337
Politlčne  stvari.
Deželni zbor kranjski.
Odsek za premembo volilnega reda za deželni zbor kranjski predlaga sledeči
Zakon
z . • dne...........
s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske.
Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Člen L
Paragrafi 4., 8., 10., 11., 16., 22., 24., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52. in 53. deželno-zbor-skega volilnega reda s 25. februarija 1861. in zakon z 10. januarija 1867. 1. (zak. in ukazni list za vojvodino Kranjsko št. 4), s katerim sta se prenaredila §§fa 13. in 15. deželnega volilnega reda, so v svoji zadnji besedi preklicani in glasiti se morajo tako:
§• 4. Vsak v volilski razred mest in trgov uvrščeni kraj je ob enem volilni kraj.
v volilnih okrajih, ki so sestavljeni iz dveh ali več mest in trgov, je glavni volilni kraj tisti kraj, ki je v §fi 3. pri določevanji vsakega volilnega okraja prvi imenovan.
§.8.
V volilnih okrajih, sestavljenih za volitev poslaace v iz kmetskih občin, je volilni kraj tisti kraj, ki je v §^^ 7. pri določevanji vsakega volilnega okraja prvi imenovan.
§. 10.
Volilno pravico v obče ima vsak samopravni avstrijski državljan moškega spola, kateri je dopolnil 24. leto svojega življenja, ter ni izključen od volilne pravico (§. 18).
Samo v volilskem razredu velikega posestva se med volilce štejejo tudi samopravne ženske, ki so dopolnile 24 let, ter niso izključene od volilne pravice.
§.11.
Poslance iz volilskega razreda velikega posestva volijo direktno posestniki tistih, v deželni deski vknji-ženih posestev, katera plačujejo najmanj po sto gold. cesarskih realnih davkov na leto, od katerega zneska zemljarina (zemljiški davek) znaša najmanj štiri petine.
Med več soposestniki v deželni deski vknjiženega posestva, ki daje pravico voliti, sme voliti samo tisti izmed njih, kogar zato pooblaste.
Kdor poseduje dve ali več v deželni deski vknji-ženih posestev, katerih letna dolžnost na cesarskih realnih davkih skupaj znaša najmanj sto gold. in od tega zneska zemljarina najmanj štiri petine, tisti ima tudi pravico voliti.
§. 13.
Poslance v §fu 3. naštetih mest in trgov volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po posebnem občinskem statutu ali po občinskem zakonu s 17. februa-rija 1866. pravico voliti občinski zastop mest in trgov, sestavljajočih eden volilni okraj, in kateri niso po §ftt 18. deželno-zborskega volilnega reda izključeni od volilne pravice, in kateri
a)  v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po pet gold. cesarskega direktnega davka na leto;
b)  v občinah, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa tisti po visokosti letnega cesarskega direktnega davka zvrščeni občinski volilci, ki plačujejo prvi dve tretjini vsega tega davka in razven teh tisti, ki plačujejo najmanj po pet gold. cesarskega direktnega davka na leto.
Tem je prištevati tudi častne meščane in vse tiste občane, kateri imajo po §fu i., točki 2. občinskega volilnega reda te dežele volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek ali ne.
§. 15.
Volilne može vsake občine volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po občinskem zakonu s 17. fe-bruarija 1866. pravico voliti občinski zastop in kateri niso po §^tt 18. deželno-zborskega volilnega reda izključeni od volilne pravice, in kateri
a)  v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto;
b)  v občinah, ki imajo menj ko tri volilne razrede, pa tisti pa  visokosti letnega cesarskega direkt-
338
nega davka zvrščeni občinski volilci, ki plačujejo prve dve tretjini vsega tega davka in razven teh tisti, ki plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto.
Tem je prištevati tudi častne meščane ali častne občane in vse tiste občane, ki imajo po §fu 1., točki 2. občinskega volilnega reda te dežele volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek ali ne.
§. 16.
Vsak volilec sme svojo volilno pravico samo v enem ^'olilfiem okraji in praviloma samo osobno zvrševati.
Po izimku smejo volilci iz volilskega razreda velikega posestva po pooblaščencih voliti. Ženske svojo vo-liloo pravico zvršujejo samo po pooblaščencih.
Pooblaščenec mora imeti volilno pravico v tem vo-lilskem razredu ter sme samo enega volilca zastopati.
Pooblastilo za zvrševanje volilne pravice v volilskem razredu velikega posestva se mora glasiti na zvrševanje volilne pravice v tem volilskem razredu ter mora imenovati volitev, za katero se daje.
Zunaj vojvodine Kranjske izdana pooblastila in preklici pooblastil morajo biti pravilno poverjeni.
Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu velikega posestva, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji drugih dveh volilskih razredov, in kdor ima pravico voliti v volilnem okraji v §. 3. naštetih mest in trgov, ne sme voliti v nobeni kmetski občini.
Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmetskih občin član več občin, tedaj zvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanovišča.
(Dalje prihodnjič.)
345
Politične stvari.
Deželni zbor kranjski.
Minuli so tudi zadnji dnevi zborovanja deželnega zbora kranjskega in zadovoljni smemo reči, da so se obravnave njegove vršile boljše in mirnejše, kakor smo se mogli kedaj nadjati.
Koj po volitvah izrekli smo svoje mnenje, da bode treba modrega postopanja vseh zmernih narodnih poslancev, da zabrani razdvojenje v domačem taboru, in radi priznamo, da je ta naša prošnja ali želja prekosila v dosedanjih sklepih narodne večine naše največe nade.
Materijelno bila je želja narodne večine za prvo zborovanje skleniti nov volilni red za volitve v deželni zbor, po katerem naj bi se krivice dosedanjih Schmer-lingovih postav odpravile vsaj v toliko, kolikor jih je glede volitev v državni zbor prenaredil uže državni zbor.
Začetkom ni se bilo nadjati, da bi se mogla ta prenaredba skleniti s pomočjo nasprotnikov naših.
Dogodbe zadnjih dni pokazale so, da je to bilo mogoče in to  ne le v očividen prid našega naroda na
346
Kranjskem, temveč tudi na veliko korist vseh naših političnih prijateljev in na korist pravičnega in za vso državo blagonosnega programa sedanje vlade.
Zakaj to, razvidi se lahko, ako pogledamo svoj lastni položaj zdaj.
Toda to presoditi prav, treba je ogledati vsa politično važneja vprašanja zadnjega zasedanja našega zbora.
Potrjenje volitev velikega posestva in pa vprašanje o podpori poduka v nemščini na ljudskih šolah gotovo bila vprašanja političnega pomena.
Ni dvomiti, da ob času potrjenja volitev velikega posestva nepostavnost njihova vsaj ni bila dokazana zadosti, ker ne glede na glasova Lichtenbergova in na oni glas dunajske hranilnice, po katerih je neveljavnost vsaj zelo dvomljiva postala, zdaj ne smemo prezirati, daje državna sodnija, najviša instanca v političnih vprašanjih, med tem izrekla, da sta bila dva pristaša narodne stranke med volilce velikega posestva po sestavi naši protipostavno vpisana med volilce. — S to razsodbo padla pa je, akoravno za sklepanje deželnega zbora prepozno, vsa podlaga za dokazovanje nepostavnosti volitev velikega posestva, kakor je bilo brati v tiskanem poročilu.
Vse to kaže, in glasovi nasprotnih Časnikov to potrjujejo nedvomljivo, kako nevarno orožje bi bila podala narodna stranka naša nasprotnikom s tem, ako bi bila zavrgla one volitve, koliko bi bila škodovala sebi in vsi stranKi v državi, ne da bi bila sebi koristila najmanj.
Še bolj kočljivo bilo je vprašanje zarad podučevanja nemščine na ljudskih šolah. Po pravici ugovarjala je narodna stranka prejšnja leta, da po večini svoji proti-naroden deželni šolski svet to svoto želi in more obračati v namene ponemčevanja.
Tudi zdaj bila bi pri enakem deželnem šolskem svetu taka poraba mogoča; toda nemogoča, dokler je deželni šolski svet tako sostavljen kakor zdaj.
Ako bi se bila ta svota 500 gold. izpustila iz proračuna, bile pa bi zaprečene vse dotične naredbe šolskih oblastij glede uže pričetega šolskega leta in prišle bi v stisko tudi pri konstitucijonalnem vladanji nedo-pustljive; dalje, in to je bolj pomenljivo za stranko, katera hoče biti sposobna za vladajočo stranko, bili bi skupaj z nasprotniki sedanje vlade kričali zelo merodajni vojaški in tudi sicer nam ne neprijazni zmerni nemški krogi, da tako postopanje nasproti nemškemu jeziku je sovražno   in  v  najboljšem   slučaji:  nepomirljivo.
Narodna večina je tedaj sklenila obdržati v proračunu ono svoto , odvzeti pa ji s tem ves strup političnega nasprotstva, da je določila svoto povikšano na 600 gold. „za neobligaten poduk druzega deželnega jezika v večrazreduih ljudskih šolah." — S tem je omogočen prostovoljen. brezplačen poduk slovenščine in nemščino na večrazrednicah.
Da je ravno to ravnanje pravo, pokazalo se je koj pri obravnavi v finančnem odseku, ker Dežman, zapazivši, da narodna večina hoče zdaj enako skrbeti za učence nemških ljudskih šol v podučevanji slovenščine, kakor je prej nemška večina dež. zbora skrbela za podučevanje slovenskih učencev v nemščini, začel je z vso svojo srditostjo protestirati zoper to, da zdaj mi bodalo obračamo zoper njegove varovance in zahteval je, naj se rajši izpusti vsa svota, Konečno še le se je pomiril, ko je čul, da se v proračunu ne imenuje ne slovenščina, ne nemščina, ampak le ;;drug deželni jezik." — Tako je po našem prepričanji tudi to vprašanje rešeno srečno* — V spe h vseh letošnjih obravnav našega zbora pa je enako glede veljave Slovencev v Avstriji, kakor tudi splošnega stanja vse sedanje vladine stranke tako velikansk,  kakoršnega  še do
zdaj nismo imeli prilike, zabiležiti v našem političnem življenji. — Veseli tedaj kličemo pri sklepu zborovanja narodni večini: Po tej poti srečno naprej!
Zakon z . . dne...........
s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske.
(Dalje.)
§. 22.
Volilce vseh volilskih razredov je vpisati v posebne spiske (volilske imenike).
Vse volilce, kateri po določilih tega volilnega reda sestavljajo en volilni razred, vpisati je z naslednjimi iz-imki v en volilski imenik.
V  volilskem razredu mest in trgov je volilce vsakega po §fu 3. v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisati v en volilski imenik.
V   kmetskih občinah je sestaviti volilske imenike za volitev mož in za volitev poslancev. V prve imenike je vpisati vse osobe, ki imajo pravico voliti volilne može, v druge imenike pa izvoljene volilne može.
Volilske imenike, v katere se vpisujejo volilni možje kmetskih občin, sestavljati je po sodiških okrajih.
Ako volilni možje več sodiških okrajev volijo v enem volilnem kraji, tedaj morajo po sodiških okrajih sestavljeni imeniki volilnih mož kot delni imeniki drug k drugemu pridruženi služiti za podstavo volitvi (§. 28).
Organi, katerim pristoji sestavljati volilske imenike, morajo jih držati v razpregledu ter jih za volitev V dveh izvodih enako spisati.
§. 24.
Deželnemu načelniku je razsoditi reklamacije o tem, je li prav ali ne, če se je vpisal kdo, ki nima pravice, ali če se je izpustil kdo, ki ima pravico voliti; on mora tudi do 24 ur pred volitvijo v volilskem imeniku velikega posestva uradoma zvršiti vse popravke, ki so morebiti potrebni.
§. 26.
Volilske imenike v §iu 3. naštetih mest in trgov, potem volilske imenike za volitev volilnih mož v kmetskih občinah mora v vsaki občini sestaviti župan, natanko gledaje na to, kar ukazujejo §§fi 13., 15. in 18., ter jih v uradni hiši občinski razpoložiti tako, da jih vsak lahko pregleda. Istočasno je javno dati na znanje, da so se volilski imeniki razpoložili na pregled, ter je določiti, da se od dne izvršenega razglasila osem dni smejo reklamacije oglašati zoper nje. Eden enako spisan izvod volilskega imenika mora župan položiti pred neposredno više cesarsko politično oblastvo.
Pri sestavljanji teh volilskih imenikov morajo za podstavo služiti občinskih volilcev imeniki, ki so bili pri poslednji novi volitvi občinskega zastopa veljavno popravljeni.
§. 27.
Zoper volilski imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti v dotičnih volilnih razredih, pri županu ustno ali pismeno vlagati reklamacije o tem, da so se v volilski imenik vpisale osobe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega izpustile take osobe, ki imajo pravico voliti. Župan mora v treh dneh reklamacije položiti pred neposredno više cesarsko oblastvo.
347
O pravočasno vloženih reklamacijah razsoja predstojnik cesarskega političnega oblastva, kateremu je občina neposredno podložna.
Zoper to razsodbo se v treh dneh sme vložiti pritožba na deželnega načelnika.
Razsodba deželnega načelnika je v vsakem slučaji konečno-veljavna.
Reklamacije in pritožbe, ki se vlagajo potem, ko je rok uže pretekel, zavračati je kot prepozne dospele.
Cesarski uradnik, kateremu pristoji razsojati reklamacije, mora do 24 ur pred volitvijo v volilskem imeniku uradoma izvršiti vse popravke, ki so morebiti potrebni.
§. 28.
Kedar je volilski imenik za mesta in trge po izvršeni razsodbi o reklamacijah veljavno popravljen, mora predstojnik neposredno višega cesarskega političnega ob-lastva volilcem izdati izkaznice, na katere je zapisavati zaporedno številko dotičnega volilskega imenika, volil-čevo ime in stanovišče, potem kraj, dan in uro, kedaj se prične volitev in kedaj  se sklene oddajanje glasov.
V mestih s svojim statutom se izdavanje nakaznic sme izročiti županu.
Volilcem je izkaznice vročati v njih stanovanji; vročevanje se sme naročiti županu.
Tudi je v tistih slučajih, kedar bi se iz katerega koli vzroka izkaznice ne bile volilcem vročile vsaj 24 ur pred volilnim dnem, pozvati volilce, kakor je v tistem kraji navada, da naj sami osobno pridejo ponje.
§. 29.
Za volitev poslancev iz kmetskih občin mora politično okrajno oblastvo, kakor ukazuje §. 14., po tistem številu pričujočega stanovništva, katero se je našlo pri zadnjem ljudskem popisovanji, določiti, koliko volilnih mož je izvoliti vsaki občini njegovega okraja, ustanoviti dan in uro tej volitvi, ki se mora vršiti v občinskem okolišči, veljavno popraviti volilske imenike po dovršeni razsodbi o reklamacijah, imenovati volilnega komisarja, ki bode vodil volitev, ter pravočasno županu na znanje dati te naredbe.
§. 30.
Župan mora takoj vse, ki imajo pravico voliti, povabiti k volitvi, naznaniti jim, kateri dan, katero uro in v katerem po njem določenem prostoru bode volitev, ter izvršiti volitev ob napovedanem času.
§. 31.
Volilna komisija je sestavljena iz volilnega komisarja in županstva.
§. 32.
Volitev volilnih mož je določeni volilni dan izvršiti ob določeni uri in na napovedanem zbirališči brez ozira na število došlih volilcev, in pri tej volitvi je določila §§fov 39. do vštetega 47. nalično upotrebovati.
Vsak volilec mora imenovati toliko imen, kolikor je voliti volilnih mož.
Da je volitev volilnih mož veljavna , treba je nad-polovične večine glasujočih.
Ako se nadpolovična večina ne doseže pri prvem glasovanji, postopati je nadalje po določilih §§fov 48., 49. in 50.                                                 (Dalje prih.)
353
Politične  stvari.
Deželni zbor   kranjski.
Do zdaj ni bilo mogoče, nam obširneje poročati o delovanji deželnega zbora kranjskega razun nekaterih političnih razprav in v kolikor je segalo tudi ono v obravnave deželno-zborske, kar so do zdaj poročale ^Novice" o okrajnih cestah.
Prinašati hočemo tedaj zdaj po razmeri važnosti obširneje ali bolj na kratko o posameznih predmetih deželno-zborskih obravnav, in to v prvi vrsti o gospodarskih :
1. Ali naj bi se sklenila deželna postava, s katero bi se naložil zavarovalnim družbam poseben davek na premije, katere dobivajo od zavarovancev, znamenom, da sez dohodki takega davka podpirajo prostovoljne požarne brambe.
S tem vprašanjem pečal se je deželni zbor uže nekaj časa, letos pa zopet in bolj na drobno. — Gospodarski odsek deželnega zbora dobil je nalog, tudi o tem vprašanji poročati letos, in iz tega posneti je sledeče : Bolj in bolj zavaruje se premoženje, posebno poslopja in zaloge vsakovrstnega blaga zoper škodo ognja; ako se škoda res primeri, povrniti jo imajo zavarovalna društva, kolikor bolj pa se množijo dobro vredjene požarne brambe, toliko več se more zabraniti škode po požarih preteče, naravno je tedaj, da ravno zavarovalna društva pripomorejo k vzdržavanji požarnih bramb, ker vsaj pri zavarovanem imetju imajo one največ dobička od delovanja požarnih straž; in tudi je znano, da zavarovalnice res in brez sile dajejo tu in tam požarnim stražam izdatne podpore.
Naravna je tedaj misel, ravno pri zavarovalnicah iskati pomoči za požarne straže. — Poprijela se je tudi vlada te misli, in to po zaslišanji strokovnjakov vsake vrste, posebno pa izmed zastopnikov zavarovalnih društev.
Sad dosedanjih vladinih korakov bil je ta, da je Iz-dš.la do vseh deželnih odborov „vodila" , katerih bi se morali držati deželni zbori, ako bi hoteli sklepati tako naklado.
Po vodilih bi naklade ne smele presegati 2^/^ od vseh premij, od tega puščati bi se moralo 10% za poseben reservni zaklad, gospodarstvo in razdelitev tega zaklada imel bi v rokah dotični deželni odbor itd.
;,Vodilom^^ vladinim dodanega je nekaj poročila o inostranskem postavodajstvu o tej zadevi in pa statističnega gradiva, iz katerega je razvideti, da zavarovalnice (razun ogerskih) na Kranjskem dobivajo na leto po 157.000 gold. premij; od teh spada na Graško vzajemno 70.000 gold., na vzajemno banko „Slavijo" pa 30.000 gold. To kaže, da Vs vsega zavarovanja na Kranjskem imate omenjeni dve vzajemni zavarovalnici.
Gospodarski odsek je tedaj imel prevdarjati, kako bi vplival davek, naložen zavarovalnicam, na zavarovance same. In odgovor ni bil težak: Pri vzajemnih zavarovalnicah bi gotovo morali ves tak davek plačevati zavarovanci sami, pri druzih zavarovalnicah pa tudi skoraj nedvomljivo tako.
Novo breme na korist požarnih straž naložil bi se tedaj samo onim skrbnim posestnikom, kateri se zdaj uže zavarujejo zoper ogenj, največi dobiček od tega davka pa bi imeli zanikrneži, ki ne zavarujejo ničesar in tedaj od sosedov in deželo zahtevajo največe podpore ob slučaju požara. — Tudi poročila od druzih deželnih odborov niso bile priporočilne za tako postavo, in tako se je tudi v našem deželnem zboru (poročevalec bil je gosp. dr. Poklukar) sklenilo, te zadeve še dalje opazovati pa tudi prevdarjati, ali bi se ne priporočilo prisilno zavarovanje zoper ogenj.
354
354
Zakon z .. dne...........
s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske.
(Dalje.)
§. 33.
Okrajni glavar mora v vsaki občini potrditi, da so se volilni možje zakonito izvolili, in ako se ne pokaže potreba nove volitve, katero je takoj napovedati z dodanimi vzroki, izvoljene volilne može zapisati v volilski imenik, katerega je sestaviti po §fu 22.
§. 34.
Kedar so volilni možje izvoljeni po vseh kmetskih občinah kakega okraja in je torej dovršen imenik volilnih mož, mora okrajni glavar izvoljenim volilnim možem izdati in vročiti po ukazu §fa 27. spisane izkaznice za volitev poslancev.
Vročevanje izkaznic se sme naročiti tudi županu.
Imenike volilnih mož tistih okrajev, katerih uradni sedež ni ob enem tudi volilni kraj, je s spisi o volitvi volilnih mož poslati okrajnemu glavarju volilnega kraja, ki je za volilni okraj določen , in od njega je izvedeti ter na izkaznice postaviti potrebne napovedi o tem, kje, kateri dan in katero uro bode volitev.
Okrajni glavar na sedeži tistega volilnega kraja, ki je določen za volilni okraj, mora imenike volilnih mož vseh v en volilni okraj združenih političnih okrajev sestaviti v en glavni imenik volilnih mož volilnega okraja ter ga v dvojnem izvodu spisanega pripraviti za volitev.
§. 35.
Za izvršitev volitve poslancev velikega posestva ter mest in trgov je volilcem z izkaznicami vred izdavati glasovnice, katere morajo biti prirejene za toliko poslancev, kolikor jih je voliti, ter imeti na sebi za volitve velikega posestva in trgovske zbornice uradni pečat deželnega oblastva, za volitve mest in trgov pa uradni pečat neposredno viših političnih ali izkaznice izdava-jočih občinskih oblastev (§. 28) in pa nadalje vsakakor to opazko , da se bode vsaka druga ne uradno izdana glasovnica štela za neveljavno.
Namesto izgubljenih ali nerabno pokvarjenih glasovnic mora na zahtevanje volilcev izdati druge glasovnice oblastvo, kateremu pristoji njih prvo izdavanje, ali pa na dan volitve volilni komisar.
Volilni komisar daje tudi za ožjo volitev (§. 50) potrebne glasovnice.
§. 36.
Vsakega volilnega razreda volitev, katero je izvrševati v pričo volilnega komisarja,   vodi iz tistega vo-
lilnega razreda vzeta volilna komisija, katera mora biti sestavljena tako:
1.    Za volilni razred velikega posestva iz štirih od volilcev in iz treh od deželnega načelnika imenovanih članov.
2.    Za vsak volilni razred v §iu 8. naštetih mest in trgov iz župana ali od njega postavljenega namestnika, iz dveh članov občinskega zastopa volilnega kraja in iz štirih od volilnega komisarja imenovanih članov.
3.    Za vsak volilni razred kmetskih občin iz treh od volilnega komisarja in iz štirih od volilnih mož imenovanih članov volilnega razreda.
Volitev tistih članov, katere je voliti volilcem velikega posestva ter mest in trgov, vršiti se mora z glasovnicami, katere po povabilu volilnega komisarja oddajo o začetku tega voljenja pričujoči in izkazani vo-lilci, izvršujoč svojo volilno pravico in ono, katero kdo v volilskem razredu velikih posestnikov zastopa.
Presojati volilne izkaze pristoji pri tem voljenji volilnemu komisarju. Pri tem ne sme dopuščati nobenih ugovorov in protestov. Tisti, kateri so pri tem glasovanji dobili največ glasov, štejejo se, da so izvoljeni.
Ako je onoliko glasov prejelo več osob, nego je k polnem številu potrebnih, razsodi med njimi žreb, katerega vzdigne volilni komisar.
§. 41.
Glasuje se v volilskem razredu velikega posestva, potem v mestnem volilskem razredu brez izimka z glasovnicami, po kmetskih občinah pa ustno.
Kjer se voli z glasovnicami, smejo se rabiti samo uradno prejete glasovnice (§. 35), sicer volilni glas ni veljaven.
Na vsako glasovnico je zapisati toliko imen, kolikor poslancev je voliti tistemu volilnemu razredu.
Neposredno pred začetkom glasovanja se je volilni komisiji prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena volitvena posoda prazna.
Glasovanje se pričenja s tem , da člani volilne komisije oddado vsak svojo glasovnico. Na to oddajajo glasovnice drugi volilci; v to svrho jih en član volilne komisije kliče po vrsti, kakor so jim imena zapisana v volilskem imeniku. Volilci, kateri pridejo v volilni zbor potem, ko so bili uže po imenu poklicani, oddado svoje glasovnice še le tedaj, kedar je prebran ves imenik, in zato se morajo zglasiti pri volilni komisiji.
Predsednik volilne komisije prevzame od vsakega volilca glasovnico, ki mu jo ta zganeno poda, dene vsako posamič v volitveno posodo ter čuje nad tem, da nihče namesto ene same ne odda po več glasovnic.
Vsak volilec mora, oddajaje glasovnico, pokazati svojo izkaznico.
§. 42.
Da je volilec glasovnico oddal, to je zaznamenovati v volilskem imeniku poleg njegovega imena v razpre-delku, ki je za to pripravljen.
Zapisnikar zapisuje to v volilskem imeniku, en član volilne komisije pa v glasovniku, v katerem je po imenu zapisavati osobe, ki oddajajo svoje glasovnice, pri volitvah po pooblaščencih v volilskem razredu velikega posestva pa tiste osobe, na mesto katerih zastopniki glasovnice oddajajo in te zastopnilie.
Glasovnik rabi za prigled, da so se oddane glasovnice v volilski imenik prav vpisale.
§. 43. Tudi za ustno glasovanje velja, kar §. 41. ukazuje, o začetku in nadaljevanji  oddajanja  glasov in o poka-zovanji izkaznic.
355
Vsak po imenu poklicani volilec mora z natančnim oznamenovanjem imenovati tistega moža, kateri bodi po njegovi želji poslanec.
Če pride na en volilni razred po dva ali po več poslancev, mora vsak volilec imenovati toliko imen, kolikor je voliti poslancev.
V  volilskem imeniku je zapisnikarju poleg volilče-vega imena v razpredelu, za to pripravljenem, zazna-menovati, da je volilec oddal svoj glas.
Istočasno piše en član volilne komisije glasovnik, drugi član pa glasovni vpisnik.
V  glasovniku je po imenu zapisovati volilce, kateri oddajajo svoj glas, in pri vsakem izmed njih tudi moža, za katerega je glas oddan.
V  glasovni vpisnik je vsakega, kdor dobi en glas za poslanca, po imenu zapisati in poleg njegovega imena število 1, in pri drugem glasu, ki pade nanj število 2, pri tretjem število 3 itd. pristavljati.
(Konec prihodnjič.)
360
Politične  stvari.
Zakon
z . . dne...........
s katerim se preiiarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine kranjske.
(Dalje.)
§. 44.
Ako se pri oddajanji glasov o identiteti kakega vo-lilea pokažejo pomisleki, tedaj o tem, kakor tudi o veljavnosti ali neveljavnosti posameznih volilnih glasov takoj razsodi volilna komisija, ne da bi bila zoper to razsodbo dopuščena pritožba.
§. 45.
Volitev se mora navadno dovršiti do konca tistega dne, ki je za volitev določen.
Oddajanje glasov je skleniti ob določeni uri. A taki volilci, kateri so stopili v volilnico, še predno je določena konečna ura iztekla, ter so ondi pričujoči, ko se končuje glasovanje, ne smejo se od glasovanja izključiti.
Ako se pripeti kaj tacega, kar brani volitev začeti,
361
nadaljevati ali dokončati, sme volilna komisija s privolitvijo* volilnega komisarja voljenje na prvi sledeči dan odložiti ali podaljšati.
To se volilcem da na znanje, kakor je v tistem kraji navadno.
Ako se je bilo glasovanje uže začelo, morata volilna komisija in komisar volitvene spise in volitveno posodo z glasovnicami, kar jih je uže v njej, zapečatiti dotlej, dokler se volitev ne nadaljuje.
§. 46.
Kedar je konec glasovanja, kar mora predsednik volilne komisije dati na znanje, tedaj mora glasovnice, še predno se začno šteti, v volitveni posodi pomešati, potem iz nje vzeti in sešteti.
Na to pride glasoštetje (skrutinij), pri katerem raz-gane en član volilne komisije vsako glasovnico posamič in pregledavši jo izroči predsedniku, kateri jo na glas prebere in dalje poda drugim članom komisije, da jo vsak pogleda.
Pri tem morata dva člana volilne komisije o možeh, kateri so dobili kak glas, pisati vsak po en glasovni vpisnik, napravljen po §. 43.; oba ta glasovna vpisnika se morata vjemati med seboj in podpisati ju morajo vsi člani volilne komisije in volilni komisar.
§. 47.
Ako ima katera glasovnica več imen, nego je voliti poslancev, tedaj ni ozira jemati na toliko izmed zadnjih imen, kolikor jih je čez to število pristavljenih. Ako je na glasovnici zapisanih menj imen, zato še ne izgublja svoje veljavnosti.
Ako je ime ene in iste osobe na eni glasovnici po večkrat zapisano, šteje se pri preštevanji glasov samo enkrat.
Glasovi, ki pripadejo osobi, katera je po §fw 18. izključena od zmožnosti voljena biti; glasovi, ki se oddajajo pod kakimi pogoji ali katerim so pristavljena naročila za izvoljenca; naposled taki glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osobi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom.
Posledek izvršenega glasoštetja mora predsednik volilne komisije takoj naznaniti, in ako volitev poslanca z opravljeno volitvijo še ni dokončana, dostaviti, da se skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj pozve v glavnem volilnem kraji.
§. 48.
Za izvoljenega poslanca se šteje tisti, kdor ima za-se več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov.
Ako ima nadpolovično večino glasov za-se več osob, nego je voliti poslancev, tedaj o tem, koga je šteti za izvoljenega poslanca, odločuje pretežnejša večina glasov, in kedar bi jih imelo več po onoliko glasov, odloči žreb, katerega vzdigne volilne komisije predsednik.
(Dalje prihodnjič.)
Politične stvari
Zakon z . . dne...........
s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor Vojvodine kranjske.
(Konec.)
§. 49.
Kedar se ni dosegla nadpolovična večina, tedaj je napraviti ožjo volitev glede tistih poslancev, katere je še voliti.
§. .50.
Pri ožji volitvi smejo volilci svoje glasove dajati samo tistim, kateri so pri prvem glasoštetji dobili relativno največ glasov z onimi, ki so dosegli nadpolovično večino.
V ožjo voliteY je devati vselej po dvakrat toliko mož, kolikor je še voliti poslancev.
Kedar je onoliko glasov, odloči žreb, koga je djati v ožjo volitev.
Vsak glas, kateri pri ožji volitvi pripade komu takemu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven.
Ako so pri ožji volitvi vsi oddani veljavni glasovi med vse v to volitev vzete osobe razdeljeni tako, da vsakemu izmed njih pripade polovica vseh glasov, tedaj o tem, koga izmed njih je šteti za izvoljenega poslanca, odloči žreb, katerega vzdigne predsednik volilne komisije.
Ako se razven tega slučaja ne doseže nadpolovična večina, tedaj je ožjo volitev nadaljevati, dokler se za vse poslance, katere je voliti, ne doseže nadpolovična večina glasov ali zgoraj omenjena enaka porazdelba glas.ov med vse v ožjo volitev vzete osobe, v katerem zadnjem slučaji konečno odloči žreb.
Tisti, ki imajo pravico voliti, pa pri prejšnjem vo-Ijenji niso oddali svojega glasu, ne smejo se zatega delj izključiti, da bi o sledeči volitvi ne izvrševali te svoje pravice.
§. 51.
Po končani volitvi se sklene o tem pisani zapisnik, katerega z glasovniki vred podpišejo člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar, pridene se mu vo-lilski imenik, glasovnik in podpisani glasovni vpisniki, veljavne, kakor tudi za neveljavne spoznane glasovnice, pri volitvah velikega posestva pa tudi morebitna pooblastila in preklicevalne listine, in pri volitvah kmetskih občin tudi volitveni spisi o volilnih možeh; to se vse skupno zapečati, zunaj napiše, kaj je notri ter izroči volilnemu komisarju.
Ako je volitev poslanca z volitvijo zvršena, mora volilni komisar volitvene spise poslati deželnemu načelniku , ako se pa glasovi za eno in isto poslansko volitev oddajajo v več volilnih zborih in ne samo v enem, mora volilni komisar volitvene spise poslati tistemu političnemu uradniku, kateremu je naloženo sestaviti skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj.
Ako volitvenih spisov ne podpišejo vsi člani volilne komisije, tedaj je vzrok temu zapisati v volilni zapisnik.
V §. 52.
V tistih slučajih, v katerih se glasovi za eno in isto poslansko volitev oddajajo v več volilnih zborih in ne samo v enem, mora v glavnem volilnem kraji iz dospelih volilnih spisov (§. 51.) sešteti ter spisati skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj okrajni glavar, v čigar
368
okraji je  ta kraj  ali  pa oni uradnik,  kateremu je to ukazal deželni načelnik.
Koga je šteti za izvoljenega, to določujeta §§fa' 48. in 50. Ako pri volitvi pride do tega, da mora odločevati žreb, tedaj mora uradnik, kateremu pristoji zgoraj omenjeni uradni posel, povabiti dva volilca, ki se udeležujeta volitve, vpričo njiju vzdigniti žreb ter o tem spisati zapisnik, katerega je podpisati tudi obema pri tem udeleženima volilcema.
Ta uradnik mora, ako je treba (49.), napovedati ožjo volitev po vseh dotičnih volilnih krajih in volilnih zborih ter po nje zvršitvi postopati na isti način, da po-zve njen skupni rezultat.
Ko je določen konečni skupni rezultat, je o tem pisani konečni zapisnik z vsemi od volilnih komisij dospelimi spisi vred poslati deželnemu načelniku.
Ako je bilo treba ožje volitve, velja to tudi o vseh to naredbo utemeljujočih spisih.
§. 53.
Deželni načelnik mora pregledavši dospele volitvene spise vsakemu izvoljenemu poslancu, zoper katerega ni nobenega v §. 18 predpisanih izključevalnih vzrokov, izdati in vročiti volitveno potrdilo.
To volitveno potrdilo daje izvoljenemu poslancu pravico, stopiti v deželni zbor in na postavi tega potrdila je misliti, da je njegova volitev veljavna, dokler se nasprotno ne spozna.
Vse volitvene spise mora deželni načelnik poslati deželnemu odboru; ta jih mora presoditi ter o njih poročati deželnemu zboru, kateremu pristoji razsodba o tem, je li izvoljenega potrditi ali ne.
Člen IL
Mojemu ministru notranjih stvari je naročena tega zakona zvršitev.