld je bil pretekli teden, tio navzoči delegati sprejeli resolucijo, v kateri podpirajo protest „Mednar rodne zveze svobodnih sindikatov" proti vojaškemu sporazumu med ZDA in Francovo Španijo.
Silone-om ,
M. Vltrovižu)
Tadi tega, da sva zakasnila fn nama vsled tega ni bilo mogoče, da bi se lahko spoznala z dokumentom, katerega bi morala soditi.
V	resnici, popolnoma mimo je izjavil ThSlmann: „niti mi ostali ne poznamo tega dokumenta".
Nikakor nisem mogel verjeti svojim ušesom in sem ponovil mojo pripombo z drugimi besedami.
Mogoče je omenjeni dokument Trotzkega obsodbe vreden, sem dejal, toda jasno je, da ga ne morem obsoditi, preden da ga ne prečitam.
Tudi mi nismo čitali tega dokumenta — je ponovil Thalmann, pravtako pa je ponovila isto večina delegatov z izjemo .Rusov.
Thalmann je govoril nemško in njegove besede so prevedli v ruščino za Stalina in v francoščino za nas dvoje, troje.
Thalmanov odgovor, ko so mi ga prevedli, se mi je zdel tako neverjeten, da sem se ujezil nad prevajalcem:
Nemogoče je, sem rekel temu, da bi se Thalmann tako izrazil. Prosim te, da ponoviš njegov odgovor in to besedo za besedo.
V	tem trenutku se je vmešal Stalin. Stal je na koncu sobe in bil je edini od vseh prisotnih miren in obvladan,
Politbiro partije, je dejal Stalin, je smatral, da ne bi bilo zaželjeno razdeliti dokument Trotzkega delegatom, ker so v njem razne aluzije na politiko Sovjetske države v Kitajski.
(Misteriozni dokument je bil kasneje po zaslugi samega Trotzkega objavljen v inozemstvu v brošuri z naslovom: »Problemi kitajske revolucije' in kakor se lahko prepriča vsakdo, ne vsebuje nobene državne tajne temveč daje le izčrpno in ostro kritiko Stalinove in Komintemine politike v kitajskem primeru. Stalin je v svoje govoru pred Moskovskim Sovjetom 5. aprila 1927. leta poveličeval Čangkajška in potrdil svoje zaupanje v Kuomintang.v To je bilo točno teden dn-i pred znanim antikomunističnim napadom nacionalističnega voditelja in njegove stranke.
Komuniste (Kitajske) so nenadoma vrgli iz Ku-omintanga, v Šanghaju so pobili na desetine tiso-čev delavcev, mesec dni kasneje so isto storili v Vuhanu. Razumljivo je torej, da Stalin ni želel,
•) Kuomintang je nacionalistična stranka na Kitajskem in njen voditelj je general Čang-kajšek.
da bi se diskutiralo o njegovem napačnem političnem računanju in zaradi tega se je poskušal skriti za takozvanimi državnimi interesi.)
Emst Thalmann me je vprašal, če me zadovoljuj© Stalinovo pojasnilo. Ne odrekam pravice Politbiroju VKP(b), da zadrži v tajnosti kakršnikoli dokument — sem odgovoril. Toda ne morem doumeti, kako je mogoče zahtevati od drugih, da bi obsodili nepoznan dokument.
Dokler sem govoril, je naraščalo ogorčenje nad mano in Togliattijem, po mojem odgovoru Th&l-mannu pa je prešlo vsako mero.
V tem so se posebej pokazali že omenjeni Finec in še neki Bolgar in Madžar.
Nezaslišno, — je kričal Kusinen ves rdeč, — da se tukaj v trdnjavi svetovne revolucije še vedno daje gostoljubnost podobnim malomeščanom. Besedo malomeščan je izgovarjal z nekim smešnim izrazom prezira in gnusa.
Edini ki je ostal miren in neomajen je bil Stalin, ki je dejal: Načrt resolucije ne bo predložen, pa če bi bil proti tudi le en sam delegat.
Zatem je še dodal: mogoče italijanska tovariša nista dovolj seznanjena z našim notranjim položajem. Predlagam, da odložimo sejo do jutri in da zadolžimo nekoga od prisotnih, da prebije zvečer z tovarišema Italijanoma in, da jima pojasni našo notranjo situacijo.
Bolgar Vasil Kolarov je dobil to nehvaležno nalogo in izpeljal jo je s taktom in dobrodušnostjo. Ta večer naju je povabil na skodelico čaja v svojo sobo v hotelu „Lux“ in brez vsakih oveiiur je načel trnjevo temo:
Govorimo odkrito, je dejal smehljaje. Vidva, mogoče mislita, da sem čital oni dokument? Nffl, nisem ga čital. Potrebno je, da vama povem resnico. Ta dokument me tudi ne zanima. Hočem vama povedati še več. In če bi mi Trotzki tajno poslal kopijo dokumenta, bi odbil in bi jo ne čital.
Draga tovariša Italijana, ne gre tukaj za neke dokumente. Vem dobro, da je Italija klasična de-j žela akademij, toda mi nismo na akademiji. Nahajamo se v ostri borbi za oblast med dvema dokončno nasprotnima skupinama v vrhovih ruskih voditeljev.
Kateri od obeh naj se pridružimo/? To je sedaj osnovno vprašanje, a dokumenti niso važni.
Ne iščemo zgodovinske resnica o neuspeli kitajski revoluciji. Gre za borbo za oblast med dvema nasprotnima nepomirljivima skupinama. Potrebno se je opredeliti. Kar se mene tiče sem se že opredelil. Sem za skupino večine. Karkoli bi manjšina rekla ali naredila, karkoli bi objavila proti večini, jaz sem, — ponavljam — za večino. Dokument me ne zanima. Tukan' nismo na akademiji
Napolnil Je Majine skodelice s čajem in naj« pogledal kakor učitelj ljudskošolca.
Ali sem se člobro izrazil, me je vprašal
Sigurno, sera odgovoril — precej jasno.
Ali sem te prepričal — me je še vprašal
Ne — sem odgovoril.
A zakaj n» — je hotel vedeti.
Potrebno bi bilo, da ti pojasnim, sem mu dejal, zakaj sem jaz proti fašizmu.
Medtem ko se je Kolarov držal kakor da j® užaljen, je iznesel svoje stališče Togliatti, — * bolj umerjenimi, toda ne manj odločnimi izrazi: Ne moremo se odločiti za večino ali manjšino, n® da bi vedeli za osnovo, je dejal. Potrebno je po-znati bistvo političnega vprašanja.
Kolarov je naju poslušal z dobrodušnim in p©' milovalraim nasmehom. Vidva sta še premlada, j® dejal, ko naju je spremljal do vrat. Nista še doumela — kaj je to, politika.
Naslednjega jutra se je ponovil prizor iz prej" »njega zasedanja Senior konventa v mali pisarni, kjer se je nas nahajalo približno 20. Prevladovala je neobičajna nervoza. Buška delegacija je bila prav tako kakor prejšnj dan — kompletna.
Ali si pojasnil tovarišema Italijanoma, zakaj gire, je vprašal Stalin Kolarova.
Popolnoma — je odgovoril Bolgar.
V kolikor je le eden delegat, je ponovil Stali«-nasproten načrtu resolucije, v tem slučaju na črt na bo predložen plenarnemu zasedanju. Resolucijo proti Trotzkemu lahko izglasujemo samo soglasno. Ali se tovariša Italijana — je dodal in se obrnil k nama — strinjata z načrtom resolucije?
Po kratkem posvetovanju s Togliattijem se«1 izjavil:
Preden pričnemo pretresat! načrt resolucije, j® nujno, da spoznamo dokument, ki ga obsoja ta resolucija.
Francoz Albert Treint in Švicar Jules Humbert Droz sta dala enako izjavo (tudi tadva sta s® nekaj let kasneje znašla izven Kominterne)
Načrt resolucije umikamo — je izjavil Stali«-
Za tem smo ponovno prisostvovali histerični igri iz prejšnjega dne z besnimi žaljivimi protesti raznih Kusinenov, Rakosyjev in Pepperov. Za radi našega škandaloznega vedenja je Thabnan« posumil, da vodimo antifašistično borbo v Italiji slabo in, da je dejstvo, da se po naši krivici fa' šizem še vedno trdno drži na oblasti, in je zah' teval zaradi tega, da je potrebno KPI strogo pregledati.
Preiskava je bila preložena na kasnejši ^®s’ med tem so začele plenarne seje Izvršnega odbora, ki jim ni manjkalo sličnih poučnih dogodkov.
mmmnm
15.	avgust: sreda: Vnebotzetje M. Dev.
16.	avgust: četrtek: Rok, spozn.
17.	avgust, petek: Hiaoint.
SPOMINSKI DNEVI
15.	8. 1771 — Rojen škotski pisatelj Walter Scott
—	1831 Rojem skladatelj Gustav Ipavec — 1914 Odkritje panamskega prekopa — 1944 Zavezniška invazija v Južno Francijo.
16.	8. 1810 — Ustanovljena univerza r Berlinu
—	1867 Karl Manc je dokončal svoje delo ..Kapital” — 1914 Začetek borb med Avstrijci in Srbi na Ceru — 1918 V Ljubljani so osnovali Narodnj svet 1942 Štajerski bataljon je stopil na koroška tla.
17.	8. 1807 — Robert Fulton, izumitelj podmor-
nice, je napravil s svojo podmornico prvo poizkusno vožnjo — 1942 V italijanski ofenzivi padel pisatelj Miran Jara
LOGA VES
Že dalj časa posluje naš občinski tirad v novi lični hiši ob cesti iz Vrbe proti Žopračam, Id je last občine. V soboto zvečer pa je bil slovesni prevzem hiše po občini in so se za to priložnost zbrali občinski odborniki na majhno slavnost. Pred slavnostjo je bila občinska seja, na kateri so slovenski zastopniki med drugim zahtevali tudi uresničenje sklepa, o dvojezičnih napisih, ki ga do danes samovoljno preprečuje župan. Ne moremo razumeti, da župan, ki je pripadnik stranke, ki v svojem programu poudarja internacionalizem, nima več razumevanja za pravice slovenskih občanov. Tudi na zadnji seji je ponovno nastopal proti že sprejetemu sklepu in skušal utemeljevati svoje negativno stališče v tem vprašanju s takoimenovano pravico staršev, s katero hočejo danes predvsem VdU-jevci in nacisti odstraniti dvojezični pouk v šolah. Vsekakor čudno, da v tem vprašanju za župana ne velja sklep odbora in se sklicuje na pravico staršev, medtem ko se v drugih vprašanjih nič ne ozira na želje večine prebivalstva. Zaradi tega zadržanja župana tudi na zadnji seji ni prišlo do razčistitve, toda povemo, čeprav so slovenski napisi trenutno še zbrisani z javnih poslopij in kažipotov, s tem še niso zbrisani z dnevnega reda občinskega zastopstva. Slovenski občani bomo skrbeli, da bo tudi naša pravica končno prišla do veljave.
Vsekakor bi želeli, da bi bil naš župan in njegovi strankini tovariši v občinskem zastopstvu razumeli besedo o enakopravnosti obeh narodov in o življenjski pravici tudi slovenskega naroda na Koroškem, ki jih je na sobotni svečanosti spregovoril gospod deželni glavar. Slovenci smo jih z odobravanjem vzeli na znanje in pričakujemo, da niso bili govorjene le za stene temveč bo jih upošteval tudi naš gospod župan. Izvedba sklepa o dvojezičnih napisih v občini bi bila najlepši dokaz za to.
Kulturna prireditev v Škofičah
V	poletnem času imamo le malo kulturnih prireditev in je zato podjetnost SPD „Edi-nost“ v škofičah, ki se je zadnjo nedeljo predstavilo javnosti s pestrim programom, tembolj priznanja vredna. To priznanje je najlepše izkazalo občinstvo, la je s svojim številnim obiskom skoro do zadnjega kotička napolnilo Schiitzovo dvorano.
V	pestrem sporedu so narodnim pesmim sledile tamburaške melodije, vmes pa so kratki nastopi veščih igralk in igralcev vedno spet izzvali valove smeha in veselega odobravanja. Ob zabavnem, dobro izvedenem programu pa si človek vsekakor pogrešal tudi globoko misel, ki bi jo poleg zadovoljstva nad dvourno veselo zabavo rad odnesel kot duševno pridobitev s prireditve s seboj v vsakdanje življenje. Prav v tem pa je tveganost sleherne kabaretne prireditve, ki na drugi strani često le prerada prekorači meje dopustnega. Zadnje je v Škofičah manager odlično rešil, tako da je celo v močno tveganih točkah vedno ohranil potrebno kulturno raven in nikjer ni bilo neslanosti, ki jo tako pogosto srečavamo pri nemških potovalnih odrih s kabaretnim programom.
Nedeljska prireditev v škofičah z za naša društva neobičajnim programom pa je pokazala, da je tam, kjer je odločna volja, mogoče tudi v poletnem času nekaj ustvariti. Mogoče je prav tak program, ki ne zahteva toliko priprave, za poletni čas prikladen. Zahteva pa veščega managerja in prav tako sposobne sodelavce. Teh je v škofičah dovolj — to je ponovno dokazala nedeljska prireditev, — in vsi samo želimo, da bi nas SPD »Edinost44 na zimo razveselilo s prireditvijo, kjer lahko še vse bolj pridejo do izraza dobri talenti in igralske sposobnosti skoro vseh nastopajočih.
DOBRLA VES
»Srce" so nadali ime našemu Slovenskemu prosvetnemu društvu, kakor je vsem znano na Koroškem. In društvo prav zares zasluži, to ime, ker je kot srce središče našega prosvetnega življenja, la dela ponoči in podnevi ter ob vsakem letnem času. Kljub napornemu kmečkemu delu in dolgemu delavniku, kakor pač v poletnem času na kmetih drugače biti ne more, so se naši prosvetaši potrudili in sicer sami iz sebe in brez pravega režiserja ter naštudirali igro ,.Begunka4' od Fr. Detele. Igro „Begunka“ so uprizorili v nedeljo, dne 5. avgusta v Narodnem domu in sicer proti dose-danjimu običaju ne sredi popoldneva, temveč zvečer. In zares, udeležba je bila kar povoljna in tudi igrali so v zadovoljstvo vsega občinstva, ker takoj po nastopu so ljudje izražali željo, da bi igro ponovili. To je dokaz, da naši mladi
prosvetaši z dobro voljo, požrtvovalnostjo in z nepodcenjevanjem svojih sposobnosti nekaj zmorejo in dosežejo. Hvalevredna pri naših kulturnikih je samoiniciativa, ki je najboljši pobuda. Naše občinstvo pa je, kakor smo videli, pripravljeno priti tudi zvečer, če more slišati in videti slovensko igro.
Dob
Težka izguba je zadela Trunkicevo družino v Dobu. Šestindvajsetletni edini sin Janez se je na poti iz Velikovca blizu Encelne vesi smrtno ponesrečil. Tudi ta je postal žrtev prometne nezgode. Peljal se je s kolesom v Velikovec, kjer je hotel kupiti kravo. Ker pa v Velikovcu ni našel primerne krave se je peljal proti Grebinjtt, kjer je v bližini Encelne vesi privozil za njim tovorni avto. Janez je hotel pred avtom zavoziti na drugo stran ceste, toda avto ga je zadel in podrl na tla, kjer je obležal težko poškodovan. Zdrobilo mu je levo nogo in razbilo lobanjo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v celovško bolnišnico, kjer je po treh urah poškodbam podlegel. V četrtek zvečer so mrtvega pripeljali domov in so ga ob številni udeležbi žalnih gostov, ki vsi odkrito sočustvujejo z preostalimi že priletnimi starši in dvema sestrama, pokopali na pokopališču v Nonči vesi.
Izguba je za Trunkiceve starše tem bolj občutna, ker je bil Janez edini sin, ko je njegovega brata Tone ja pobralo fašistično nasilje in je bil Janez znan kot zelo priden in delaven fant v najboljših mladih letih. Ko je doma na manjši kmetiji opravil kmečka dela je izrabil čas za vožnjo lesa in s tem prislužil denar za domače potrebe. Po svojem značaju je bil poštenjak in kot dober družabnik v vasi zelo priljubljen. Kmalu bi bil prevzel posestvo po starših in bi se v kratkem poročil. Toda smrt je prekrižala vse načrte. Žalostnim preostalim naše odkrito sožalje!
Mladi slovenski letoviščarji so se vrnilli
Mesec dni so bili mladi dijaki iz Slovenije med slovenskimi družinami pri nas na Koroškem. Dvaintrideset mladih gostov, med temi osem deklet .ostali pa fantje, so letovali po naših vaseh in kakor zatrjujejo, so se vsi počutili dobro, kakor niso niti pričakovali. Bili so kakor svoji med svojimi in prekmalu so jim potekli dnevi letovanja od 11. julija do 11. avgusta, ko so se polni lepih vtisov poslovili in vrnili v domovino.
Po prisrčnem sprejemu 11. julija v Podrož-Čici ,ki ga jim je priredila organizatorka letovanja, Zveza slovenskih žena, so se podali med gostoljubne družine po naših vaseh, ki so jih nad vse prisrčno vzele pod streho in jim
nudile vso oskrbo. V Št. Janžu v Rožu jih je bilo kar deset in ne bodo pozabili domov pri Weissu, Švajgarju, Tišlerju, Bvatniku, Lapu-šu, sosedu, Mežnarju. V Bilčovsu so se ustanovili pri Sramsičniku, Kropivniku, Brodniku, v Trebinju pa pri Martinu in Irglnu, v Deščicah pri Kobanu, v Ločah pri Hanzlnu in Rožanu, v Logi vesi pri Rainerju, v škofičah pri Bvatniku, pri Janšeju, Ožlnu, v Hodišah pa dekleta pri Robcu, Kompošu, Pavliču in Vran-karju. Zadovoljni mladi gostje so hvaležni za gostoljubje in tudi Zveza slovenskih žena se zahvaljuje vsem družinam skupaj in vsaki posebej, ki so s hvalevredno pristno slovensko
Slovenska prosvetna zveza naznan|a Vabilo
Slovensko prosvetno drutšvo ,,Peca" v Šmihelu pri Pliberku vabi na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 19. avgusta 1951, ob 15. in 20. uri pri Šercerju.
Na sporedu:
igra
»Kralj na Betajnovi”
s pevskimi vložki.
Oglejte si vsebinsko globoko Cankarjevo dramo!
Odbor
gostoljubnostjo omogočile mesec dni lepega in doživetja polnega bivanja mladih slovenskih gostov med rojaki na Koroškem. Večina dijakov je bila iz Ljubljane, pet iz Maribora, nekaj pa iz Kranja in Trbovelj.
Že med letovanjem so imeli otroci manjše izlete v bližnjo svojo okolico in na jezero in so tako spoznali lepoto naše zemlje in posebnosti koroških Slovencev. V zadnjih dnevih svojega bivanja pa so imeli izlet v širšo okolico^ iz Celovca v Beljak vzdolž Vrbskega jezera, kjer so se spoznali z okolico in jezikovno mejo, potovali so preko Marije na Zilji na Baško jezero, kraj vedno lepe pesmi „Nmav čez izaro". Nato so potovali ob Dravi preko Rožeka ▼ Logo ves, kjer so se ustavili pri Marici. Med razgovori o krajih in ljudeh in vtisih so potovali ob levem bregu jezera skozi Celovec na zgodovinsko Gosposvetsko polje, nakar so se vrnili v Celovec, kjer je bil tudi že zadnji dan njihovega letovanja na Koroškem. V svoji mladinski radovednosti so v Celovcu nekateri zamudili avto, toda ni jim bilo žal, ker so si še zaradi tega mogli drugo dopoldne ogledovati mesto.
Polni lepih vtisov, za mnoga spoznanja bogatejši, z nepozabno navezanimi stiki s koroškimi Slovenci, Id jih bodo gojili tudi v zrelejši dobi svojega življenja, so se dne 11. avgusta poslovili in odpotovali pod vodstvom tovarišice Vide Paherjeve.
F. S. Finžgar:
DeMa iknehta.
8. nadaljevanje
„Kaj mi mar? — Mar mi je, bolj mar sedaj kot tedaj, ko sem Miha dobil pod oknom. Takrat mi res ni bilo mar — vsaj treba mi ni bilo biti. Ali sedaj je izrečena beseda — Bog ve, ali je bil Miha? — Morda se mi je le zdelo, da je bežala senca. — Ko bi bil kdo drug? Ančka je še otročja. Morebiti se mu je smejala --------“
Nenadoma je udaril s pestjo po stranici: „Vraga vendar, ali mi je tega treba? Pokažem jim, vsem: Mihu in Ančki in Mokarju — vsem.44
S tem jeznim sklepom v srcu je zaspal, da ni niti slišal, kdaj se je Miha prikradel v hlev,
Drugo jutro je Ančka ostala na vsezgodaj. Sama sebi se je nasmehnila: „Ali sem neumna, da sem se tako bala snoči! Ampak kar sem sklenila, sem sklenila. Vse naj izve.44
Oprezovala je, kdaj se bodo oglasili Janezovi koraki pred hlevom. Naglo se je napotil k vodnjaku. Janez je snažil opremo in kazal hrbet proti dvorišču. Ančka je natočila vodo in odšla.
„Jezen je! Nič se ni ozrl.44 In spet jo je obšel strah. „0, povem mu. Moram!'4
Vzela je drugi škaf in šla. Vzvod je škripal,
voda je štropotala, Ančka je gledala Janeza, \ ko je drgnil brzde in se ni okrenil. Voda je tekla že čez rob in oškropila Ančki boso nogo. Vodnjak je utihnil. Janez je obesil brzde v shrambo, stopil med hlevna vrata in zaklical:
„Miha!“
Ker se ni nihče oglasil, je jezno zarežal v hlev:
»Vstani, klada voglarska! Vse noči se plaziš krog oken, potepuh, delal bom pa jaz. Počakaj!44
Pograbil je bič in izginil med podboji v hlev. Ančka je hitro zadela škaf, voda je pljuskala čez rob, roka, ki je držala škaf za uho, se ji je tresla. V kuhinji se je sesedla na stol poleg vode, ki se je še vedno gugala in valovila v škafu. Vsa zasopla, kakor bi bila bežala pred preganjalcem, je zrla predse na pod, kjer so se pasle muhe ob drobtinici sladkorja. Roke so same od sebe dvignile predpasnik in ga pritisnile na oči, od koder so se ji ulile solze.
Ko se je izjokala in spustila predpasnik z lic, je sijalo skoz okno sonce, ki se je dvignilo izza hriba v ranem jutru. Oči so jo zaščemele, ko se je ozrla proti luči, in bilo ji je, kakor bi se bila prebudila iz hudih sanj! — Če je
pa zato hud, meni vseeno. Naj le bo! — O, bom pa še jaz!44
Trdo je zaloputnila železna vratca pri štedilniku, ko je vstopila Spela in prinesla mleko.
„Mm,“ se je namrdovala stara dekla in cedila mleko po latvicah. »Kakšen je danes! Seveda, včeraj sta barantala in popivala z Mokarjem, danes je bolan, mm, jeza pa na nas."
»Janez, da je hud?44 se je potuhnila Ančka in gledala Spelo ter čakala mleka, da ga pristavi. .
»Nate seveda ne, mm. — Toda takole pravim: Če bo sitnaril in se znašal nad nedolžnimi, se.bo opekel. Presneto, da se bol"
Spela je jezno postavila prazno golido v škafnico in zavpila: »Tu imaš, pomij! Za vse jaz že ne bom."
Nato je zaloputnila vrata za seboj s tako naglico, da so ji priprla krilo, Id je bilo vihravo odskočilo, ko se je zasuknila.
„Resk,“ je reklo in preplehana kontenina se je pretrgala. Toda Špela se ni ustavila. Po petah se ji je obesila zaplata marogastega podšiva in jd kakor jezik trkala po nogah, ko je šla godrnjaje čez dvorišče.
Na hodniku v nadstropju se je pokazal gospodar. Preko bele srajce so se križale pisane oprtnice. Leno je zehal in iztezal roke.
»Kam dreviš?" je zakričal Janez na Špelo.
Mokar ni zehnil do konca in ni iztegnil rok do viška. Prijel se je za leseno ograjo in gledal na dvorišče.
»Kaj ti mar, netočnosti" je odgovorila Spela zadirčno Janezu in šla svojo pot
Veliki hlapec je izdrl sekiro iz klade in jo zasadil s toliko togoto v tnalo, da je zazevala dolga razpoka.
»Če je tako, naj gre vse k rogaču!”
Mokar je zakašljal na hodniku. Janez pa se ni ozrl. Potegnil je klobuk na desno oko in šel pred hlev.
»Kako je razgaden!" je mrmral gospodar, Id je srečal pri vratih spalnice ženo. Ona je takoj opazila moževo nagubano čelo in se vrnila v sobo.
»Kdo je razgaden?4*
»Ali ti nisem pravil, da je ta deklina nesreča za hišo?”
»že spet to očitanje!" je vzdihnila ona užaljena.
»Očitanje, očitanje! Kakšno očitanje, bi rad vedel," se je jezil Mokar, ko je brskal med obleko po omari in iskal pripravnega telovnika.
»Kaj pa, če ne očitanje! Moja dekla ti je odveč, saj vem."
»Za božjo voljo, ali si hudournik ali kaj si?" Mokar se je okrenil in vlekel telovnik iz omare ter ob tem stepal drugo obleko na tla.
»Vidiš, vse boš razmetal," je pristopila žena in pobirala.
Prvo svetovno prvenstvo v padalstvu
v Jugoslaviji
V čas« od 17. do 19. avgusta Tx>do prva sveto'. na prvenstva v padalstvu, ki bo na letališču v Lescah in na Bledu.
S tem, da je FAI poverila Jugoslaviji organizacijo prvega svetovnega prvenstva v padalstvu, je dala Jugoslaviji tudi veliko priznanje za uspehe, ki so jih mladi padalci dosegli po vojni, saj ni v nobeni drugi državi na svetu razen morda v Sovjetski zvezi, padalstvo tako razširjeno in množično kot v Jugoslaviji. Poleg tega se lahko Jugoslavija ponaša z neoficielnim svetovnim rekordom,, ki ga je dosegel Janko Lutovac, ko je v enem dnevu skočil s padalom 132 krat. Letošnje svetovno prvenstvo bo prvo tekmovanje te vrste. Do sklepa o uvedbi rednih svetovnih prvenstev v padalstvu je prišlo na konferenci mednarodne padalske podkomisije, ki je bila spomladi letos v Haagu. Na tej konferenci so delegati ugotovili, da je padalstvo že toliko napredovalo in da je tudi v tej panogi mogoče uvesti določena tekmovalna pravila, tako da so možna tekmovanja. Za organizacijo prvega svetovnega prvenstva se je predvsem potegovala Sovjetska zveza, oziroma njen delegat, predsednik moskovskega aerokluba, general Smimov. Ko pa so delegati ugotovili velike uspehe in množičnost padalstva v Jugoslaviji, so poverili organizacijo prvega svetovnega prvenstva Letalski zvezi Jugoslavije, kljub vztrajnim protestom generala Smirnova. Ker ta v podkrepitev svojemu nasprotovanju ni mogel navesti nobenih pametnih razlogov, se je zatekel k trditvi, da Jugoslavija takšnega prvenstva ne bo mogla izvesti, ker ji manjkajo organizacijske izkušnje. S svojimi trditvami je sovjetski delegat seveda propadel. Z udeležbo držav informbiroja sedaj seveda ne morejo računati, pač pa se je že do zdaj prijavilo veliko število drugih držav, ki bodo poslale na tekmovanje zelo kvalitetne ekipe. Tako se je doslej prijavila Anglija, ki bo sodelovala z dvema tekmovalcema in lastnim pilotom. Njihov naj-
vendar ne doseže nobene točke. Vsak tekmovalec mora skočiti trikrat, končni uspeh v tej disciplini pa mu da vsota vseh točk, deljena s tri.
Najbolj zanimiva bosta skoka z zadržkom in skok v vodo. Pri skoku z zadržkom odskoči padalec v višini 2000 metrov in pada z zaprtim padalom do višine 500 metrov. Če odpre padalo prej, mu to zmanjša število točk in sicer za vsakih 10 metrov 5 točk manj, za vsakih 10 metrov zadržka več pa dobi eno točko več. Če se mu padalo avtomatično odpre pod 500 metrov višine, ne dobi nič točk. V tej disciplini skačejo tekmovalci samo enkrat.
V vodo skačejo padalci z višine 300 metrov, vendar brez zadržka in se morajo pred padcem v vodo padala osvoboditi. Skakali bodo v Blejsko
MATEVŽ
SEHER
CELOVEC Bahnhofstrasse 24 prodajni prostori
Najboljši in najcenejši vir za nakup steklenine porcelana in emajlirane posode hišnega in kuhinjskega orodja
boljši tekmovalec je nek major, ki je doslej skočil s padalom že preko 600 krat. Angleži bodo tekmovali tudi z lastnim letalom. Od vseh do sedaj prijavljenih ekip bo najštevilnejša italijanska ekipa, ki bo štela 11 ljudi. Tudi Italijani bodo tekmovali z lastnim letalom. Francozi so prijavili 6 ljudi in bodo prileteli z „Yunkersom“. Švicarji sč prijavili enega tekmovalca, Avstrijci enega tekmovalca in dva opazovalca, Nemčija pa je poslala eno tekmovalko. Ker bodo tekmovale tudi jugoslovanske tekmovalke in kot je videti tekmovalke še iz nekaterih drugih držav, bo uvedeno verjetno posebno tekmovanje za ženske, seveda v istih disciplinah. Svojo udeležbo so pa obljubile tudi nekatere druge države kot Belgija, Holandska, Finska itd.	,
Jugoslovanska ekipa še ni dokončno sestavljena. V četrtek 2. avgusta so jugoslovanski tekmovalci odšli na Bled, kjer bodo trenirali predvsem skok v vodo. Definitivna ekipa bo sestavljena šele tik pred tekmovanjem.
Uspeha pa se nadejajo zaradi velikega števila skokov, ki jih je vsak od njih doslej že izvedel. To je v dnigih državah mnogo teže, ker je ta šport zelo drag. Vsekakor pa pravijo, da jim bo verjetno najnevarnejši konkurent angleški major, ki ima za seboj že izredno število skokov, pa tudi Italijani imajo v ekipi nekaj zelo dobrih padal-
Ker je ta vrsta športa manj znana, bomo opisali posamezne discipline in način tekmovanja.
Tekmuje se v treh disciplinah in sicer: skok na določeno mesto, to je v krog s premerom 100 metrov, skok z zadržkom in skok v vodo.
Pri skoku na določeno mesto mora padalec skočiti z višine 600 metrov v sredino kroga s pre-dobi tekmovalec 200 točk, za vsak meter oddaljenosti od centra se mu pa odbijeta dve točk j. Če pristane na robu ali izven kroga, se mu skok šteje,
Jezero, kjer bo v oddaljenosti 100 metrov od obale zaznamovan krog. Tekmovalec mora skočit j v krog in nato preplavati najmanj 100 metrov do obale. Seveda se bo vsak tekmovalec potrudil, da bo skočil čim bolj na rob kroga, da mu bo treba manj plavati, kajti za uspeh skoka bo merodajen čas, ki ga bo porabil od odškoka iz letala do trenutka, ko se bo javil komisiji, ki bo na obali jezera. Če bo tekmovalec skočil v vodo in priplaval do komisije v manj kot petih minutah, bo dobil 150 točk. Za vsake nadaljnje 4 sekunde bo izgubil eno točko. Nobene točke ne bo dobil tisti tekmovalec, ki bi se pred padcem v vodo ne osvobodil padala, oziroma tisti, ki ne bj preplaval 100 metrov. Vidimo torej, da bo tekmovanje zelo zanimivo.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC
Četrtek, 16 avgust
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kuham danes — 8.30 Pozdrav za te — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kaj si želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Okno v svet — 16.30 Mladina igra za mladino — 18.00 Kmečka oddaja.
Petek. 17. avgust
Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba
—	11.15 Za kmečko gospodinjo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 do 15.00 Poročila. Komentarji in sodobna vprašanja — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 18.00 Kmečka oddaja. —
RADIO SLOVENIJA
Četrtek, 16 avgust
5.25 Veseli zvoki — 6.15 Pester spored slovenske narodne in umetne glasbe — 12.00 Danica Filipčeva, Roman Petravčič in Avgust Stanko ter Vaški kvintet izvajejo slovenske narodm napeve
—	13.00 Želeli ste — poslušajte! — 18.30 Jugoslovansko narodno in umetno glasbo poje mladinski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Avgusta Šuligoja — 21.15 Znani solisti in orkestri igrajo zabavno glasbo — 22.30 Priljubljeni slovenski napevi.
Petek 17. avgust
5.25 Srbske in hrvatske narodne pesmi — 6.15 Zaira ven jutranji spored s plošč, vmes gospodinj-
in napevov — 14.30 Slovenske narodne pesmi poje komorni zbor Radia Ljubljana — 18.00 Prireditelji slovenskih narodnih pesmi: France Marolt — 19.10 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov — 19 30 Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 23.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji.
Sobota, 18. avgust
13.00 Fisau spored Slovenske narodne in umetne glasbe — 14.00 Veder glasbeni spored — 14.30 Športno predavanje — 18.10 Hrvatska narodna glasba — 18.30 Oddaja za pionirje — 19.10 Drobne skladbe velikih mojstrov —	19.45 Kulturni
pregled — 20.00 Pisan večerni spored zabavne glasbe — 22.10 Reportaža o tekmovanju za svetovno prvenstvo v skokih s padalom — 22.30 Za ples in razvedrilo.
ski nasveti — 13.00 Pisan spored vedrih melodij | dobri izdelavi blaga.
Ognjišča tvrdke Kauer
Prvovrstne hotelske štedilnike, štedilnike za gostinske obrate in velike kuhinje, kakor štedilnike malih ognjišč za delavska naselja razstavlja v trgovski akademiji v veliki dvorani tvrdka Kauer iz Grel>'nja. Kako so ti štedilniki zaželjeni, dokazuje dejstvo, da je tvrdka do danes postavila že nekaj stotin svojih ognjišč, ki delujejo v popolno zadovoljnost svojih lastnikov. Tvrdka obratuje z najmodernejšimi stroji in ker dobavljajo kupci izdelke direktno od proizvajalca so štedilniki znatno cenejši. Odlikovanje firme z avstrijsko kakovostno znamko jamči o solidni in
Franc Kauer
Grehinj, Koroška
telefon 15
Obiščite:
našo bogato vzorčno rastavc*
v trgovski akademiji
velika dvorana, pritličje, prostor 8
Pokažemo vam:
Štedilnike vseh velikosti in izpeljave za: hotelske, gospodinjsko- gospodarske in kmečke kuhinje
Novost:
Štedilniki z vodnim kotlom na pritisk Štedilniki s pečjo za peko
KINO-PREDSTAVE
CELOVEC
Carinthia
od 14. do 16. avgusta:
„So ein Pechvogel" od 17. do 20. avgusta:
„Die Lctzten vom Ford Gambel“
Peterhof
od 14. do 16. avgusta:
„Singapur“
od 17. do 20. avgusta:
„Achtung, Alomspione!“
VELIKOVEC
V sredo, 15. in v četrtek, 16. avgusta
Liebesprobe
v petek, 17., v soboto 18., in v nedeljo 19 avgusta
Der Zigeunerbaron
VRBA
V sredo, 15. in četrtek 16. avgusta Die Tanzer von Brodway v petek, 17. avgusta
Immer wieder Gliick v petek. 17. in v nedeljo 19. avgusta Stadtpark
BOROVLJE
v sredo, 15. in v četrtek, 16. avgusta Die gute Erde
v sredo, 18. in ponedeljek, 20. avgusta
Fahrendes Volk
Obiskovalci deželne razstave pozor!
Vsem kmetom, ki bodo obiskali Koroško deželno razstavo v Celovcu, priporočamo, da si ob tej priložnosti ogledajo tudi delovanje namakalnih in gnojačnih naprav (Bergungs- und Gullanlagen) v Perkovem dvorcu (Perkhof), Krassnigstr. Deželna zveza kmetijskih zadrug predvaja v času razstave tam vsak dan od 11 do 17 ure obratovanje obeh naprav, strokovnjaki špecialisti pa dajejo vsa za*c-Ijena pojasnila in nasvete.
Hkrati opozarjamo na ogled bikov, ki jih na tem posestvu držijo za umetno osemenjevanje.
Slovenska kmečka zveza Seretariat
15,000.000 šilingov škode povzročene po vremenskih katastrofah
Velikim škodam, ki so jih v letošnji zimi povzročili plazovi, so se v pomladi in v poletju pridružile še škode, ki so vsled taljenja snega nastale po hudournikih in povodnjih, udorih zemlje in toči. Po dosedanjih ugotovitvah cenijo nastalo škodo v posameznih okrajih sledeče:
Okraj Velikovec okraj Wolfsberg okraj St. Veit okraj Celovec okraj Feldkirchen okraj Spittal
800.000	šilingov
700.000	šilingov
2.700.000	šilingov
800.000	šilingov
3.400.000	šilingov
4.500.000	šilingov
skupno 12,900.000 šilingov
Vsa nastala škoda posebno ona, ki je nastala po poplavah, še dozdaj ni točno ugotovljena in cenijo skupno škodo na okoli 15 milijonov šilingov. V več krajih je žetev do 100 odstotkov uničena in občutno škodo so ponekod utrpele tudi košenine.
Smrt preži na križiščih in ovinkih cest
Številka prometnih nesreč se je v zadnjih mesecih strahotno dvignila in dosegla najvišje število od leta 1945. Žalostna je bilanca osebnih žrtev. V prvem polletju je bilo 780 oseb prizadetih, med temi je bilo 21 oseb ubitih, 202 oseb težiko in 587 lahko poštkodrivanih. Meseca julija samo je bilo na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem 371 prometnih nezgod, kjer je prišlo 12 oseb ob življenje, 78 oseb je bilo težko in 234 lahko ranjenih in samoumevno je nastala povsod znatna materialna škoda. V 98-ih primerih je nastala samo materialna škoda. Sest voznikov je pobegnilo, ne da bi se zmenili za poškodovane in so se poizkusili odtegniti svoji odgovornosti. Od teh brezvestnežev so jih dozdaj štiri prijeli in jih ovadili sodniji. Meseca julija so varnostni organi naložili 5184 kazni zaradi prometnih prestopkov. Varnostna direkcija ponovno opominja vse potnike, posebno pa voznike motornih vozil, da se držijo danih prometnih predpisov, varnostni organi pa imajo nalogo, da proti brezobzirnim kršiteljem prometnega reda z vso strogostjo nastopijo.
Tržno porodilo
V četrtek, dne 9. avgusta so na celovškem trgu prodajali: krompir leg 1.— šil., pesa kg 1,— do
2.	— šil., koruzna moka kg 3.— šil., ajdova moka kg 4.— šil., kurja krma kg 2.50 do 3.— šil., jegliči kg 8.— šil., ješpren (ričat) kg 4.— šil., skuta kg 8.— šil., jajca komad 1.— šil, koleraba kg
šil, korenje kg 2.— do 3.— šil., petaršil kg 4.— šil., zelena kg 4.— šil., špinača kg 3 šil., karfiola kg 2.— do 3.— šil., zelje kg 1.— šil., rdeče zelje kg 2.50 šil, ohrovt kg 1.50 šil., endivija kg 3.— šil., paradižniki kg 3.60 do 5.60 šil., paprika kom-0.30 do 0.40 šil, grah v stročju kg 4.— šil, fižol v stročju kg 2.— do 3.— šil, masleni štranklji kg
3.	— do 4.— šil., čebula kg 2.50 do 3.50 šil., česen kg 12.— šil, jabolka kg 2.— do 4.— šil., jabolk* za kuhanje kg 1.— do 2.— šil., broške kg 4.50 slive kg 4.— do 7.20 šil., ribez kg 3.50 šil., borovnice kg 2.50 šil, gozdni med kg 28.— šil-cvetlični med kg 27.— šiL
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntnef Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. K'a' genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov-Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
Die Wavmulhschau'
na prvi Koroški deželni razstavi Hasner-Sola II. nadstr. soba 48