Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za poi leta 4 K. za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev. t f ,. „i„ Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista* Z H16S6CDO prilogo jjj v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v , , iL Kamniku, kamor naj se izvoii pošiljati naročnino in rekia- SiOVenSKa Gospodinja J|L macije. — Ogiasi se računajo tristouna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3krat. za večkrat izdatno znižane cene. bajajo tudi širši krogi do spoznavanja, kako je slovanska medsebojna nesloga bistveni vzrok, da napredujejo tuji narodi med nami. Za Slovane je prvi "'pogoj njihove samoobrambe, da vsaj spoznajo, da so večinoma sredstvo v proti-slovanskih rokah, in iz tega spoznanja se bode razvijala slovanska vzajemnost na gospodarsko-kulturno-nacijonalnem polju. V gospodarsko kulturnih zavodih, ki so jim položili temelj v Pragi, vidimo trdnjave, nad katerimi se bodo razbijali protislovanski valovi. Na dnevnem redu štiridnevnega praškega kongresa so bila torej posvetovanja o naslednjih točkah. Prireditev slovanske razstave v Moskvi, ustanovitev vseslovansko turistovske zveze, ustanovitev slovanske banke, razširjenje Sokolske organizacije na one slovanske narode, ki je še ne poznajo, organizacija kulturnih zvez, prirejanje poljedelskih zletov v slovanske dežele, vzprejem poljedelskega naraščaja k poljedelski praksi pri priznanih, praktičnih poljedelcih, nameščenje gospodarski izobraženih moči v posameznih slovanskih deželah, prirejanje vseslovanskih poljedelskih kongresov in razstav, ustanovitev skupnega knjižnega trga, ustanovitev stalnega kolegija odposlancev posameznih slovanskih narodov, organizacija slovanskega časnikarstva in končno določitev kraja in časa prihodnjega slovanskega kongresa. Ta precej obsežni program so odobrili vsi slovanski odposlanci, in je bil rešen gladko brez posebnih težkoč. Mnenja so se ločila samo v podrobnostih, in da se tudi v tem doseže spo-razumljenje, bo naloga nadaljnjega dela in nadaljnjih razprav. Kar se je začasno doseglo, je soglasni sklep resolucij, ki žele ustanovitev prej imenovanih inštitucij in organizacij in kažejo pot do njih. Od vzprejema teh resolucij pa do dejanjske ustanovitve zaželjenih zavodov je seveda dolga pot. Neštete težkoče in zapreke utegnejo še nastati in spraviti v nevarnost uresničenje omenjenih ustanov. Vkljub temu bi bilo napačno, omalovaževati sklep omenjenih resolucij. Važne so že sa-meposebi, ker nalagajo posameznim slovanskim delegatom dolžnost, da delajo na dotičnih poljih in jih delajo odgovorne za usodo teh sklepov. S temi resolucijami vzprejmejo delegati moralno odgovornost za razvoj zapričetih akcij, in so takorekoč prisiljeni na težko in mučno delo, da pride do slovanskega sporazuma; oni jamčijo, da se bo nadaljevala v Petrogradu započeta in v Pragi nadaljevana akcija, in zato, če je tudi njihova rešitev še za devetimi bregovi, niso brez pomena. Poleg tega je na tej slovanski konferenci, zlasti ob vzprejemu na praškem magistratu in drugi dan zborovanja prišlo do izjav, ki tudi niso brez važnosti za rešitev posameznih slovanskih vprašanj. Izjavili so se za polno narodno enakopravnost ruskih Poljakov. Že v Petrogradu so se govorniki z ruske strani brezobzirno izrazili za to, da imajo Poljaki v Rusiji dobiti polno svobodo narodnega razvoja, in istotako so se tudi na praškem zborovanji čuli glasovi zoper vsako zatiranje poljskih bratov. V imenu Čehov je izjavil posl. dr. Kramar: „Predvsem moramo želeti, da Slovani sami ne ovirajo moči in razvitka nobenega slovanskega naroda. Velika ideja slovanstva, ideja bratstva in ljubezni ne dovoljuje, da bi bilo to, kar ima dati Slovanstvo vsemu človeštvu, skvarjeno s tem, da bi Slovani medseboj napram lastnim Vsebina: Po slovanskem kongresu. — Shod slovanskega naprednega dijaštva v Pragi. — Politične vesti. — Štajersko: Razno. — Koroško: Glasovi iz Koroške. Razno. — Primorsko: Slovenci in Italijani na Primorskem. Razno. — Kranjsko: Razno. Podlistek: Ljubezen in denar. fe slovanskem kongresu. Zborovanje slovanskih delegatov v Pragi je končano, ali delo, ki so mu postavili temelj, se bo nadaljevalo, ker slovanska vzajemnost temelji na popolnoma praktični, gospodarsko kulturni bazi in je v tem smislu lahko izvedljiva. V stanu je, da reši nacionalna vprašanja in dovede do sporazumljenja med posameznimi slovanskimi plemeni. In gotovo ni iskrenega in zavednega Slovana, ki ne bi želel tega, ne samo zato, ker so bili Slovani doslej s svojim samo-mornim sovraštvom, ki ni imel vzroka, samo v posmeh drugim narodom, ki so izrabljali ta antagonizem v svoje namene. Te misli je postavilo za temelj svojemu delu tudi slovansko napredno dijaštvo, a uresničile jih bodo gospodarske inštitucije, katerim so vdarili temelj slovanski odposlanci na tem kongresu v Pragi. Dijaštvo je zaznamovalo svojo idejno stran, naglasilo je potrebo, da se smisel za slovansko vzajemnost zanese v širše sloje. Kongres slovanskih delegatov je ustvaril pogoje za oživotvorjenje teh misli, čemur je močen dokaz že to, da je prišlo d o p o-mirjenja med Poljaki in Rusi na kongresu. Ne pričakujemo, da bi se pri sedanjih razmerah, ko je slovanska politika podvržena mnogim tujim vplivom, vse takoj izgladilo med nami, ali zadovoljuje nas že misel, da pri- Sjuhezen in denar. Spisala P—ič. „Draga sestra! — Zdaj sem čisto na suhem! — Z bogato ženitvijo ne bo nič, o mojih razmerah so izvedeli že vrabci na strehah. Tudi z avanziranjem ni nič. — Pomagaj mi torej z malenkostjo iz zadrege! — Kot soproga bogatega tvorničarja! Zate so vsi moji dolgovi malenkost! — Samo prosim, hitro, kajti moji upniki so mi že malone sešteli lase na glavi." Lepo lice gospe Amalije, do čigar lepote je veliko pripomogla današnja umetnost, je obledelo, le pod očmi so se prikazali temnordeči krogi, ki so naznanjali, da je gospa Amalija v največji razburjenosti. Menda se je res ves svet zaklel proti njenj! —- Kako težko ji itak de, obvladati se na stališču, ki si ga je pridobila v družbi s toliko zvijačo in s tolikim trudom! — Da, ako bi ne bil njen mož samo prvi uradnik pri svojem bratu, bogatemu tovarnarju, temveč solastniki — A svet ne ve tega, in tudi ne sme vedeti 1 — Saj bi ji potem kaj hitro odpadla ona uloga, ki jo igra sedaj v družbi, in zaradi katere jo toliko zavidajo, ako bi se izvedelo," kako stvari stoje 1 Dobro je vedela gospa Amalija, kako malo je priljubljena zaradi svoje ošabnosti; vedela je, da se klanja vse le blesku, ki z njim slepi ves svet. Koliko intrig in laži je bilo treba, da je preprečila ženitev svakovo z njeno nekdanjo prijateljico! In posrečilo se ji je, kakor vsakokrat kasneje, kadar si je mislil svak poiskati družico. Nu, svak je mehka duša, kakor njen soprog, obdelovati se pustita kakor vosek. Nervozno je hodila gospa Amalija po sobah, tekala iz ene v drugo; zaman, miru ni našla nikjer! — Zdaj, ko bi sama potrebovala pomoči, pa naj bi pomagala bratu! — Gospa bogatega tvorničarja! — Ha, ha! — Glasno se je zasmejala! In ta smeh je tako čudno odmeval, se odbijal ob elegantnem pohištvu; zdelo se si je, kot bi se vse krohotalo, se norčevalo iz nje! --Kaj si ni sama kriva tega?! Jezna se je premetavala gospa Amalija po divanu, premišljajoč, kako bi pomagala sebi in bratu iz zagate. In pomagati mu mora! — Tu potrka. Vstopili sta tamošnji učiteljici. Prišla sta k pevski vaji, ki so jo imeli skoro vsak dan ob petih popoldne. Trška inteligenca je nameravala namreč prirediti veliko veselico, katere dobiček je bil namenjen olepševanju trga. Sicer učiteljici nista veliko zahajali v družbo. Vprvič jim tega niso dopuščale skromne razmere, vdrugič pa ošabnost te družbe, ki je cenila človeka le po vnanjem blesku, vse drugo ji je bilo deveta briga. Nu, učiteljici sta krasno peli, in to je bilo treba sedaj vsekakor upoštevati, zlasti ko družba ni imela ravno preveč pevskih moči na razpolago. Kmalu za učiteljicama je vstopilo več drugih tržanov. Zavzeli so prostore; pričakovali so še nekaterih. Kmalu nato vstopi prileten gospod, vele-tržec, duša vsega podjetja, tičočega se veselice. Bil je edini v tej družbi, ki ni preziral učiteljic, ki se je vedno potegoval zanje, seveda zastonj. Izročil je učiteljici Mari pozdrave njenega strica iz Trsta, ki je ves čas skrbel za siroto, in ker sam ni imel otrok, je mislil Mari izročiti premoženje, kakor se je v zaupnem pogovoru izrazil napram trgovcu. Saleč, je vprašal Maro, kaj neki misli potem ukreniti, ko bo podedovala okroglih petdeset tisoč? Iznenađeni so se obrnili vsi v kot. Pogledi, ki so merili učiteljico, niso bili več tako poniževalno ošabni;, v marsikaterem pa seje zrcalil izraz nevoščljivosti. Ako bi ne bila gospa Amalija ravno odpirala klavirja in ne iskala not, bi bilo možno zapaziti, kaka razburjenost se ji je slikala na obrazu, kako so se ji oči zasvetile ob tej opazki! Da, to bo za njo! — Z mrzlično razburjenostjo je pričakovala konca vaje. In ko so se za zadnjim gostom zaprla vrata, je že sedela pri pisalni mizi in pi- bratom ne ostali zvesti onim načelom, ki jih hočejo uvesti v civilizacijo vsega človeštva." Imenom Rusov sta proklamirala poslanca Krasovski in Maklekov, da brez svobode in enakosti ne more biti bratstvo med Slovani, in da hočejo Rusi dati tudi drugim, kar si žele sami. Tudi Srbi, Hrvatje in Bolgari so obsojali odločno antagonizem posameznih slovanskih narodov, in zastopnik Slovencev, župan Hribar, je izrazil željo, naj bi bili Slovani medseboj kot udje samo ene družine. Vsi odposlanci so bolj ali manj jasno stavili na Ruse odločen apel, da nudijo ostalim Slovanom primero ljubezni in sprave in da odstranijo zapreke, ki so na potu razvitku poljskega duha in poljske kulture. Naravno, da s tem ni izginilo s sveta rusko - poljsko sporno vprašanje, ker za to bi bilo potrebno, da se postavi na stališče delegatov na praškem kongresu ruska državna duma, ruski državni svet in ruska vlada. Do tega pa je še daleč, in mnogo vode bo še steklo po slovanskih rekah, predno bo duh bratske sprave prodrl v zakonodajo. Najbližji uresničenju sta slovanska banka in slovanska razstava v Petrogradu. S tem se postavita prva dva stebra za ogromno zgradbo: Slovanska vzajemnost. Shod slovanskega naprednega dijaška v Pragi. Živimo v času slovanskih kongresov. Čas sam jih je zahteval in zato se vrše. Imeli smo shod slovanskih politikov v Podjebradih, shod slovanskih delegatov v Petrogradu, kongres slovanskih delegatov v Pragi in bliža se shod slovanskega učiteljstva v Pragi, kjer se bo pred vsem govorilo o važni temi: narodna vzgoja, in mu bomo morali zato posvetiti več pozornosti, nego se je kaže dozdaj. Naravno je, da je iz-pregovorila tudi mladina. Shod slovanskega štu-dentstva se je imel vršiti v velikem stilu, spolniti ga je imela slovanska dijaška razstava in na oboje se je pripravljalo študentstvo z vso vnemo. Toda dogodki zadnjih dni so marsikaj onemogočili, zato se je shod vršil le kot nekaka priprava na veliki shod, ki se ima vršiti prihodnje leto. Pred vsem je treba tu omeniti dijaški štrajk, ki je razdelil češko dijaštvo v dva tabora, za in proti, kar je uplivalo neugodno na skupno postopanje. Poleg tega je „Svaz česko-slovanskega študentstva" stal brez podpore in tudi razne prireditve, ki so imele namen podpreti akcijo študentstva, se niso obnesle z uspehom. Češko dijaštvo — oziroma „Svaz“, ki je hotel prirediti veliki dijaški kongres — ni mogel poskrbeti slovan. delegatom one ugodnosti, kakor si je želel, zato je v zadnjem trenutku hotel preložiti shod na prihodnje leto. Toda ru- sala. Sedaj ni bila v zadregi, kaj naj piše bratu. Pod pretvezo, da bi se učiteljica Pavla bolj priučila solo-vlogi, je povabila dva dni kasneje gospa Amalija učiteljici sami k pevski vaji. Pričakovala ju je v verandi. Sedela je zamišljena v naslonjaču. V naročju je imela bratovo vizitko z lakoničnim odgovorom na njeno pismo: „Pridem jutri, to je petek. Pošlji voz k popoldanskemu vlaku." — Bili so zadnji poletni dnevi. Listi so lahno rumeneli, otožno so šumeli po vejah, kot da jim je težko slovo od solnca, od življenja. Se nekaj dni, in padli bodo tudi oni uveli ... In solnce, kot bi se mu smilili, jih je ljubkuje božalo s svojimi zlatimi žarki. — A za vse to gospa Amalija ni imela smisla. Strmela je predse, a po glavi se ji je podila le ena misel: Kako bi najgotoveje uresničila svoje načrte. Zaslišijo se rahle stopinje po pesku. „A, gospice, to je lepol" Tako prijazna ni bila še nikoli napram učiteljicam! Ko je vstala, ji je zdrknila vizitka na tla. Ena izmed učiteljic jo pobere. „Ah, res, poročilo od brata, da pride jutri. Hvala Vam!" „Milostljiva imate brata?11 reče Pavla. „Vam to še ni bilo znano? Bančni uradnik je v N. Te dni avanzira za ravnatelja. Dobil je nekajdnevni dopust." sinski in ruski akademiki so odločno zahtevali, da se shod vrši in tako se je shod brez posebnih priprav izvršil z velikim uspehom. O shodu izide poseben zapisnik. Kar nas predvsem zanima, je to, da je slovanska napredna mladina našla pot, po kateri je sploh podobnim shodom omogočen uspeh. Kajti pogosto se pride na take shode z nejasnim programom, z bobnečimi govori in blestečimi se frazami in pomanjkljivim poznanjem sorodnih narodov, kar pogosto vede k neuspehu. Končno ni nič čudnega, ako brat Rus na shodu vpraša, ali je Ljubljana na severu ali na jugu, krivi smo temu sami in naša slovanska vzajemnost. Treba je predvsem poznati se, potem moremo govoriti med seboj. Stalni uspeh praškega kongresa je, da se je izvolil poseben odsek, ki ima določiti kraj in čas shoda prihodnjega leta in poslej bo vsakoletni kongres slovenskega dijaštva zagotovljen. S tem bo rastlo medsebojno spoznavanje. Pripravljalni odsek za praški kongres je postavil gotove točke, na katere so morali pristajati vsi delegati: tako posebno verskega vprašanja, glede raznih kulturnih in vseučiliških vprašanj. S tem je bil onemogočen vsak medsebojni konflikt in je bila podana enotna podlaga, na kateri se je dalo graditi. Referati so bili izključno narodno-kulturnega značaja. Mora se priznati, da so delegati prinesli seboj mnogo resne volje, njih stvarni referati so hitro podajali kulturno stanje posameznih narodov. Obširneje o kongresu ne moremo govoriti. Najbolj pripravljeni so prišli Rusini, ki so pokazali svojo odločnost in bojevitost tudi na tem shodu; bili so izborni govorniki, a tudi pridni delavci. Vkljub svojemu ukrajinskemu radikalizmu niso prišli v konflikt niti z Rusi niti s Poljaki, kajti njih tožbe so bile opravičene prav tako, kakor njih zahteve; in pritiskujoča sila je konečno le zgoraj. Gotovo pa je, da je bilo i tu, kakor povsod, rusinsko - poljsko vprašanje najbolj pereče. Shod so pozdravili razni slovanski poslanci in profesorji raznih slovanskih vseučilišč. Protektorat za slovensko sekcijo sta prevzela dr. 11 e š i č in posl. Hriba r. Glede tega, da se je s tem shodom položil nekak temelj, na podlagi katerega bo poslej delala in zborovala slovanska mladina, moramo ta shod smatrati kot onega najvažnejših slovanskih dijaških shodov, kar se jih je vršilo doslej in je v tem dalekosežnoga pomena. Izmed Slovencev so govorili: k srednješolskemu vprašanju fil. P rek or še k, ki je v jasni luči naslikal mizerno stanje našega srednjega šolstva in naše narodne vzgoje sploh. Res se začudijo ljudje, ki bero v raznih poročilih, da imamo 6 gimnazij, ko se jim pove, da nimamo niti ene slovenske — srednje šole. O sloven- Stopile so v jedilnico, kjer je bil klavir. „Tukaj slika mojega brata,“ reče gospa, kažoč na malo doprsno sliko v kabinetu poleg jedilnice, čigar vrata so bila odprta. „A!“ — Lahen vzklik je ušel Pavli, rahla rdečica ji je za hip preplula lica, a ravno tako hitro izginila. „Poznam ga," je dejala skoro opravičuje se gospe Amaliji, „ali ni bil mogoče pred nekaj leti v Ljubljani?" „Da," je odgovorila kratko gospa, takoj nato pa odprla klavir, in peli so, točko za točko. Pavli pa je uhajal pogled skozi odprta vrata v kabinet, kjer je visela slika — njegova ! — Stemnilo se je že. Lična je bila hišica, v kateri sta stanovali učiteljici. Imeli sta skupno sobo. V njej se je že svetila luč. A danes sobica ni krila one tihe sreče, ki je sicer odsevala iz prijateljstva tovarišic. Bilo je, kot da je nekaj temnega sililo v sobo skozi odprto okno, leglo na pohištvo, napolnjevalo vzduh, težilo duše prijateljici, da je ona ljubka prijaznost, ona medsebojna naklonjenost plašna zbežala iz sobe. Pavla tudi sicer ni bila bogvekako zgovorna, a danes je sedela, kakor vlita iz železa, pri pisalni mizi. Strmela je v knjigo predse, sku-šaje prikriti razburjenost; a videlo se ji je, da so njene misli daleč — daleč od tu. Vesela, skem vseučiliškem vprašanju je govoril dr. Rostohar (gl. Učit. Tovariš z 11. jul.) Resolucija za slovenske srednje šole je detajlirana na posamezne pokrajine in so zahteve za slov. ljudsko in srednje šolstvo še natančnejše izražene nego v podjebradski resoluciji. Resolucija sloni na podlagi statistike. V resoluciji za slov. vseučilišče se poživlja vlada, da z dotacijami omogoči habilitacijo slov. docentov na enem iz avstr, vseučilišč in da o tem stori pripravljalne korake za samostojno vseučilišče v Ljubljani. K vprašanju o slovanski vzajemnosti je govoril fil. Lah, o razmerju med starim Kollarjevim slovanstvom, slovansko vzajemnostjo in novo-slovanstvom. K vprašanju o slovanski organizaciji je govoril iur. Kramar. Imenovana štiri vprašanja so storila štiridnevni vspored, ki se je zaključil peti dan 31. jun. z vsprejetimi resolucijami. Shod je pokazal zdravega naprednega duha v dijaških vrstah, kajti sprejela se je tudi resolucija, da se bo napredno slovansko dijaštvo borilo za svobodo vseučilišč proti poskusom klerikalcev z vsemi naprednimi elementi brez ozira na narodnost in raso. Ker ne vemo, kaj prinese jesen, je prav, da skupno slov. dijaštvo v tem zavzame svoje stališče. Za enkrat je gotovo, da bo zavzemal med letošnjimi slovanskimi kongresi shod slovanskega naprednega dijaštva v Pragi eno najvažnejših mest in da bo rodil obilo sadu. K vprašanju slovanskih kongresov izpregovorimo v prihodnjič več. Politične nesti. Državni zbor je prekinil zasedanje, in ministrski predsednik, baron Beck, sme biti zadovoljen z minolo parlamentarno kampanjo. Vspehe, ki jih je dosegel, spretnost, s katero je operiral in srečno premagal vse krize, mu mora priznati vsakdo. Rešitev nagodbe z Ogrsko inpodržavljenje češke severne železnice je veliko delo, ki mora vsakomur imponirati. Baron Beck ima srečo, potrpežljivost in talent, to je dokazal, razume pa tudi delati s parlamentom. To se je najboljše moglo videti v zaključni seji, koje bilo rešenih 20 zakonov, izmed njih so nekateri dalekosežnega pomena. — Državni zbor je v sesiji, ki se je začela dne 17. okt. 1907, pa do letos 17. julija rešil naslednje važne zakone: Avstro - ogrsko nagodbo, zakone glede ustanovitve novega delavskega ministrstva, proračun za 1. 1908, dva proračunska provizorija, normalni rekrutni kontingent, zvišani deželnobrambeni rekrutni kontingent, melijoracijski zakon, zakon glede varstva pred avtomobili, zakon za pomnožitev podpredsedniških mest, zakon državnih uslužbencev, podržavljenje češke severne železnice, zakon tr- lahkoživa Mara je nehote utihnila, ko je videla, kako malo se zmeni Pavla za njena vprašanja. Mara je pripravljala kosilo in skrbno pazila, da ni niti z najmanjšim šumom motila koleginje. Kaj ji je neki danes? Take ni videla še nikoli; in vendar službujeta tri leta skupaj! — Pavli ni bilo več obstanka v sobi. Morala je ven, pod milo nebo, da se oprosti te tesnobe, ki jo teži, jo hoče zadušiti. Trg so objemale temne sence, le nerazločno so se kazali obrisi posameznih hiš. Vrvenje po ulici je utihnilo, zato se je tem bolj slišalo žuborenje potočka, ki se je vil po sredi ceste skozi trg. Lipe so rastle ob njegovem bregu in pod lipami so stale klopi. Na eno teh klopi se je zgrudila Pavla, a le za hip, takoj nato jo skočila kvišku, iz prsi pa si je izvil globok vzdih. Naslonila se je ob lipo in nepremična strmela v globino vode. Vedno več zvezdic je odsevalo v njej, lesketalo se je tako bajno, cčarujoče, kot bi bil to odsev biserov, iz katerih je sezidan na dnu vode kristalni grad povodnega moža. Polagoma se je jelo nebo jasniti, mesec je vzplul na nebu. Njegovi žarki so prodrli skozi vejevje dreves ter začudeni obstali na lepem bledem obrazu Pavlinem, ki je rila še vedno v globino. Površina vode je bajno odsevala v srebrni mesečini, valčki so veseli poskakovali, kopajoč se v govskih pomočnikov, ter še celo vrsto manjših predlog, začasno določitev kontingenta špirita ter vrsto zakonov iz justičnega oddelka. — Poletno zasedanje je trajalo od 2. aprila, štelo je 54 sej. V tem času je bilo vloženih 140 nujnih predlogov, pročitanih 3700 interpelacij in 910predlogov. Največ časa je vzela proračunska razprava. — Državni zbor ni zaključil zasedanja, temveč le prekinil, in poslanci bodo dobivali dijete tudi čez počitnice. Avstrijska gospodska zbornica je zavrnila znižanje davka na sladkor in protestirala proti melijoraeijskemu zakonu, ki se zdi avstrijskim plemenitašem nevaren za redno finančno gospodarstvo. O postavi glede urejenja zavarovanja delavcev proti nezgodam in starosti ter o postavi glede trgovskih pomočnikov pa se tej nazadnjaški in nedemokratični gospodi niti ni ljubilo sedaj posvetovati. S to pasivno rezistenco so zlasti udarili soc. demokratične poslance. Omenjeni zakoni sedaj ne morejo iti cesarju v sankcijo in ne stopijo v veljavo, dokler se ti maziljeni gospodje, ki so sovražni ljudstvu, ne premislijo. Ali zato obstoji gosposka zbornica, da prepreči vsak sklep poslanske zbornice, ki je kolikor toliko izraz ljudske volje? Ogrska volilna reforma. „Slovensky Tyždenik" poroča, da bo nova volilna reforma na Ogrskem stala na temelju pluralne volilne pravice, da bode s tem zajamčena Ma-gjarom premoč. Posamezni volilci bodo volili 2 —3 krat, da, celo 4 krat. Kdor zna magjarski brati in pisati, dobi še drugi glas, za akademično diplomo in višjo davčno moč pridejo še nadaljni glasovi. Po pravici omenja list, da je to napad na demokratično enakost, ki jo je vlada obljubila in ki jo je kralj v prestolnem govoru zahteval. V Srbiji je slednjič srečno rešena ministrska kriza. Ministrski predsednik je Velimirović, novo ministrstvo ima nalogo rešiti drž. proračun za 1. 1908. brez kraljeve apanaže in trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Zaeno bo rešilo zakon o občinskih volitvah in druge najpotrebnejše državne potrebe. Potem bodo razpisane nove volitve v skupščino, ki imajo biti vsaj do 8. sept. 1.1. Po končanih volitvah bo kabinet preosnovan, in bodo vstopili vanj sami mladoradikalci. Srečno rešenje te težke krize se ima največ pripisati osebnemu delovanju in vplivu kralja. Na Bolgarskem se zopet pojavlja nezadovoljstvo proti novi vladni „demokratski" stranki, ker se je odrekla narodne suverenitete, ter prepustila vso politiko in vso politično inicijativo knezu. To se protivi temeljnemu zakonu bolgarske ustave, po katerem je narod suvereni gospodar, a knez samo njegov pooblaščenec. O Turčiji krožijo zanimive politične vesti po listih; ako se uresničijo, potem stoji Turčija njej. Veje so se lahno zibale v rahli sapi, ta in oni oveneli list je otožen zdrknil z veje in padel na tla. Pavla je strmela nepremično; zdelo se ji je, kot bi se dvigala iz vode podoba, ki jo je videla danes pri gospe, se večala, zavzemala človeško velikost, žila v njo ter se ji bližala. V tem je veter močneje potegnil, veja se je upognila in velo listje se je usulo kupoma k Pavlinim nogam. Jeknila je, prestrašena se je zganila, potem pa zbežala v sobo. Večerja ji ni teknila; tiho se je odpravila v posteljo. A zaželjenega spanja ni bilo. To, kar je menila že davno pokopano v dnu duše, pozabljeno, to ji je prišlo danes tako živo v spomin, kot bi bila preživela vse to pred nekaj hipi . . . Pred nekaj leti je bilo. Hodila je črez trg v šolo; in tam ga je srečala vsakikrat. Ponosna je šla mimo njega, kadar se je ozrl v njo; nobenega pogleda ni imela zanj. Lepa je bila in obračali so se za njo tudi drugi ... In tako sta se srečavala, dan za dnem, teden za tednom. Nekega dne ga pa ni bilo. Rahel, zmago-nosen smeh ji je šinil preko usten. Torej si vendar uvidel, da je vse zastonj! — Da me ne ogrejejo tvoji vroči pogledi! — Ha, ha! — A tam, prav v globini duše, se ji je pojavila vsekakor na pragu nove dobe. Prvi glas je, da se med Turčijo in Avstrijo vodijo pogajanja, a z odobrenjem in sodelovanjem Nemčije, da bi Turčija pristopila trozvezi. Angleški listi se obširno bavijo s tem in omenjajo, da je Turčija našla sedaj svoje pokrovitelje, ali bo navezana tako na trozvezne države, da pomeni to razširjanje vpliva Avstrije in Italije na balkanskem poluotoku. — Poroča se tudi o tajnih pogajanjih na Dunaju med Avstrijo in Turčijo; gre se baje za sklenitev naslednje vojaške konvencije: Avstrija jamči Turčiji nedotakljivost njenega sedanjega ozemlja; zato pa ji daje Turčija dovoljenje, da sme Avstro-Ogrska zasesti sandžak Novi-Bazar, ki leži med Srbijo in črnogoro, da tako onemogoči vsako združenje slovanskih balkanskih držav. Končno daje Turčija Avstriji vse tiste pravice v Macedoniji, ki jih že uživa Rusija. — In slednjič se poroča, da se v Turčiji sami pripravljajo važne premembe. Mohamedanski narodi se vzdigajo proti zastarelemu absolutističnemu državnemu sistemu. Državni prevrat, ki se godi v Perziji, mladoturško gibanje in vojaški upori v Macedoniji so pojavi mogočne duševne revolucije proti orijentalskemu despotizmu. v Štajersko. Iz Št. lija v Slov. Goricah. Od meje nam pišejo: Št. Ilj je naša trdnjava, da, smemo ga naravnost imenovati Port Artur vse Slovenske. Sovražnik nas že napada, s tem, da nam pred nosom kupuje slovenska posestva. Ta naša mila slovenska pokrajina pa vzdihuje in prosi pomoči — toda nihče se ne zgane. Zelo žalostno. — Siidmarka pa se nam roga, in denar ji leti od vseh strani, da, celo iz „Deutschlanda", skupaj. A na naši strani naj vse ostane mrtvo? Kje ste, slovenske posojilnice? Pridite vendar tu sem s svojo rešilno roko! Še se lahko rešimo ! Pridite nam na pomoč vse slovenske posojilnice in naša Ciril-Metodova družba, še je čas! Če pa nas bodete same pustili, tedaj pa gotovo propademo, propademo pa za večno. In potem gorje nam! Ge je enkrat Št. Ilj v nemških rokah, je obenem z njegovim padcem ključ od celih Slovenskih goric v nemških rokah. Slovenci, na delo, dokler je še čas! Pokličite si v spomin pregovor: „Bolje pozno, kakor pa nikoli!" Nemškutarski kramarji na sejmih v slovenskih trgih in vaseh. Po Spodnjem Štajerskem, po Savinski dolini, Posavju, v Slovenskih goricah, sploh povsod, hodijo na sejme v slovenske vasi in trge nemčurski in nemški kramarji celo iz Gradca. Kako slovenščino govore ti ljudje in kako prodajajo! Same ostanke in izmečke, nevedno kmečko ljudstvo pa to ku- misel, da bi le prišel! — Kakor nejevoljna je stresnila z glavo ob tej misli ... Pa saj ga ne bo treba čakati, prišel bo sam rad . . . Ob oglu ceste se je ozrla, a ni ga bilo. Zdrznila se je, videč oči mimoidočih vprte vase; zdelo se ji je, da ji vsak čita njeno skrivnost z obraza. Rdečica ji je preplula lica, pospešila je korake in odhitela v šolo. Minil je ta dan in še marsikateri drugi, njega pa ni bilo. Z grozo je zapazila Pavla, da je ves čas lagala sama sebi; da ji lepi tujec ni bil tako malo mar, kot si je trmasta zabičevala. Kolikokrat se je ozirala potem s pekočimi očmi po trgu, a ni ga bilo! In tako je hodila, vedno sama, s tisočimi željami v srcu, dan na dan v šolo, dokler se ni približal konec njenih študij. A bila je še hladnejša in nepristopnejša kot doslej napram drugim. Ali jo bode spoznal? . . . Ali se je bo še spominjal? ... In v srcu so se jele buditi nove nade, nove želje; oglašale so se, vedno glasneje, po pomladi, gorkoti, solncu. — Zunaj je podil veter listje po cesti. Jesen. — Mrzlično jo je streslo. Ali je res jesen? Saj za njo niti pomladi ni bilo! —• In vendar je jesen! Listje vene, umira, kot neuresničene nade! — Srce pa želi pomladi! — (Konec prihodnjič). puje! Ni čuda, da se mu nesramni nemški kramarji v obraz norčujejo, seveda nemški, da jih ne razume. In po mestih šele, n. pr. po Celju, kako tam govore čez Slovence! Zadnji čas je, da se štajerski Slovenci v gospodarskih in skupnih narodnih stvareh složijo, da nauče ljudstvo gesla „Svoji k svojim14 in tako zabranijo strahovito goljufanje naših ljudi od nemških Židov in drugih sleparjev. Po vsem slovenskem Štajerskem mora iti gibanje za gospodarsko in narodno osvoboditev našo, dokler pa bomo sami podpirali nemštvo, toliko časa se ne pritožujmo nad nemško krivico in grabežljivostjo. Štajerski listi brez razlike strank in politični govorniki iz obeh taborov naj gredo po deželi na križarsko vojsko zoper nemčursko varanje in sleparstvo, zoper nemški kapital in za rešitev našega naroda! Proč z nemškimi kramarji, slovenske občine naj jim ne dajo stojnic, ampak naj povabijo na sejme samo slovenske trgovce! Posnemajte v tem vrle Goričane, ki so pregnali laške krivonosce in kramarje iz vseh slovenskih trgov! Tu ima vrlo hvaležno nalogo celjsko trgovsko društvo „Merkur", ki naj organizira vso stvar, in potem energično na delo! Ge si sami ne pomagamo, drugi nam ne bodo! Iz nič ni nič! Ali živimo in napredujmo, ali pa lezimo v grob! Kakšno je sedaj naše stanje? Dan na dan guljenje in zatiranje našega naroda od strani vlade in nemške večine, večno zaničevanje, krivice brez konca. In kaj nas čaka! Neizogibna propast, ako se za časa ne dvignemo in ne rešimo sramotnih tujih vezi! Slovenci, streznite se! V Laškem trgu se je vršila dne 14. jul. veselica tamošnje ljudske šole, ki se je kar najbolje posrečila. Le to je kalilo veselje vsem zavednim Slovencem, da sta na slovenski šoli nameščeni dve nemški učiteljici, ki jima je pač dobra slovenska služba, Slovenec in slovenski jezik pa zoprna, kar kažeta ob vsaki priliki. Kako naj ljubi slovenski otrok svoj materni jezik, videč, da ga zaničuje njegov učitelj! — Ali ni pomoči zoper nesramno izzivanje teh učiteljic, ki se vpričo otrok norčujeta iz Slovencev! — Drugi dan je imela tamošnja nemška ljudska šola, ki jo obiskuje sedaj večina slovenskih otrok, svoj „šulfest". Da so šolarji, skoraj izključno otroci slovenskih staršev, ta dan haj-lali in našemljeni s hrastovim perjem in drugimi nemškimi znaki, hodili okoli, to je zadostno znamenje, kako stoji slovenska stvar v Laškem trgu! Te veselice so se pa udeležili celo nekateri „slovenski rodoljubi!" Suša je po vsem Sp. Štajerskem napravila že ogromno škodo, in ne dosti bolje je po nemškem delu dežele. Strašne posledice suše se kažejo zlasti na Ptujskem polju, kjer se suše celo drevesa. — Okoli Celja so travniki popolnoma izsušeni, trava do zadnje koreninice popolnoma sežgana. Seno prodajajo po 10 kron meterski stot; ker ga je malo, prodajajo kmetje na vse kriplje živino ali jo koljejo doma in prodajajo meso. A drugo leto ne bo živine, ne mleka, ne gnoja. Krme že zdaj primanjkuje, in mleko je vedno dražje, a meso ceneje. Koroško. glaseei iz jioroške. I. Mnogo se je v „Našem Listu" že razpravljalo o koroških razmerah. „Naš List" med naprednimi koroškimi Slovenci opravičeno uživa glas kot edin list, ki si je zlasti o politično-strankarskih razmerah na Koroškem upal izrekati odkrito, zato pa brezobzirno sodbo. Saj pri drugih slovenskih naprednih meščanskih listih zanimanje za nas koroške Slovence, za „pred-stražo Slovenstva11 žal navadno ni segalo preko pesniško vzhičenih in smešnih jeremijad o „tužnem Korotanu11. Lahko rečemo, da se je med slovenskimi naprednimi listi edino „Naš List11 že od vsega začetka povzpel do hladne in trezne objektivnosti, ki gre vsakemu zlu do jedra. Da se pri tem ni strašil niti oblastnega „nolli me tangere" celovške gospode, ki se proti upravičenim in stvarnim kritikam kaj rada zabarikadira za svoj vsekakor že precej luknjati ščit domišljave trditve, da „razmer ne poznamo", ter si na ta način s svojo odkritostjo nakopal precejšnjo nevoljo ortodoksnih čuvarjev koroškega Slovenstva, je le povsem hvalevredno in bi bilo zato le želeti, da bi se ga napredna slovenska inteligenca na Koroškem v svojem boju proti nemčurskemu klikarstvu in slovenski reakciji le še tesneje oklenila. Navzlic vsemu pa so pojmi glede koroške politike še vedno motni in nejasni. Še napredna inteligenca na Koroškem sama si je po večini očividno na nejasnem glede poti, po kateri ima kreniti do svojih ciljev. Pojav „Korošca" in njega čudno dosedanje balanciranje nam je živ dokaz za to. Vsak v resnici napredno misleč koroški Slovenec je z veseljem in zadovoljstvom zaznal za ustanovitev naprednega koroškega glasila. In če nas je vsa prejšnja slovenska politika na Koroškem napolnjevala s pesimizmom, nas je pa ta vest navdala z novim optimizmom, oddahnili smo se in upali smo, da pridemo do prostejšega in svežejšega zraka! Dasi nismo bili nikdar prijatelji iluzijam — kruta realnost je koroškemu Slovencu pač temeljito izsušila razgrete fantazije I — smo se pa vendar nadejali, da prinese ta pokret novega življenja v vrste koroškega Slovenstva. A sedaj je skoraj minilo pol leta, kar izhaja „Korošec" in kakšna je bilanca našega napredka? Nikakor nismo tako naivni, da bi pričakovali kar čez noč kakega splošnega preobrata, to bi značilo prokleto otročje pojmovanje naših razmer. To bi tudi ne bilo mogoče, ako bi nam bila najboljša sredstva na razpolago. Nam koroškim naprednim Slovencem pa manjka skoraj še vse in kar je glavno, nedostaju nam pač še neodvisnih delavnih moči. Ali pri vsem tem bi se dalo kaj doseči, ako bi se bile od vsega začetka prav upoštevale naše razmere. A tako? Merodajni činitelji naj mi ne zamerijo par odkritih besed, saj je poštena in odkritosrčna, bona fide izrečena beseda tudi med nami najbolj na mestu. Priznajmo si odkrito, da je vse, kar se imenuje na Koroškem napredno slovensko, sedaj v resnici šele nekak konglomerat najrazličnejših smeri, neka zmes ljudi, ki sicer instinktivno čutijo potrebo po novem, drugem življenju, med katerimi pa vlada faktično pravcata babilonska zmešnjava glede na sredstva, na pota v dosego skupnih smotrov. Pojav „Korošca11 je bil vse preveč produkt hipnih okoliščin. „Mir" je nekaj časa pel Pod-gorčevo pesem, in da je tendenca tega bolj ali manj strogo internacij onalnega krščanskega socialista rodila odpor celo med konservativno-narodnim življem, se je kmalu pokazalo. Tudi iz krogov duhovščine se je čul takrat marsikak glas nezadovoljnosti. Tedaj je bilo naravno precej hvaležnega terena za odličen naroden list in v resnici se je z napetostjo pričakovalo napovedanega „Korošca". Izšel je, a takoj se je videlo, da plava v zgrešeni strugi neopravičenega oportunizma. O kaki naprednosti ni bilo govora, narodna odločnost pa se je razlezla ob že a priori ponesrečeni špekulaciji na pridobitev — „Stajercijanskih" elementov. Oportunizem proti nemčurjem, dasiravno je bil le „diplomatičen", je bila pač glavna hiba novega lista, radi katere je zaigral takoj od začetka mnogo simpatij. — Podgorčeva era pri „Mir“-u je bila kratka. Njegov politični ideal je čim tesnejši stik slovensko-klerikalne stranke z nemškimi krščanskimi socijalci, v katerih na-cijonalno pravičnost napram nam očividno veruje ali je vsaj veroval, če ga je neizprosna praksa, vprav šovinistično-narodno nastopanje nemške krščansko - socijalne stranke definitivno poučilo o ničevnosti njegove sive teorije, ne vemo, niti ne maramo preiskavah. Povdarjamo samo dejstvo, da se je Podgorc po kratkem „inter-regnumu" zopet umaknil iz ospredja slovenske politike in „Mir" je vsaj navidezno zopet začel ubirati radikalno-narodne strune. Ne oporekam tistim, ki pripisujejo ta preobrat vplivu „Korošca" in vidijo v tem vsaj indirekten uspeh. Takisto pa je gotovo, da je ravno ta „Mir"-ova taktika odkrhnila ost takozvanoga „naprednega" po- kreta, vzela mu je takorekoč veter iz jader. Imeli smo sedaj dva slovenska lista, ki sta se razlikovala samo v tem, da je bil „Mir11 radikalen tako v „verskem", kakor menda taktično tudi v narodnem oziru, dočim je „Korošec" kot „napreden11 list „verski" moment ponajveč seveda eliminiral — da bi skušal pogubonosni klerikalni vpliv paralizirati s pošteno in odkrito napredno tendenco, o tem ni bilo govora! — njegova narodna smer pa je bila tudi bolj ali manj impotentna in samo zaradi popolnoma neopravičene taktike nasproti — nemčurskemu življ u. Vsa akcija je bila premalo preračunjena in premišljena, premalo organizirana in zato tudi a priori ponesrečena. „Korošec" je hotel sicer z dobrim namenom balancirati nad dvema elementoma, ki sta si kakor ogenj in voda, zato je vse skupaj obviselo v zraku. Kdor hoče sedeti na dveh stolih, navadno vmes obsedi. Danes gre stvar zato in vsled nezadostne podpore in zanimanja od poklicanih strani žalibog rapidno nazaj. Ali bodo zdaj merodajni činitelji razmišljali, da se pošteni in jasni principi absolutno ne smejo porazgubiti v neumestni taktiki? Saj bi nikjer tako krvavo ne potrebovali lista z jasno in principijelno smerjo kakor ravno pri nas na Koroškem. Ljudstvo je po večini politično in drugače disorijentirano, zato se s tisto cincarsko politiko vzgaja le nejasnost in neodkritosrčnost ter povzroča le še večjo zmešnjavo. Da gre našim klerikalcem neuspeh „Korošca" v slast, je pač samo ob sebi umevno. Saj si na ta način še nadalje lahko vzdržijo svoj nimbus kot edino pravi in mogoči „rešitelji" koroškega Slovenstva. In tako bodo pod krinko „sloge" še nadalje lahko slepili slovensko javnost s priljubljenim šlagerjem o „posebnih koroških razmerah", ki jih pa zadnji čas očividno prav nič ne ovirajo, da uprav po kranjskem kopitu in ob asistenci kranjskih klerikalnih fanatikov — hujskačev tirajo svoje „krščansko-socijalne operacije." No, veselje klerikalne gospode je, upamo, vendar malo prehitro. Naj si bo s „Korošcem" že tako ali tako, nujni interes koroških Slovencev bo zahteval, da se prej ali slej začne z novo odločno akcijo, ki bo vsekakor morala biti osnovana na drugi podlagi. Poljuden napreden list je in ostane kategorični imperativ našega napredka! Tozadevno bom v prihodnjih člankih med drugim povedal par svojih misli. Korotanski. Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je imelo dne 9. t. m v Celovcu svoj občni zbor, na katerem seje precej jasno pokazal položaj koroških Slovencev. Mogoče je, da nekateri kraji napredujejo, ako ni to samo navidez, večinoma pa je povsod stagnacija ali pa očitno nazadovanje. Navedemo par značilnih mest iz govora predsednika, dr. Brejca: „V zadnjem polletju smo imeli tudi druge slabe uspehe in skušnje. Opozarjam na šolski boj v Spod. Koroški, v občinah Strojna in Vogrče. V Vogrčah je učiteljstvo na višji pritisk sklenilo, da otroci slovenski niti moliti ne smejo več.“ — Med „veselimi dogodki11 je omenjal dan, ko se bo poslovil deželni predsednik, baron Hein; tedaj bodo prižgali posebne kresove! Ali je to kak uspeh? Oseba gre, a sistem ostane! Za lep političen uspeh smatra odlikovanje poslanca Grafenauerja, odlikovanje prošta dr. Miillerja in prof. Scheinigga! — Bolj žalostnega znamenja za propadanje koroških Slovencev ni mogel navesti. Ako dobe vsi Slovenci na Koroškem zaslužne križce, bodo vseeno šli pod nemški jarem, ako se sistem ne spremeni. Potem bodo ponemčeni pač z odlikovanji vred. Omenjal je lepo uspeli gospodarski shod v Velikovcu in zadružni tečaj v Celovcu. Obračunal je z rušilci sloge in „Korošcem". Omenjal je, da „Korošec11 ni drugega kakor ljubljanska frakarija in povedal res obsodbe vredno novico, da berači pri nemških trgovcih inserate in se predstavlja kot „Karntner". Končal je, da s temi ljudmi ni mogoča nobena politična zveza več. — Tajnik in urednik „Mira" Smodej je v resoluciji predlagal, da se ustanovi slo- venski narodni svet, kar je bilo sprejeto soglasno. Ta narodni svet pa mora biti klerikalen, toiej strankarski. Tajnik poroča o društvenem delovanju pri občinskih volitvah: Zgubili smo v Možici 6 odbornikov, v Št. Vidu v Podjuni je izgubljen I. razred, v Prevaljah „2 dosedanjih naših odbornikov11. (?) Dobili pa smo v Kostanjah 5 odbornikov, kjer prej nismo imeli nobenega, v Vernbergu — kjer so volitve razveljavljene — smo dobili večino, v Svetni vasi popolnoma porazili nemškutarsko stranko. Slovenci napredujejo v Velikovškem okraju, v Spod. Rožu, v Podjuni opažajo nazadovanje. — Pravega življenja ni na Koroškem; to je životarjenje od danes do jutri. Primorsko. Slovenci in Stalijani na primorskem. Zadnja leta se opaža v narodnem gibanju, da Slovenci zlasti na Goriškem napredujejo, in da se ponekje mora italijanski vpliv in živelj umikati slovenskemu. V Trstu pa, dasi so zunanji politični vspehi na strani Slovencev, vendar ne moremo trditi, da bi bil napredek Slovencev bistven in trajen. V Trstu in okolici izgubljamo Slovenci zemljo, mestu posestnikov, lastnikov zemljišč in svojih hiš se množi slovenski proletarijat; slovenski delavec daje Trstu in okolici kolikor toliko slovensko obilježje. Narodna meja med Italijani in Slovenci je bila v Trstu še pred dvajsetimi leti pri kasarni, nedaleč „Narodnega doma", sedaj so pa potisnili odtod Slovence že daleč nazaj, in vedno više v hrib se mora umikati slovenski kmet. V Trstu gine naš ugled, pada naše število vkljub nekaterim dejanskim in res znantnim uspehom na naši strani. Še pred kakimi 45 leti je štelo po uradni statistiki naše slovansko prebivalstvo skoro 60°/o, na zadnjem ljudskem štetju pa se je skrčilo naše število na 16% tržaškega prebivalstva. Resnica je, da je to štetje lažnjivo in sleparsko, da je polovica prebivalstva na tržaškem ozemlju slovenske narodnosti, in ko smo pri volitvah to dokazali, so Italijani prestrašeni klicali: „Hannibal ante portas" (sovražnik je pred vrati) — vendar naš ugled pada. To je tudi vzrok, da se pri ljudskem štetju ne pokaže naše pravo število. Gospodarsko odvisno ljudstvo nima poguma javno pokazati svoje narodnosti. Ta proces, če se bo nadaljeval, pelje v politično smrt, a grozi vsem našim pokrajinam. Kar je imel biti za rusko moč v vzhodni Aziji Fort Artur, to je za nas Slovence Trst. Brez Trsta smo Slovenci omejeni na poljedelske okraje, in vse naše poljedelsko življenje se bo moralo omejevati na proizvajanje poljskih in gozdnih pridelkov. Res, žalostno bi bilo, da bi mi, Slovenci, morali položiti orožje in se odmakniti od morja. In to v veliki meri vsled zaslepljenosti naših rojakov v sredini Slovenije. Italijanom, ki so že od nekdaj vkljub svojemu iredentizmu, uporniškemu duhu, ali pa baš zato, ljubljenci avstrijskih vlad, pomaga poleg nje v boju proti Slovencem njihovo šolsko društvo „Lega nazionale". To ni nikaka kulturna ustanova, temveč ima zgolj potujčevalne namene. O tem priča dejstvo, da Lega še ni ustanovila nobene šole v popolnoma italijanskem kraju, pač pa že mnogo v takšnih krajih, kjer biva samo par italijanskih družin. V „Legine" šole zahajajo tudi slovenski otroci, zlasti ubožnejših staršev, ker „Lega1-razdeljuje brezplačno obleke, obuvala, jedila itd. Zlasti v Istri, ki je glede šolstva tako zaostala, da jo prekaša celo — Turčija, skuša na ta način razširjati svoj vpliv. V narodno mešanih, torej v italijansko-slovenskih, ali ital.-hrvatskih ni niti državnih niti deželnih ljudskih šol, pač pa vse polno „Leginih". Tako ji vlada sama nudi priliko za potujčevanje. In nič boljše ni v Gorici. Tam je okoli osem tisoč Slovencev, a svoje ljudske šole si morajo vzdrževati sami. Sicer je res, da je v zadnjem času prisilila vlada go riški magistrat, da odkaže prostore za slovensko šolo. Kaj pa je storil ta magistrat? Odkazal je Slovencem take prostore, ki so komaj Uporabni za konjske hleve. Zato obiskuje to šolo le troje slovenskih otrok. Vkljub vsemu pa je napredek Slovencev od leta do leta lepši, po svoji žilavosti, prebujenosti in politični zrelosti pa prvačijo vsem Slovencem. ----------- V boj za slovenske srednje šole. Ob koncu šolskega leta stopa goriškim Slovencem zopet živo pred oči potreba slovenskih srednjih šol. Na gimnaziji v Gorici je bilo letos 272 Slovencev, na realki 143; Italijanov na gimnaziji 224, na realki 217: Nemcev je bilo na gimnaziji 43, na realki 54. In oba zavoda sta nemška. Ali ni to krivično, da se mora v Gorici mladina učiti v srednjih šolah v nemščini, ki niti deželni jezik ni? To se mora odpraviti, in zavodi se morajo zliti v slovensko gimnazijo in slovensko realko ter laški gimnazij in laško realko. Ako je kaj pameti pri italijanskih političnih voditeljih, se morajo znova zavzeti z vso energijo za pametno rešitev goriškega srednješolskega vprašanja, to je, da se odpravita nemški gimnazij in nemška realka ter napravita zavoda, ki bosta odgovarjala potrebam Goriške. S slovenske strani se mora začeti nov neizprosen boj, da dobimo šole po svoji volji. Kranjsko. Klerikalna strankarska strast. Kam so nas že privedli politični strankarski prepiri, v kakšno mlakužo medsebojne nevoščljivosti, nam zopet kaže slučaj iz najnovejše dobe. Kot znano, je vlada letos ustanovila novo ministrstvo za javna dela. V novem ministrstvu je 157 uradnikov, med temi 37 Cehov. S tem se je ugodilo zahtevi češkega ministra Praška, da bodi v vsakem ministrstvu petina Čehov. Slovenec ni vzprejet nobeden v ministrstvo, in zakaj ne? Vlada je klerikalni državnozborski „Slovenski klub" pozvala, naj imenuje nekatere uradnike, ki bi bili sposobni za delavsko ministrstvo. A klub po svojem posvetovanju tega ni storil, ker bi moral imenovati uradnike — naprednega mišljenja. — To je nizka maščevanjaželjnost iz strankarstva, ki je prišlo tako daleč, da klerikalci nimajo več smisla za narodno skupnost. Oni greše proti svojemu narodu iz osebnih ozirov; tako si bomo polagoma Slovenci sami posekali življenske korenine. Ljubljanska draginja. V občin, svetu v Ljubljani je v torek občin, svetnik Mayr glede sedanje neznosne draginje nujno predlagal, naj župan stopi v dogovor z mesarji, ki vkljub mnogo nižjim cenam živine še vedno niso znižali cene mesu, in naj draginjski odsek prouči draginjsko vprašanje in napravi konec draginji. Pri utemeljevanju svojega predloga, kateremu se je priznala nujnost, je povdarjal, da je ljubljanski trg glede zelenjave dražji kot londonski. — Obč. svetnik dr. Triller je povdarjal, da je treba proti mesarjem najradikalnejših sredstev in predlagal, naj magistrat takoj stopi v dogovor z vlado zaradi naj višje cene, ki jo sme imeti meso. Ako pa mesarji ne znižajo cen mesu, jim mesto odpovej brezplačne stojnice. Njegov predlog je bil vzprejet soglasno. — Isti večer so priredili ljubljanski socijalni demokratje shod, na katerem so zahtevali od mestnega zastopstva, da kaj stori zoper te razmere. Vzprejet a je bila naslednja resolucija: „Glede na splošno draginjsko stanje poživljamo na vrtu „Narod. doma“ zbrani ljubljanski konsumentje občinski svet, naj ožitvori „socijalno komisijo", v katero naj pritegne tudi zastopnike širokih slojev konsu-mujočega ljudstva. Te komisije naloga naj bo, proučevati sredstva, kakor: lastni mlin, lastna mesnica, ki naj pomagajo konsumentom proti neprestano se ponavljajoči draginji in njenim provzročevalcem.“ Varujmo domače umotvore! Pozor, Ljubljana! Znano je, da se pri nas ne ceni še manj pa varuje novejša domača umetnost. Milo se pa stori človeku, če pogleda, v kakšnem kritičnem stanju je danes najlepši kiparski umotvor ljubljanski: Robbov vodnjak pred mestno hišo. Niso temu krive samo vremenske sile, ki gotovo škodljivo uplivajo tudi na še tako trd marmor. Mnogo bolj je kriva temu naravnost neodpustljiva brezbrižnost varnostnih organov ob času, ko se vrše pred mestno hišo običajni cerkveni obhodi ali kake druge slavnosti. Radovedni mladini ne zadostujejo stojišča po stopnicah krog vodnjaka, ampak splezajo ročno na bazen in od tam brez vsakega rešpekta za vrat in na pleča trem častitljivim starcem, pravim biserom baročne umetnosti. Kdo bi se čudil, da manjkajo prvemu prsti na rokah; drugemu (proti mestni hiši) je bila menda baš letos odbita cela leva roka v zapestju, ki je sedaj privezana mahavo z navadno žico. Žica seveda rjavi in tako vničuje občutljivi kararski marmor za vedno. Takemu brutalnemu „obsedanju11 gotovo ne morejo biti kos figure s tako finimi detajli. — Ni mi znano, kedaj je bil vodnjak zadnjič restavriran, če je sploh bil. Vendar kaže vse, da se mora to čim preje storiti, če ne se je bati, da umotvor popolnoma razpade. Med stiki posameznih kosov marmorja, ki so bili prej previdno zamazani, režijo sedaj po 3 mm široke špranje. Voda, ki vhaja notri, razzeba in vničuje še od znotraj, čemur od zunaj nezgode prizanašajo. To nam žalostno spričuje figura, ki je obrnjena v Stritarjevo ulico. Stopalo leve noge je že skoro popolnoma vničeno, in tudi na plečih je opaziti med skladi veliko špranjo. To, kar sem navedel, je vidno samo pri površnem opazovanju, in koliko bi našlo še strokovnjakovo oko pri natančnemu razisku I Upam, da najdejo te vrstice pota na pravo mesto, in več kakor žalostno bi bilo, če se takoj ne odpo-more vsem tem nedostatkom. — Apelujemo na zastop ljubljanskega mesta, katerega varstvu je prepuščeno to monumentalno delo, ki je ponos in dika bele Ljubljane. Opozarjamo na to zlasti ravnatelja g. Iv. Šubica, umetniškega izvedenca v obč. zastopu. Mi smo storili svojo dolžnost, in ako je sedaj ne store opozorjeni krogi, potem si lahko čez nekaj let čestitajo na vandalskem delu, da so uničili najlepši spomenik stare Ljubljane. —c — Glasbena Matica. Na občnem zboru ljubljanske „Glasbene Matice11 se je vnovič pokazalo, kako izvrstno napreduje in da je eden prvih slovenskih kulturnih zavodov. V glasbeni šoli narašča z vsakim letom število učencev, lani so se uvedli novi predmeti in nastavili novi učitelji. „Glasbena Matica" stopa po poti proti konservatoriju, s tem postanemo Slovenci nekako drugi Cehi na glasbenem polju v Jugoslaviji. Važen napredek „Matice" je, da je osnovala lasten koncertni orkester, ki prične delovati s 15. septembrom; z njim bo mogoče uprizarjanje simfoniških koncertov in ljudskih skladb, ter bo igral tudi v slovenski operi mestu vojaške godbe. Tako se bo ljubljanska „Društvena godba" spremenila v Matični orkester, ki mu bo kapelnik pravkar došli virtouz g. Talich. Obrtni svet. Za pospeševanje male obrti in rokodelstva je bil pred 16. leti ustanovljen obrtno - pospeševalni urad v trgovinskem ministrstvu. Ta urad je že storil nekaj za povzdigo občinstva z državno podporo, ki mu je bila na razpolago. Zadnja leta je državni zbor precej zvišal ta kredit, ki za letos znaša 933.000 kron, pa zadošča komaj za najnujše potrebe. Ta urad ima na Dunaju vzorne delavnice za razne obrte, stalno razstavo umetnih obrtnih izdelkov, prireja poučne tečaje za mojstre na Dunaju in po deželah, podpira obrtniške razstave, obrtne zadruge s stroji, denarnimi podporami in posojili. — Obenem že nekaj let životari takozvani obrtni svet, ki bi se moral shajati vsako leto vsaj dvakrat, pa že ni bil sklican dve leti. V tem obrtnem svetu so zastopane posamezne dežele po državnih poslancih. Kranjsko zastopa dr. Žitnik. Ta obrtni svet je bil sedaj prideljen novemu delavskemu ministrstvu, in se je znova oživel. — V Ljubljani ustanovi v najkrajšem času obrtno - pospeševalni urad, in so priprave že skoraj končane. Za slamnikarsko zadrugo v Mengšu je nasvetoval obrtni urad strojev za 5000 kron, za žebljarsko zadrugo v Kropi posojila 10.000 kron, za mizarsko zadrugo v St. Vidu nad Ljubljano 1200 kron, za sitarsko zadrugo v Stražišču pri Kranju posojila 10000 kron. Ali so dovoljene te podpore, še ni znano. Slovenski in češki socijalni demokratje. „Rdeči Prapor" je prinesel članek „Vseslovanska burka". Par dostojnih mest navedemo, kar nam bodi milostno dovoljeno! — „V pondeljek seje počela v Pragi neslana burka, ki jo njeni prireditelji z otročjo bahatostjo imenujejo „vseslovanski kongres11. Zbralo se je tam namreč nekaj brez-poslenih ljudi, ki bodo govorili, pili in jedli ter se naposled razšli prav tako pametni, kakor so se bili sešli. Nas bi vsa ta reč prav malo brigala, če bi ti ljudje v svoji predrznosti ne trdili, da govore, pij o in jedo v imenu slovanskih narodov. — Toliko žalosti in dolgega časa se na enem kupu in ob enem dnevu še nikoli in nikjer ni zbralo nego te dni v Pragi. Da se ta kupček revščine imenuje „kongres11, in še „vseslovanski" povrhu, je le pusta šala. S tem je za nas stvar opravljena". — Navedli smo začetek in konec tega članka, da vidimo, v katerem duhu in smislu je pisan. In sedaj navedemo kot paralelo še par stavkov iz članka češkega socijalnodemokatičnega pisatelja Krejčija „Novo Slovanstvo", ki se bavi tudi s slovanskim kongresom v Pragi. — „Priče smo važnega in težko pričakovanega preobrata: Slovanska ideja stopa na tla pozitivnega dela. Vrača se stari sen Kollara in Safarika, ali v novi obliki. Potovanje poslancev Kramara, Hribarja in Hlibovickega v Petrograd je imelo ta neutajljivi vspeh, da je pokazalo zanimanje ruskih liberalnih življev za slovansko vzajemnost, da celo možnost rusko-poljskega zbližanja. — To novo gibanje za slovansko zbližanje nima ničesar opraviti s starim carofilskim panslavizmom, nastopa tudi pod novim imenom neo-slavizma, novega slovanstva, ki ne računa več z Rusko kakor samodržavo, marveč kakor s konštitucijonalnim narodom, in proglaša, da hoče stati na polju enakosti, svobode in bratstva. — Slovanska ideja ima torej neutajljivo bodočnost... Da se slovanska vzajemnost danes oživlja in da prehaja iz rok konservativnih nacijonalistov in romantikov v roke liberalne buržoazije, je napredek, ki priča o tem, da ima ta ideja življenjsko silo in da se da spojiti z moderno izobrazbo in demokratičnim mišljenjem. — Prej-alislej bo primorana tudi socijalna demokracija pečati se s slovansko idejo. Socijalizem ne more z njenim vresničenjem nič izgubiti, marveč le pridobiti. V oni meri, kakor bo napredovala zavednost duševne in kulturne enote Slovanstva, v isti meri se bo čimdalje bolj moglo govoriti o slovanskem socijalizmu kakor določenem in enotnem tipu. Značaj in čuvstvovanje slovanskega plemena ne more ostati brez vpliva na razvoj socijalističnega mišljenja v teh narodih, ravno tako, kakor se socijalizem pri glavnih kulturnih narodih dosedaj ni ubranil vplivov narodnega karakterja in temperamenta. Ako je Slovanstvo pleme bodočnosti, je že s tem označeno, kako važna vloga mu pripade na bodočem urejevanju sveta, s tem je tudi povedana zveza med slovansko idejo v njeni novi obliki socijalizmom. —" Navedli smo le par značilnih misli, in jasna nam je takoj velikanska razlika med češko in slovensko socijalno demokracijo. Tam globokost, treznost, resnost, bistro presojanje razmer in oster pogled v bodočnost, tu pa — plitvost, površnost in naduta domišljavost. Češka soc. demokracija 23 posl. v parlamentu, slovenska 0. Kako obvarujemo našo deco jetike? Razpravo „o boju proti jetiki osobito z ozirom na našo mladino in na razmere v šolah11, ki je izšla v „Domačem ognjišču", dalo je deželno pomožno društvo za bolne na pljučih pod gornjim naslovom ponatisniti in je po en izvod uposlalo vsaki ljudski šoli na Kranjskem. Brošuro pa je dobiti tudi v knjigarnah in sicer po 40 v. izvod. Namenjena je v prvi vrsti našim ženam in materam, ki bodo iz nje razvidele, kaka nevarnost preti že dojencem in otrokom v prvih otroških letih, če se ž njimi pravilno ne ravna. Brošura nam podaja natančna navodila, kako obvarujemo našo deco jetike, sploh pa je iz nje posneti marsikak koristen nasvet glede odgoje otrok vobče. Iz Železnikov se nam piše: Tukajšnje „Slov. bralno društvo" je priredilo dne 19. t. m. igro „Divji lovec11, katera je bila ob ogromni udeležbi izborno predstavljana. Na vsestransko željo se bo ta krasna igra ponavljala dne 26. t. m. Začetek ob pol 6. uri zvečer. Cene: Sedeži od L—3. vrste 1 K, ostali sedeži 60 vin., navad ni prostor 30 vin. Vse prijatelje lepe zabave se vabi k mnogobrojni udeležbi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Raznoterosti. Bogastvo. O boginja bogastva, ti si tista, zavoljo katere pada pravica, molči zakon, modrost se prezira, neumnost se širi, a resnica trpi v sužnjosti, ker si sama postala tovarišica ničvrednežev in nevednežev ter blagoslavljaš vsako glupost in kvariš ljudi in delaš iz njih nasilnike, ki zatirajo svobodo in pravico. Tudi onim, ki te imajo, delaš velike skrbi, ter nisi ti tista, ki je konec nesrečam in žalostim, temveč jim daješ samo druge oblike. — Dobra si samo v mislih drugih, v resnici pa si nizka in hudobna, nazunaj si ljubeznjiva, v resnici pa zlobna in grdih posledic. Ti si ona, ki se druži večinoma z lopovi, v rokah poštenega človeka sem te našel redkokdaj, in goniš pravico iz mest v pustinjo, ti si zlomila noge resnici, zamašila usta zakonu in napravila iz človeštva propalice in sleparje. — Griordano Bruno. Ruska narodna modrost. S srebrnimi čevlji prideš lahko do cesarice. — Uboštvo ni greh, ali dvakrat tako hudo. — Siromaku manjka mnogo, lakomniku pa vse. — Bog ni kmet: Temu vzame ženo, pa mu da dekle zato. — Sreča ni krava, da bi se ti dala molzti. — Poštenjaka imenujemo onega, ki goljufa samo svojo ženo. Prosueta. Družba sv. Mohorja. Do 4. malega srpana 11908 se je vpisalo v Družbo sv. Mohorja vkup 84.197 udov. Izmed teh je 1740 dosmrtnih in 82.457 letnih udov. Ako primerjamo številke z lanskimi, najdemo lep napredek, ker ima družba letos 5051 udov več, in sicer dosmrtnih 33, letnih 5018. Napredovala pa je: goriška nadškofija za 746 udov; krška škofija za 107; lavantinska za 1918; ljubljanska za 2353; somboteljska škofija za 59; videmska nadškofija za 18; Amerika za 39; Poreška škofija za 6; Azija in Afrika za 5 udov. Za lanskim številom zaostali pa so ti-le kraji: tržaško-koprska škofija za 109 udov; sekovska škofija za 3 ude; Krk, senjska in dalmatinske škofije vkup za 14 udov; zagrebška za 7, djakovska za 16, Bosna in Hercegovina za 43 in razni kraji v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgube nas ne žalostijo tako kakor se radujemo napredovanju nad našimi brati na Beneškem in Ogrskem. Tudi Amerikanci so napredoval), bržčas po novih izseljencih in vkljub slabim časom, ki so prišli nadnje letos. — Novih dosmrtnikov se je vpisalo 58; umrlo jih je 12, l dosmrtnih je izgubil svoje pravice, ker vsled izstopa iz katoliške cerkve ne more več biti ud družbe. Letošnje število Mohorjanov je samo za 401 SlBiFeUp ker čuva prtenino. p vsled bBeščeče belirce, ki jo dobi prtenina. ker ne dobi prtenina po pranju pir-av niicaicega duha. fUleS^ffESETlg ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo časa. «-%F9t S H' B m V',, ./ /> % g;-'1'-" ' Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgoraj-šnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ki je brez vsake vrednosti. Ha leto pri L, Miliš, BlSj I. Ilerhslei 3. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, s kolonijalnim blagom in z milom. manjše od najvišjega števila, ki ga je dosegla družba 1.1904, ko je štela 84.598 udov. Rodoljuba pa navdaja ogromna armada Mohorjanov z veselo nado, da še nismo prišli do najskrajnejše meje, nego da se bo pod zastavo apostola starega Ko- rotana zbrala vkljub klevetnikom in sovražnikom v lastni hiši slovenski in zunaj nje še vedno naraščajoče število mož in žen, mladeničev in deklet, ki jim žari v srcu plamen prave, čiste ljubezni do matere Slovenije. Us/ecenjsnemu slovenskemu učiteljstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Jos. Petriča izdelovanje jol^^ih zvezkov vseh vrst Potrudil se bom, da ustrojem gg. učiteljem v vsakem osiru, bodisi glede kakovosti papirja, lične izvršitve in točne postrojbe. V nadi, da se bo slovensko učiteljstvo pri izbiri med slovenskim in nemškim blagom blagohotno oziralo na slovensko podjetje, se priporočam . Z odličnim spoštovanjem hnt. Slatnar, tiskarna v J(amnik.u Izdelovanje in zaloga šolskih zvezkov. iggffagggs^aBasgagsa^SBasgg-gosgažgsgggggasgasiasgasgaK P 1 1 l l g Proč s peresom! ,.L I I^I F* LJTU je j > isi.'ii 11 i stroj y:vL x'«s<'ilvO^>vii'. Model A.......K 38*— Novi model III . . . K 50*— Brez konkurence z ozirom na ceno in uporabnost. Ni igrača; ne zamenjati s sicer cenejšimi posnetki, ki pa so brez vrednosti; črke tako lepe kakor pri najdražjih pisalnih strojih; črke niso iz mehkega gumija. Raz-množbe vsake vrste. Pretiskalne kopije. Jamstvo za brezhibno delovanje. C>< 11 ilvox -sn ix£l vseli EL ICi^asiBS & 0©H9 IC&ifstem. Prospekt zastonj in poštnine prosto pri razpošiljalni družbi Mestna hranilmea ljubljanska Stanje hran. vlog: tiari 24 milijonov jt I v lastni hiši $ frešeraeeih ulicah št S Rezervni zakiari: nad 900.000 kron poprej na Mestnem trp zraven rotovža. ure a I 1 Sprejema hranilne vlo<|e vsak delaVnik od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne jih obrestuje ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. p0 sl; jO Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletiiih otrok in varovancev. Osmih viep se sprejeiijo tul po pošti iii potom e. kr. poštne Inilniee. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 50/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Bolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. F©s©ja se taggli ma menice ise vrednestne papirje- Podružnica v Spljelu Delniška glavnica : 2,000.000 K Rentni davek plačuje banka sama. Ljubljanska kreditna banka Mmžnm Celoten , -- -------- v Ljubljani .. ........ obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4V\o Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500—, 1.000 —, 5.000 - in 10.000 Res. fond: 200.000 K Rentni davek plačuje banka sama. Fran Čuden V Ljubljani ^ v Prešernovih ulicah Tđ^ MB - Urar - Delničar tovarniške družile .Mor i za izdelovanje najiioljšiii ni’ v Švici irpjss i zlaliia iii srčiiraiE IspoH. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 1 Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union“^y ^/^Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd, Najbolj, kosm. z@bo čistili stvol S Anton Turk ® knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti priporoča: ------- „Velika egiptovska sanjska knjiga“ ki obsega 320 strani; razlaganje sanj, navodilo za sreekanje, srečni in nesrečni dnevi in kažipot človeškega življenja, kazalo o različnem pomenu sanj po posameznih nebeških znamenj. Cena 60 vinarjev po pošti 10 vinarjev več. k. finjina v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah št. 5 priporoča elepiiiiie oiite po meri ^ iz pristnega angleškega blaga, Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev ^ iz tirol. nepremočljivega ločna. Najsolid. postrežba. gas eas sag gas S3ov#eč,-Bci sporni-rajajte se podpor-stega za slovenske trisoko-šolce w Ppagi. sssssassasns Sudovik Vidmager e fjabljani Resljeva cesta št- 3 v lasni hiši poleg Fran Josipovega mostu * poprej skoz 24 !§t na Bregu številka 10, proda vsake vrste hišno ogravo kot: celo bališče, omare, postelje, mize, stole ter tudi skrinje itd, iz mehkega in trdega lesa, kakor tudi modrece, žimnate in na peresih, Ogledala in podobe lastnega izdelka. Ustanovljena obrt od leta 1823' Veronik? J^endcC /Ljubljana, dunajska ce;ia 20 'mssz Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna ^aloffct }os- Petričevih jvej/^ov L i poljedelskih strojev, Oglejte si - naj večjo zalogo preš za grozdje iu sadje, grobnih križev itd. pri FR. STUPICA slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, gepelnov in štedilnikov, peči, železnih na- V LJUBLJANI $ na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu ti, nasproti Križanske cerkve. Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v žeiezninsko stroko spadajoče predmete. Slovenci kupujte uži-galice v ko-? rist družbi sv. Cirila in Metoda. © Julija Štor a v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg fifiestne hisamlreice ---------Naj večja zaloga------ maši, žsiisiili in oisjili eeitjev iz najboljših to varen, domačili in tujih. Turistom priporoča pristna gojserske gorske čevlje Zmerne cene. zv Solidna postrežba. ------------------------oC *aS2£SS®SSKS8iaiBŽSgaS8^8SS ^;*** ********* *6* A 4-** ****<• ***** ** *-* * ^ ti ti ti % % ti ti ti 1 I ti ti ti ti ti ti ti ti ti ?! ti ti ti ti ti ti ti ti ti tj ti ti ti ti ti FE. SEVCIK puškar 8 žjnbljam, ŽidoBske ulice št. 7. Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. fojfjpavsSa se toerao iztrs^šujejo. Cenik na zahteVo zastonj. Brezskrbno družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o pveoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ga. A. Katipa, Berlin S. W. 296 Lindenstrasse. 50. Ljijai, Prešerne iiliee Bajvečja izlera izgotovljene ohleh za gospode, dame in otrok Drogerija_ ANTON KANC Ljubljana, Židovske ulice I. priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvezila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida. Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov, Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd. Priporočajte povsod ,Naš List’ Ustanovljena leta 1882 registro-vana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Podrejena skontraciji „Zveze slov, zadrug" v Ljubljani Ustanovljena leta 1882 na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge p>o Poštno-hranilu, urada štev. 828.406. 47*70 Telefon štev. 185. brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Ifradne ure od S. do 12. in od 3. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Stanje hranilnih vlog K S2g434-933-24 Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 1907 K 12,888.795-43 Denarni promet K 59,197.246-20 i-f----------------* Marnost hr-anilmh vlog Je tudi sajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po SV/Zo z l1/*0/* na amortizacijo ali pa po 51/,0/* brez amortizacije; na menice po 6"/o- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Edino praVi je samo THierry-jeir baB^am z zeleno nuno kot varstveno znamko. Najmanj se pošlje 12/2 ali 6/1 ali 1 patentovana družinska steklenica za potovanje K 6"—. Zavojnina prosta. Thiemi-jevo eentifolijsko mazilo Najmanj se pošlje 2 puščici Za K 3 60. — Zavojnina prosta. zenje, vnetje, poškodbe, rane itd. — Naročila ali denarne pošiljatve je nasloviti na: A. Thierrjf, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu 1 Zaloge v več lekarnah. Vsepovsod priznani kot najboljši domači sredstvi zoper želodčne težave, zgago, krče, kašelj, zasli- (malinoirecg cEtronas jagoda, češnja, prvenec) so najboljši. Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Steekenpjenl- lifipnomleenotniio Čudež industrije! New-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta. nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6"90 in sicer: i 6 kom. najfln. nam. nožev s pristno angl. klinjo 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega kosa’ 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6*90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gl. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*90. Američansko pat. srebro je znano, skoz in skozi je bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovanjsko in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se