Leto XIX.. it 22
V organizaciji Ja not, kolikor mo tl — toliko pravica.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562.
STROKOVNI ČASOPIS.
izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telefon štev. 3478.
Za skrajšanje delovnega časa in spoštovanje zakonskih pravic!
Za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. — Za strogo Izvrševanje zakona o zaščiti In zakona o zavarovanju delavcev. — Za preskrbo brezposelnih delavcev In nameščencev. — Za eksistenco delavca In nameščenca. — Proti visokim stanarinam in draginji.
Od 6. t. m. se vrše velika delavska zborovanja po celi državi po sklepu strokovne centrale Ujedinje-nega radničkega sindikalnega save-za Jugoslavije. Vsa ta zborovanja sc bila dobro obiskana in zaključena z enodušnimi zahtevami, katere obsega resolucija, ki je bila objavljena v predzadnji številki »Delavca«. Na teh zborovanjih se je resno pokazalo razpoloženje in zahteve delavstva. Zahteve so zadostno obrazložene in dokazane v številkah, ki prepričevalno govore, da so izražene zahteve ne samo upravičene, temveč tudi ustvarljive in za skupnost koristne.
BREZPOSELNOST JE OD DNEVA DO DNEVA VEČJA.
Najdejo se še celo ignoranti, ki trdijo, da pri nas brezposelnosti sploh ni, in če jo že priznajo, potem pravijo, da ni velika, niti nevarna, ker smo agrarna država. Pravijo, da podeželje lahko vse brezposelne zaposli.
V koliko so te trditve točne, bomo takoj videli. Predvsem moramo ugotoviti, da niti v dobi poletne sezone, kadar je polno rok dela, niti v dobi žetve, kadar bi moralo biti poljsko gospodarstvo na vrhuncu — nismo bili v položaju, da zaposlimo deset tisoče naših kvalificiranih delavcev, da o nekvalificiranih niti ne govorimo. Kaj hočemo šele sedaj reči, ko je sezona za delo za nami. Niti otežkočen uvoz inozemskih izdelkov, radi raznih valutarnih in drugih okoinosti, ki otežkočujejo uvoz inozemske robe in tako omogočuje zvišanje domače produkcije, ni zboljšal položaja na domačem delovnem trgu. Število brezposelnih je sedaj veliko večje kakor je bilo v tem času lanskega leta. Z veliko skrbio nas obdaja stanje na borzah dela. Situacija je resna: ne obstoja nobena možnost, niti ni izgleda, da bo podeželje moglo zaposliti cele množice, katere ie gospodarska kriza spravila ob delo in zaslužek. Pač pa je narobe. Vsakodnevno opazujemo večii dotok podeželskega prebivalstva v mesta in industrijske kraje in to celo takih, ki imajo doma celo posestva.
Ta pojav je razumljiv in to predvsem sedaj, ko se kmetijstvo duši v Prezadolženosti in v tej krizi išče denarja za odplačevanje svojih težkih dolgov špekulantom, bankam jli raznim ustanovam. Kmet je prišel y gospodarsko nemogoč položaj |n je tako nehal biti konzument industrijske produkcije.
kam hočemo z našimi brezposelnimi?
Pred vojno se je našla hitro možnost: Delovna sila, ki je postala od-*«č v kmetijstvu, se je izselila v Ameriko: a kvalificirani delavci v centralno Evropo. Povsod so bili dobro došli, ker so bili na glasu kot marljivi in izdržljivi delavci.
Sedaj to ni več mogoče. Amerika mja okoli 14 milijonov, Nemčija 6 milijonov, Avstrija i. t. d. imajo cele množice brezposelnih. Selitve naro-dov ni več. Vsaka država za sebe je olžna, da najde možnosti za zapo-
tev svojega prebivalstva.
Da bi se podvzela kaka večja javna dela, so slabi izgledi, ker splošna napetost v politični in socijalni atmosferi ne gre na roko kapitalu, ki skrito leži in mu ne da povoda, da stopi iz svojega skrivališča in da gospodarstvo v velikem razmahu poživi. Javna dela, katera bi podvzela vlada in občine, bi bila le neznatnega pomena, ker za javna dela je potrebno veliko denarja, katerega se pa zopet dobi s posojili, a ne od rednih ali izrednih davkov. Mogoča je samo mednarodna akcija, ki bi brezposelnost vsaj nekoliko omilila. Tako akcijo se mora zahtevati, ker edino mednarodno sodelovanje lahko odpre pota gospodarskemu življenju, ki so danes zaprta in tako ustvari možnost zaposlenju novih delovnih množic, kljub temu, da bo zaposlitev omejena in še daleč od tega, d? bo s tem dana možnost za zaposlitev vseh brezposelnih. Zakaj?
lavstvo. Na sedanjem delu morajo najti zaposlitev vsi delavci, tudi oni, ki so sedaj brezposelni. Delovni čas se mora skrajšati do te mere, da se napravi prostor za vse brezposelne. Zato ni nikake gospodarske niti tehnične ovire, ker tudi danes morajo živeti vsi tisti, ki so brezposelni in ki padajo v breme na ta ali oni način celokupnemu gospodarstvu. Če se pa skrajša delovni čas in vse brezposelne zaposli, se s tem samo izvrši pravilnejša in pravičnejša porazdelitev dobrin, katerih je v izobilju za ves človeški rod. Tehnična možnost zaposlitve obstoja nesporno tudi v tem, ker so vsi ti brezposelni bili zaposleni in je zanje še vedno dovolj orodja in prostora v delavnicah in tovarnah.
Pri nas skrajšati delovni čas, bi se reklo, da je treba samo
II. (XIV.) DELAVSKI PROSVETNI VEČER »SVOBODE" IN „ZARJE“
v Ljubljani bo v pondeljek, 38. novembra 1833 ob 30. url ivaCar v dvnranl Dal. zbornice v Ljubljani.
Na sporedu ie:
1. Predavanje. POGLED V SODOBNO ŠOLSTVO. Predava Klmn. ravna-
telj k. DR. DRAGOTIN LONČAR.
2. a) Zajc: VEČER NA SAVI. Idila.
b) Gangelberger: KONCERTNA POLKA na bariton solo.
Igra delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja.
3. Smit: CONCERTINO. Pozauna solo. Igra kovinar Anton Korošec. Pri
klavirju Hedy Bajde.
4. a) Bohm: TIHA KOT NOC.
b) Lowe: NIHČE VIDEL NI. Poje sopranistka Vida Rudolf.
5. Baerinann: VAR1AT10NES SENTIMENTALES. Klarinet solo. Igra Rav-
bar Darin.
6 BARITONIST D. ŽAGAR zapoje več solospevov.
7. OKTET »LJUBLJANSKEGA ZVONA« zapoje več narodnih in umetnih pesmi.
Večer se bo prenašal tudi po radiu.
Vstopnice po 5, 4, 3, 2 Din.
ESS
j^j§SS{§02j{!sS§j
e*DI6*9lC*c)
DANAŠNJI RAZVOJ TEHNIKE.
Tehnični razvoj v industriji je danes ogromen in se razvija v tako brzem tempu, da vsi razpoložljivi delavci ne bodo več prišli v poštev, da bi mogli biti zaposleni. V Nemčiji je bilo n. pr. ugotovljeno, da je okoli 1 milijon delavstva brezposelnega radi tehničnega napredka v industriji. Stroji namreč izdelujejo isto količino produkcije, pač pa potrebujejo za to 1 milijon manj zaposlenih delavcev. To je samo en primer, ki nam jasno prikazuje tendenco. Amerika, Anglija in druge industrijske države z velikimi množicami brezposelnih nam to istotako potrjujejo,
Računati moramo torej z dvema faktorjema. Prvi je zmanjšani promet dobrih in s tem skrčena produkcija. Drugi je napredek tehnike, V obeh slučajih so delavci odstranjeni od produkcije. V obeh slučajih je brezposelnost normalni pojav.
Radi tega se v boju proti brezposelnosti delavstva v vsakem slučaju vsiljuje eno in isto in to je:
SKRAJŠATI DELOVNI ČAS.
Delovni čas se mora skrajšati za vse gospodarske panoge in vse de-
IZVAJATI ZAKON O ZAŠČITI DELAVCEV
ki predvideva 8 urni delovni čas, ali 48 ur tedensko. Potrebno bi bilo izvršiti
REVIZIJO PRAVILNIKA O DELOVNEM ČASU IN ODPIRANJU IN ZAPIRANJU OBRATOVALNIC, ODPRAVITI NOČNO DELO V PEKARNAH IN NEDELJSKO DELO V BRIVNICAH in delovni čas s tem pravilnikom določiti maksimalno na 8 ur dnevno tudi za ohe stroke, katerim je sedaj dovoljeno delati 9 in 10 ur dnevno. 9 in 10 ur dnevno dela ogromno število našega delavstva in nameščen-stva. To so skoraj vsi naši obrtniški delavci, katerih imamo okoli 200.000 in mnogoštevilni industrijski delavci. Ta pravilnik predvideva 9 in 10 urni delovni čas, kot normo, skoraj za 90% obrtniškega delavstva. To ni pravilno in ne dobro. Zato se mora ta pravilnik revidirati in našim zahtevam prilagoditi. Tudi v mnogih industrijskih podjetjih se dela 9 in 10 ur dnevno in tako krši zakon o zaščiti delavcev. Zakaj? Zato, ker in* spekcijska služba ministrstva soci-
Jalne politike ne zmore, da izvršuje kontrolo in da vse te mnogoštevilne prestopke kaznuje.
Izvajanje zakona o zaščiti delavcev, revizija pravilnika o delovnem času in ojačena inšpekcijska služba, bi v mnogem zboljšalo položaj delavstva, skrajšal bi se delovni čas zaposlenih in delo bi zopet dobilo veliko število danes brezposelnih delavcev in nameščencev.
Tudi vse to ne bi zadostovalo, če se ne bo ratificiralo in izvajalo
ŽENEVSKE KONVENCIJE O, DELOVNEM ČASU, PREDVSEM ZA
RUDARJE IN NAMEŠČENCE
ter, ako se z mednarodnim sodelovanjem ne pride do sporazuma za hitro uzakonjenje in uvedbo
40-URNEGA DELOVNEGA TEDNA
za vse delavce in nameščence in za podjetja, ki delajo neprekinjeno na mesto treh šihtov po 8 ur, da se uvede 4 šihte po 6 ur dnevno.
Manifestirajoč svoje zahteve po skrajšanem delovnem času, radi zopetne zaposlitve mnogoštevilnih brezposelnih delavcev in nameščencev, se je na teh zborovanjih najod-ločnejše protestiralo proti znižanju delavskih in nameščenskih plač.
SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA NE SME POMENITI TUDI ZNIŽANJE PLAČI
Delavske plače morajo zadostiti za dostojno življenje delavske družine in so ozko vezane z draginjo življenjskih potrebščin. Kljub glasnemu kriku o strahovitem padcu cenam agrarnih pridelkov, — krik, ki je popolnoma upravičen, — delavci ne morejo reči, da je že njih življenje postalo lažje in cenejše. Koristi od znižanih cen agrarnih pridelkov so imeli drugi — dočim so delavske in nameščenske plače v padanju šle izpod cene agrarnih pridelkov. Če se primerja današnje cene življenjskih potrebščin s cenami onih leta 1914,
POTEM NAJDEMO, DA DANES DELAVCA IN NAMEŠČENCA DRAGINJA TARE ZA 50% BOLJ, KAKOR LETA 1914.
Delavske plače stalno in sistematično padajo. O kakem nadaljnjem znižanju ne more biti niti govora in je upravičena, zahteva:
DELAVSKE PLAČE SE MORAJO ZVIŠATI I
Kmet strada radi obupno padlih cen njegovih pridelkov, delavec pa radi do skrajnosti znižane mezde. Kmetov produkt je na potu do delavca - konzumenta postal veliko dražji nego je kmet za njega dobil od trgovca. Obratno. Tudi delavčev produkt se na potu do kmeta-konzu-menta mnogo podraži, kakor bi to z ozirom na nizke mezde in na ceno sirovine smelo biti. Krik trgovcev, špekulantov in kapitalistov na gospodarsko krizo in njihove muke je tako glasen, da se ne sliši krik kmeta in delavca. Vse, kar kmet kupuje, ie drago, a vse ono, kar kmet prodaja, je poceni, in vse ono kar delavec prodaja — delovno silo — je poceni.
S.ran 2
»DELAVEC«
25. i oveni L ra 1932
Poleg raznih dajatev (davki itd.), ki uplivajo na draginjo, je čisto razumljivo, da je glavni vzrok neznosni draginji posredujoča trgovina in karteli, ki diktirajo cene.
Karakteristično je tudi to, da se je n, pr.
ZA UVOZ LUKSUZNIH STVARI VEČ IZDALO, NEGO SE JE DOBILO NA IZVOZU NAŠE HRANE,
dočim pri vsemu temu delavec in kmet stradata. Ta dejstva ne smejo ostati nedotaknjena niti prezrta kot normalna in dovoljena. Zato zahtevamo:
ZAKON PROTI KARTELOM IN ŠPEKULANTOM, ki se ima izvajati pod kontrolo kon-zumentov in delavskih strokovnih organizacij.
Isti razlogi, na podlagi katerih so se postavile prednje zahteve, nas vodijo v našem boju tudi
PROTI REVIZIJI ZAKONA O ZAVAROVANJU DELAVCEV,
To revizijo zahtevajo delodajalci in direktorji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
REVIZIJA BI DANES POMENILA POSLABŠANJE DELAVSKIH PRAVIC V ZAVAROVANJU.
Oni tudi to odkrito priznavajo in pravijo: da gospodarstvo to breme več ne prenaša. Po podatkih Delavskih zbornic se iz naše države vsakoletno izvleče eno do ene in pol milijarde dinarjev kot zaslužek na našem narodnem gospodarstvu, katerega kasira inozemski kapital in to v glavnem v industriji. Ali je treba dovoliti revizijo zakona o zavarovanju delavcev in to samo radi tega, da bo kapitalistična žetev nad našic: delavstvom še večja?
Ali je to res mnogo kar daje zavarovanje delavstvu?
HRANARINA V IZNOSU 2/, ZAVAROVANE MEZDE ZA BOLNEGA DELAVCA gotovo ni veliko, ker že zaslužek ne zadostuje, a bolnik ima večje potrebe nego zdrav.
Namesto zahtevati revizijo, bi oni, ki to zahtevajo, bolje napravili, da gledajo na to, da se
173 MILIJONOV DINARJEV DELAVSKEGA DENARJA NABRANEGA ZA DELAVSKO ZAVAROVANJE IZROČI ZAVAROVANJU, NE PA DA LEŽI PRI DELODAJALCIH.
Če bi delodajalci plačali to ogromno vsoto, zavarovanje gotovo ne bi bilo v krizi in
RAZŠIRILO BI SE LAHKO TUDI NA ZAVAROVANJE ZA SLUČAJ BREZPOSELNOSTI, STAROSTI IN ONEMOGLOSTI.
Javne borze dela, ki daiejo delavcem denarne podpore v brezpo-
selnosti, so samo mali deli potrebnega obveznega zavarovanja za slučaj brezposelnosti.
ZAVAROVANJE DELAVCEV ZA SLUČAJ BREZPOSELNOSTI SE MORA V POLNI MERI UVESTI
kakor je to že uvedeno v celem kulturnem svetu.
Nujno je potrebno, da se skrbi za zdrave in znosljive stanovanjske prilike delavca in nameščenca v splošnem popravijo. Javne ustanove morajo gledati na to, da zasigurajo
ZDRAVA IN CENENA STANOVANJA, A ZA STANOVANJA ZA BREZPOSELNE IMAJO SKRBETI OBČINE.
Splošno zavarovanje za slučaj brezposelnosti mora vsakemu de-
lavcu in nameščencu nuditi sredstva za življenjski obstanek, a občina je dolžna skrbeti za zdrava stanovanja, kurivo in razsvetljavo.
Delavski shodi, kateri so se vršili po celi državi, so postavili veliko zelo važnih vprašanj v javno diskusijo in stavili tudi svoje konkretne zahteve. Delavstvo s polno pravico zahteva od odločilnih faktorjev, da se o stavljenih vprašanjih resno razmišlja in sklepa. Nad stavljenimi zahtevami bo celokupno delavstvo dan in noč na straži in s svojo organizirano silo gledalo na to, da to ne bo ostal glas vpijočega v puščavi!
Brezposelnost in strokovno organizirano
delavstvo.
Nastopajoča zima postaja za brezposelno delavstvo naravnost strašna. Kuriva ni mogoče dobiti, ker ni niti za vsakdanji kruh potrebnih denarnih sredstev. Otročički, bosi in v slabe cunje zaviti, morajo v šolo ... Človeku se krči srce. ko vse to vidi.
Delavstvo, organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah, je vedno skrbelo, kako olajšati stanje brezposelnih tovarišev-sodrugov in je s svojimi članskimi prispevki že doslej doprinašalo žrtve za podpiranje brezposelnih članov. Na vseh svojih zborovanjih in akcijah je delavstvo zahtevalo, da oblasti pod-vzamejo potrebne korake za ublažitev brezposelnosti. Tudi zadnji shodi za uvedbo 40 urnega delovnega tedna so izzveneli v zahtevo, da se v državni budžet, kakor tudi v banovinske in občinske proračune vnesejo potrebna sredstva za podpiranje brezposelnih.
Strokovno organizirano delavstvo se po zastopnikih svojih organizacij udeležuje z vso vnemo tudi raznih akcij. Pri razgovoru, kako pomagati brezposelnim, ki se je vršil na ljubljanskem magistratu, je bilo delavstvo zastopano po Strokovni komisiji za Slovenijo. Strokovna komisija je pozvala svoje članstvo, da naj zaposleno delavstvo povsod, kier delodajalec prispeva za vsakega zaposlenega delavca Din 1.— tedensko. istotako tudi vsak delavec prispeva od svoje borne plače po 50
para za pomoč brezposelnim na teden. Država pa naj iz svojih sredstev prispeva toliko, kolikor prispevata delodajalec in delojemalec skupaj, to je Din 1.50.
Po tovarnah so delavci s tem pozivom soglašali in v četrtek, dne 10. novembra 1932, se je vršila pri banski upravi anketa.
Strokovna komisija je po svojem zastopniku predložila anketi sledečo deklaracijo:
Deklaracija
zastopnikov Strokovne komisije za Slovenijo na anketi, sklicani po g. banu Dravske banovine dne 10. novembra 1932 v Ljubljani v vprašanju organizacije in centralizacije pomožne akcije za podpiranje brezposelnih.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani kot oblastni odbor Ujedinjenega radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije in vse njej priključene svobodne strokovne organizacije z zadovoljstvom pozdravljajo akcijo g. bana, ki gre za tem, da skuša najti možnost za omiljenje bede brezposelnih na področju Dravske banovine in stavlja po svojih zastopnikih z ozirom na to, ker so vsa tozadevna sredstva Javne borze dela in strokovnih organizacij nezadostna in izčrpana, anketi sledeče predloge:
1. Strokovna komisija smatra, da ie v tej težki situaciji nujno potrebno, da država, banovina in občine prevzamejo skrb za podpiranje brezposelnih delavcev in nameščencev, ker je to postala splošna l.iud-s,ka potreba, in to na ta način, da se v vseh občinah banovine organizirajo pomožni odbori za podpiranje brezposelnih.
2. Delavstvo in nameščenci v svobodnih strokovnih organizacijah, priključeni Strokovni komisiji za Slovenilo, bodo pripravljeni, od !. decembra 1932 do 31. inarca 1933 v ta fond prispevati tedensko po Din 0.50
Ali ste knjige Cankarjeve družbe za leto 1932/33 že čitali?
So zelo lepe! Če jih Se nimate, jih naročite takoj I Za 20 Din dobite vse Štiri I Člani In poverjeniki! Plačajte In nabirajte člane že sedaj za drugo leto.
pod pogojem, da so delodajalci tudi pripravljeni k temu prispevati po Din l.— od delavca, država pa iz svojih sredstev toliko, kolikor delojemalci in delodajalci skupno, to je Din 1.50.
3. Vsa v ta namen zbrana sredstva naj se stekajo v fonde pomožnih odborov občin, v katerih področju so bila zbrana. Pri delitvi podpor iz teh sredstev mora biti merodajno to, v kateri občini je bil brezposelni nazadnje zaposlen, ne pa njegovo bivališče.
4. V pornožniti odborih naj bodo zastopane tudi strokovne organizacije po svojih zastopnikih.
5. Država, banovina in občine naj organizirajo zasilna dela.
6. Da banska uprava po svojih organih uvede strogo kontrolo glede predpisov zakona o zaščiti delavcev v pogledu delovnega časa in tako prepreči 10, 12 in 14 urni delovni čas, ki še danes vlada v nekaterih industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetjih na področju Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 10. nov. 1932.
Poleg te deklaracije je bilo na anketi stavljenih še več raznih drugih predlogov, ki gredo povečini za tem, da se brezposelnim' pomaga z nekakšno miloščino, t. j. s prostovoljnimi darili. Deklaracija Strokovne komisije, ki jo je utemeljil njen zastopnik še posebej, je vzbudila odpor pri zastopniku Jugoslovanske strokovne zveze, ki je proti deklaraciji protestiral in celo trdil, da zastopnika Delavske zbornice in Strokovne komisije nimata, legitimacije, zastopati delavstvo in se izjavljati za uvedbo kakršnihkoli prispevkov za pomoč brezposelnim, češ, da se ne sme pristajati na kakšno obremenitev delavstva.
Našemu delavstvu priporočamo, da še enkrat prečita zgornjo deklaracijo, v kateri se organizirano delavstvo izreka za tedenski prispevek po 50 para in delavca, toda le pod pogojem, č'e bo prispeval delodajalec po Din 1.— in država po Din 1.50 za vsakega delavca. Predlog svobodnih strokovnih organizacij ima namen z odločno gesto odkloniti vsako miloščino, katero se hoče nakloniti brezposelnim. Nočemo miloščine za delavce, ki niso po svoji krivdi zapadli v bedo in pomanjkanje.
„Kalorije“ . . .
S. Haramina je v svojem »R&d-ničkem Glasniku« št. 45 od 12. novembra 1932 napisal dolgo razpravo »Naše organizacije v Sloveniji«, kot nekak odgovor na 'stvarne konštata-cije oblastnega tajnika Splošne delavske zveze, s. Jakomina. Ton in način tega odgovora je čuden, rekli bi nenavaden in osvetljuje neko gotovo, še skrito tendenco. Nočemo o tem odgovoru razpravljati, ker organizirano delavstvo ne potrebuje tiskanega papirja, ki ga plačuje, za take neproletarske »obračune«. Povemo le to, da se moti, če s. Haramina misli tudi Strokovni komisiji za Slovenijo očitati svojo podporo etc., to je, da ji je dal nekakšne kalorije, kakor se izraža, na kar šele je postala Strokovna komisija bolj gibčna in bolj žareča. Vsa čast, s.
Vzroki krize.
Če pogledamo po vseli državah sveta, se nam nudi pretresljiva slika gospodarskega propadanja in brezposelnosti. To je ono zlo, ki je vrglo nešteto dežel, kakor tudi posameznih ljudi na rob propada. Največje zlo, radi katerega trpi danes ves svet, je brezposelnost. Z vsakim dnem se to zlo povečuje in vse prizadete države se resno trudijo omejiti in omiliti brezposelnosti kajti zavzela je že tako ogromne dimenzije, da resno ograža ves dosedanji družabni sistem. V začetku leta 1931 je š.tela brezposelna armada skoro 20 milijonov, danes je pa že presegla 30 milijonov. — Toda brezposelnost je le posledica gospodarske krize, mi bomo pa govorili o vzrokih.
Ne bomo naštevali vseh vzrokov gospodarskega propadanja, kajti teh je dosti, ampak se bomo omejili le na gotove okol-nosti, ki se največkrat navajajo kot vzroki krize:
a)	Po splošnem mnenju je poliedelska kriza naj večji vzrok za motenje gospodarskega ravnovesja. Prvi znak poljedelske krize je bilo nazadovanje cen. Samo en vzgled. Cena pšenici je padla v Cbikagu v 4. letih za 35%. Padec cen povzročajo različni faktorji. Eden takih bi bilo znižanje produkcijskih stroškov. Tako so padli produkcijski stroški radi uvedbe poljedelskih strojev v Argentiniji za 23 do 40%. Toda padec cen pšenici je v prvi vrsti povzročila čezmerna produkcija. Pravijo tudi, da so vzroki sedanje poljedelske krize v tem, ker se je bistveno izpremenila ponudba in povpraševanje po poljedelskih izdelkih. Tako je padla poraba žita na osebo v Franciji za 11%, v USA za 14% in v Kanadi celo za 31%.
Porast prebivalstva je bil I. 1928 samo za 5.5% večji. Torej produkcija žita bi se mor rala povečati za 5.5%. Vidimo pa iz stati-stike, da se je produkcija povečala za 17.4%. Ta vsakoletna čezmerna produkcija je mor rala imeti za posledico silne zaloge žita. Samo en primer: Pšenične zaloge v USA in v Kanadi so se povečale v 4. letih (1926— 1930) v U$A za 50 milijonov stotov. Tudi zaloge sladkorja so narasle od 2 milijonov ton 1. 1927, na 4 milijone ton 1. 1930. Produkcija kave je narasla od 427.000 ton na 15,552.000 ton. — Toliki produkciji s por močjo strojev je tnorpla nujno slediti brezposelnost v poljedelstvu.
Tudi kupna moč kmeta je zelo padla. Kmetje, ki tvorijo 40% prebivalstva v Ameriki, je padla njihova kupna moč v 2. letih za 44%. — Izjemo tvorijo države, v katerih gojijo živinorejo, n. pr. Danska, Irska: tann so cene siru, maslu in mesu celo por skočile.
b)	Drugi vzrok je nadprodukcija v in*-dustriji. Ta je nastala na ta način, da so razni karteli, trusti in druga podjetja kopičili industrijske produkte, ne da bi se ozirali na resnično povpraševanje potrošnikov.
Dobički kapitalistov so vedno bolj rasli, mezde delavcev, ki so obenem tudi potrošniki industrije, pa so padale. Kupna moč delavstva sploh se je zmanjšala. Poleg tega so tovarne prekomerno proizvajale svoje produkte v' toliki meri, da so daleko presegli povpraševanje potrošnikov. Iz tega je nujno sledilo zmanjšanje v obratih in posledica tega je bila brezposelnost.
Res je, da je sedanja gospodarska kriza zajela ves svet in ni prizanesla skoro
nobeni državi — toda posledice te krize ne trpijo vsi ljudje, ampak samo mali ljudje to je proletarijat. Nasprotno pa vidimo, da bogatini živijo razkošneje kot kdaj poprej, Njihovi dobički rasejo kljub krizi v milijone, ne dinarjev, ampak dolarjev. Kljub krizi se dan za dnemi sklicujejo gospodarske in razorožitvene konference, ki vržejo par visokodonečih fraz med svet, potem pa se diplomati in drugi strokovnjaki razidejo vsak na svojo strani delat načrte zopet za drugo konferenco, ki je že naprej obsojena na neuspeh.
Na drugi strani se pa države z blazno hitrostjo oborožujejo in mečejo vsako leto milijarde za vojaštvo, municijo in morilne naprave vseh vrst. Komaj je minilo eno svetovno, klanje, že se pripravlja drugo, še groznejše. — Že so pozabili, koliko žrtev je zahtevala svetovna vojna. Po statistiki je zahtevala svetovna vojna 9,743.914 mrtvih, 20,927.458 ranjencev in nad 3 milijone pogrešancev, ki so brez sledu izginili. — Charles Devinger je izračunal, da se je prebivalstvo 10 evropskih držav znižalo za 35 milijonov. In ta vojna operacija je veljala, če malo računamo, 840 milijard zlatih frankov. Drugi strokovnjaki trdijo, da so znašali stroški celo 100 mjjijard angleških funtov, torej 27.200 milijard dinarjev, kar bi znašalo na vsakega prebivalca zemlje, če računamo, da je 1800 milijonov ljudi, 15.100 Din (vštevši vse divje narode). Ta vsota bi zadoščala za odpravo vse siro-maščine na svetu.
Ali se je svet kaj izpametoval? Poglejmo! Daties. t. j. 15 let po svetovni vojni izdajo vse države na svetu ogromne milijarde zlatih frankov za oboroževanje. Po-
glejmo nekoliko statistiko oboroževanja nekaterih držav:
z!, frankov
Anglija s svojimi kolonijami 18.434.970.0(0 Združene drž. Sev. Amerike 17.685,625.001) Francija	11.67 t,000.00j
Nemčija	4.298,076.000
Italija	6.223,662.000
Japonska	5.921,537.000
Poljska	2.301,825.000
Jugoslavija	1.261,450.000
CSR	1.279,725.000
Rutnunija	1.341,480.000
ostala Evropa	8.523,448.000
Južna in Srednja Amerika 6.700,000.000
Vse države skupaj pa dajo nekaj nad 100 milijard zlatih frankov. Če bi se ta denar porabil v boljše namene, n. pr. za gradnjo železnic, cest, stanovanjskih hiš itd., bi bilo gospodarske krize kmalu konec in s krizo bi bil konec tudi bedi in stradanju milijonov. Če bi ta denar porabili za zidanje vil s 3 stanovanji, bi jih lahko sezidali najmanj 2,500.000 takih vil in v njih bi našlo stanovanje najmanj 33 milijonov ljudi. To je samo en primer, kaj bi se dalo koristnejšega napraviti za ta denar. Lahko si mislimo, kakšno bajno vsoto bi zneslo, če bi sešteli vse izdatke držav za oboroževanje po vojni.
Krize in brezposelnosti bi bilo konec, če bi nasitili rajši milijone stradajočih, kakor pa da kurijo lokomotive z žitom' in ga mečejo v morje edino radi tega, da ne gredo v nič njihovi ogromni dobički. Zemlja je dovolj velika, da bi lahko srečno in po človeško živeli vsi ljudje, če bi se čutili vsi ljudje kot bratje med seboj. Krize bo za vedno konec, kadar bo brat podal roko bratu v znak sprave in bo človek enak človeku.
25 novembra 1932
»DELAVEC«
Stran 3
Haramina, če bi bilo tako. Ali v naših blagajniških knjigah stoji zapisano, da smo centrali Orsa morali odpisati več tisočakov za »Delavca«, ker ga centrala Orsa ni mogla, ali ni hotela plačati. Če je to tisti premog in drva, tiste kalorije, ki ga je s. Haramina nanosil Strokovni komisiji, bogme, mrzlo bi ji bilo, če bi drugih, svojih kalorij ne imela. Tudi za steklarsko stavko je Strokovna komisija zbrala od organiziranega delavstva lepe tisočake. Ali so to tudi kalorije s. Haramine Strokovni komisiji? — Sodrug Jakomin pa se prav nič ne greje pri Strokovni komisiji, kakor trdi s. Haramina, ker v Sloveniji tajniki nimajo dvojnih lepih plač, kakor je to — ne zamerite — slučaj s s. Haraminom.
Vendar, stoj, — predaleč gremo. Zaenkrat samo to, ker je mogoče, da se je s. Haramina prenaglil. Vsi, ki smo ljudje, imamo trenotke, ko možgani nekoliko popuste in podzavesten »jaz« samovoljno zagospodari. Pozabljati napake — to je mogočna samopožrtvovalnost človeka — zato zaenkrat pozabimo, kar je napisano v »Radničkem Glasniku« št. 45 od 12. novembra 1932. Če pa ima, kakor izgleda, članek s. Haramine gotovo tendenco? ... No? «.. Naj vc, dz smo takih metod siti in da bomo znali celino našega pokreta čuvati!
Strokovna komisija za Slovenijo, kot oblastni odbor URSSJ.
Vojaške ve2be in slu2beno razmerje.
Plača in mezda za 4 tedne. — Služba ne preneha.
Nedavno so bili v neki večji tovarni vpoklicani delavci in nameščenci na vojaške vežbe. Ko so se po 14 dneh vojaških vežb vrnili v službo in medtem pustili doma rodbine, jim tovarniško podjetje ni hotelo plačati mezde za čas vojaških vežb. Ker pa so prizadeti v našem listu svoječasno čitali v »Delovnem pravu«, da se mora čas vojaških vežb službojemalcu plačati, so,se na to sklicevali in zahtevali plačilo. Ravnatelj podjetja pa je izjavil, da takšnega zakona ne pozna in da ne plača prej, dokler mu delavci ne prinesejo tak zakon črno na belem. Delavci so se radi tega morali obrniti na odvetnika. Po sebi umljivo pa je bilo to delavcem skrajno mučno in težavno, ker so pri podjetju še v službi in bi lahko s tem ri-skirali povrh tega še izgubo službe, ker so morali iti na vojaške vežbe. Bilo bi torej dobro, da bi podjetja končno vendarle poznala sama delovno pravo in se po istem ravnala.
Glede vojaške vežbe v službenem razmerju namreč določa novi obrtni zakon, ki je bil objavljen že 9. nov. 1931 in je veljaven od 9. marca 1932, v § 221 sledeče:
»Če je službojemnik zadržan opravljati službo radi odslužitve
vojaških vaj, ne preneha njegov službeni odnošaj in mu ostane pravica do njegovih denarnih dohodkov za dobo 4 tednov, če je njegovo službeno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj leto dni in ako za ta čas ne prejema od države ustrezajoče odškodnine. Ta pravica ne velja za uslužbenca, če je poklican, da odsluži svoj vojaški rok v stalnem kadru.«
Iz tega torej sledi, da mora dobiti tako pomožni delavec kot tudi nameščenec, ki je bil že najmanje eno leto v službi, v slučaju vojaških vežb kljub temu svojo celo plačo začasno 4 tednov, ker pri vojaških vajah ne dobiva plače. Službe se mu tudi radi odsotnosti pri vojaških vežbah ne more odpovedati. Vojaška oblast to določbo že prav dobro pozna in izdaja ob koncu vojaških vaj rezervistom tudi potrdila, da niso dobivali odškodnine za ta čas. Ako pa nastopi uslužbenec vojaško službo v stalnem kadru, služba takoj preneha in nima nobene pravice do odškodnine za ta čas, kvečjemu če si je takšno posebej izgovoril s službeno pogodbo, ali bi bilo to dogovorjeno v kolektivni pogodbi.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
RAZPIS.
V smislu sklepa Oblastne konference 'Saveza Metalsklh Rudnika Jugoslavije za Dravsko banovino z dne 6. novembra 1932 se razpisuje mesto
OBLASTNEGA TAJNIKA
s sedežem v Ljubljani.
Reilektant mora zadostiti sledečim pogojem :
1. Biti mora član ene Ujedinjenemu Radničkemu Sindikalnemu Savezu Jugoslavije priključene organizacije.
2. Imeti mora znani# o socijalni zakonodaji in agitacijsko sposobnost.
3. Jugoslovansko državljanstvo. Svojeročno spisane ponudbe je vložiti
najkasneje do 1. decembra 1932 pri podpisanemu oblastnemu odboru.
Prednost imajo član! Saveza Metalskili Radnika Jugoslavije.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1932.
SAVEZ METALSKIH RADNIKA JUGOSLAVIJE — OBLASTNI ODBOR ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI.
OBLASTNA KONFERENCA KOVINARJEV.
Dne 6. novembra se je vršila v Ljubljani oblastna konferenca Saveza metalsklh radnika Jugoslavije. Konierenca se je vršila v predavalnici Delavske zbornice in to s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav gostom. 2. Volitev verllikacijske komisije. 3. Poročila:	a) predsednika, b) tajnika, c)
blagajnika in č) finančne kontrole. 4. Bodoče delo oblastnega odbora. S. Volitev novega odbora. 6. Razno.
Konferenco je otvoril in vodil predsednik s. Be.šter in pi i otvoritvi pozdravil zastopnike centrale SMRJ glavnega tajnika s. Bogdana Krekiča in zastopnika Strokovne komisije, predsednika s. Jernejčiča. Vsa podana poročila so bila po kratki debati soglasno sprejeta in staremu odboru odglaso-vana razrešnica.
K točki »Bodoče delo oblastnega odbora« sta poročala ss. Jeram in Krekie in sta bili obe poročili z odobravanjem cele konference vzeti na znanje.
Novi oblastni odbor, ki se je takoj po konferenci sestal, se ie sledeče konstituiral: France Vidmar, predsednik; Lojze Bešter, podpredsednik. Albin Galof, blagajnik; odborniki: Pogačar Jakob. Čelešnik Ivan in Toman Franc. Kontrola: Ažman Karol, Leskošek Franc in Hriberšek Avgust.
Ker v kandidacijski komisiji ni prišlo do soglasnosti glede osebe novega tajnika, je konferenca sklenila, da se mesto tajnika razpiše In pooblasti novoizvoljeni obl. odbor, da tajnika nastavi. Tačasno bo tajniške posle vodil s. Jakob Pogačar.
Jasanlc«.
Težkoče z repatriiranimi izseljenci. Nekatere pokrajine naše države so bile že od nekdaj pasivne. Domača gruda je težko preživljala cele dede in očete, ali kjer je bila tnalo večja rodbina, so morali vsi otroci razen enega, dveh po svetu s trebuhom za kruhom. Nekateri so dobili delo sicer doma v okviru meja ožje domovine, pri tvor-nicah, v teh ali onih službah, vendar industrije je bilo vedno tnalo pri nas, in še danes je ni preveč. Tako je dala naša zemlja zelo mnogo izseljencev. Iz vseh krajev Slovenije, iz Like, iz Dalmacije, iz Bosne in Hercegovine, iz Črne gore in iz Srbije, so se izseljevali naši ljudje in Severna Amerika ter Južna Amerika, potem Westfalska, Francija, Belgija, Porenje, pa celo Avstralija so bile njih cilj. Skratka: ni skoro kraja Jugoslavije, ki bi ne dal izseljenca in ni skoro države na svetu, kamor bi ta izseljenec ne prišel. Izseljenci so na tujem garali. stradali, odtrgovaii so si od ust in seveda varčevali: mnogo dolarjev, frankov, mark itd., je prihajalo v našo državo in marsikatero kmečko domačijo so že rešili naši izseljenci s svojim pristradanimi denarjem, ko so se vrnili domov na rodno grudo. Denar naših izseljencev v tej ali oni obliki je precej pripomogel k izboljšanju našega narodnega gospodarstva in tudi k izboljšanju valutne politike. Tako je bilo do nastanka gospodarske krize.
Odtlej pa je pri nas slabo, zunaj še slabše. Dela nič, podpore nič ali malo, obstanka ni. In tuje države so se spravile pri obrambi svoj-ega domačega delavca najprej na tujega: on je najprej zgubil delo, tak delavec je najprej izgubil podporo, če jo je sploh kaj imel in takega delavca so domačini najprej - če že ni šel sam — poslali čez mejo oz. domov. Začela se je prisilna repatriacija naših izseljencev, pospešena in povzročena od gospodarske krize in njenih posledic. Obmejne postaje so vsakdanje priče te repatriacije. Koliko izseljencev se vrača vsak dan. teden in mesec iz tujine domov. Iz vseli krajev so: iz USA, iz Kanade, Francije. Nemčije, Belgije, Luksemburške itd. In Jesenice so menda ena izmed onih postaj, skozi katero prihaja največ teh vračajočih se izseljencev.
Ti izseljenci imajo karto večinoma samo do jugoslovanske meje in pridejo na mejo oz. na prvo obmejno postajo večino; ina brez sredstev.
Zdaj se pričnejo težave. Obmejni ko-misarijat ima zelo malo sredstev za vozne listke teh izseljencev, ki pridejo često s celimi velikimi družinami domov. Samo 2000 Din nudi naša Banska uprava mesečno za vozne listke tetn revežem. To pa je izčrpano navadno že do 10. v mesecu. Kaj potem? Po izgonu jih je treba prevesti domov. In če napravijo kaj takega na račun domovinske oz. pristojne občine, navadno spremljajo delavce in njih rodbine uniformirani^ orožniki... Kako je to prijetno, pa lahko "ve vsakdo! Kaj si mislijo ljudje o taki nedolžni rodbini, oz. o takem nedolžnem delavcu, ki je izgubil v tujini delo in zaslužek, pa ga sedaj orožniki spremljajo domov, ker nima sredstev niti priložnosti za zaslužek... Seveda je menda zakon tak, ali ta zakon ie treba omiliti.
Nol je.
Noč je.
V veliki sobi tovarniške bolnice vlada mračna svetloba. Na posteljah, katere so ozko strpane ob obeh vzdolžnih stenah, ležijo bolniki, tovarniški delavci. Različne so njih bolezni, večinoma reveži, ki so se ponesrečili pri svojem vsakdanjem delu. Kakor so različne njih rane, prav tak# so bili različni tudi vzroki, ki so jih prikovali na bolniško posteljo. Takoj pri vhodu leži mož, ki je bil nekdaj krepak, danes vedno globlje Pada v objem sušice. Izžeta in upadla so njegova lica, težko se mu dvigajo prsi, od žvepla in plina uničena.
Tik do njega sedi na postelji mJad fant ■n pestuje svojo desnico, na kateri so odrezani trije prsti. Sosed ima zopet obvezano nogo, raztopljen cink mu je zalil cokljo in naslednjemu je padla na nogo težka traverza, ter mu jo zmečkala itd. itd. Kaj bi naštevali. Težko je njih trpljenje, ki jih je Pa čudežno združilo v eni miselnosti, ne za sebe in svojo deco, za druge smo se mučili, JJdi dobička drugih moramo to doprinašati. Med vsemi nesrečneži pa ti vdarja na uho kotriaj slišno ječanje. Mlad fant, edinec in r^mk matere-vdove, se je skoraj živ spe-kel- Strašno je to že za slišati, kako strašne
šele bolečine tega trpina. Nepopisno milo stoka in pretresljiv je pogled na njegovo 2>vo pečeno* meso. Celo telo je dobesedno ena sama velika rana. Niti preobvezati se
ga ne more vsega na en dan, pač pa izmenoma; ne prenese.
Tako ležijo tu te žrtve.
Noč je ...
Z naporom zadnjih sil pospešuje svoje težke korake delavstvo in hiti proti domu iz dela v tovarni ali rudniku, ko so bili zamenjani po tretji izmeni, da sedaj oni, kot dosedaj ti, delajo nepretrgoma polnih osem ur.
Ti še imajo dela. Res, da se jih neusmiljeno priganja, da producirajo čim več, da naredijo še za one, kateri so bili reducirani, da produkcija ne bo trpela, da bo na isti višini, režija s tem zmanjšana, zato pa dobiček tem večji, toda skromni zaslužek imajo vendarle. Koliko njihovih bivših tovarišev pri delu je na cesti brez vsakega ! zaslužka, lačnih in razcapanih. S strahom [ pričakujejo jutraišnji dan, ko se bo nadalje-; vala vedno iznova ista pot, pravilnejše; lov i za delom, in ki ga najbrže tudi jutri ne bo in bodo, kakor vedno, iznova čuli: ne potrebujemo, že tako jih imamo preveč, še te bomo morali reduciraj. S strahom se ti, ne po svoji krivdi, lačni reveži ozirajo za kakšno streho, da čeprav že lačni, vsaj na suhem in pod streho bi želeli spati, saj so noči že tako mrzle.
Noč je.
Po temnih in ozkih mestnih ulicah se skrivajoč pred cestnimi svetiljkami spre-
hajajo temne sence, žalostne pocestnice, čakajoč prilike kakega zaslužka. Po mnogih potih so prišle na to težko pot. Ker jim je doma postalo pretesno in ni bilo za vse kruha, so odšle v mesto, iskajoč ga tam. Tu so se morale prepričati, da ga tudi tu ni, da jih le tudi tu mnogo brez njega, in ko po dolgem, brezuspešnem iskanju dela in kruha niso našle, so brez poguma, da bi se vrnile domov, kjer bi jih čakalo isto gladovanje, sledile ostalim, šle na ulico in prodale svojo čast, edino kar ženska ima.
Ali pa so prehitro verjele sladkim besedam »gospoda« in iz strahu, da, bi ne izgubile službe, se mu pokoravale tudi takrat, ko bi to ne smele. To je trajalo, dokler ni zavohala »milostljiva«. Radi hišnega miru se je »on« potuhnil, reva pa je morala na ulico, kjer se zanjo briga k večjemu še — policija.
Noč je.
Za visokimi in širokimi, bajno razsvetljenimi okni, zagrnjenimi s svilenimi zavesami, hotela ali bara, vlada razkošna zabava. Na udobnih, okusno z usnjem ali rdečim žametom tapeciranih sedežih sedijo ljudje, katerim ni mar, kaj bo jutri; oni vedo, da bo jutri prav tako kot danes; edina skrb, kaj je novega na borzi, edino delo, štetje delnic in striženje kuponov. Prav je bilo napisano nekje: da ti ljudje vlečejo mastne dividende od svojih rudnikov, za katere niti ne vedo, kje so in bi jih morda celo na zemljevidu težko našli.	—ft—
Zaradi tega apeliramo na bansko upravo. na izseljeniška komisarijata v Ljubljani iti v Zagrebu, ter sploh na vse merodajne činitelje: Preskrbite potrebnih sredstev za voznino izseljencev od meje do domačega kraja, preskrbite jim vsaj neuniforntirano spremstvo, če je to že potrebno, iti ravnajte z njimi kot z ljudmi. Vedite, da so to ljudje, ki so brez svoie krivde prišli tako daleč, ki to današnje stanje in svoj položaj že tako in tako težko občutijo in ki jih je treba tudi imeti za ljudi. Res je sicer, da taki re-patriiranci zdaj samo večajo bedo pri nas, da samo večajo armado brezposelnih, vendar s tem je treba računati in to razmerje je treba urediti doma in zaposliti te kakor ostale delavce.
Z izseljenci oz. z vračajočimi se delavci ne smemo postopati kot z državljani druge vrste, in strogo ravnanje po §8 tu nikakor ni na mestu. To so ljudje, ki so izgubili vse. ni jim pa treba izgnati še duha in čuvstev. Tudi prvega vtisa ob prihodu v domovino ni treba pokvariti.
Uredite tako, da bo prav in da bodo repatriiranci lahko ohranili svoj človeški
ponos.
Vsem bo to v korist.
Cv. K.
Skupščina Krajevne Bratovske skladni-ce na Jesenicah se je vršila v nedeljo, dne 23. okt. 1932, v Delavskem domu na Savi. Skupščino Bratovske skladnice tvori po 85 delodajalskih in 85 delavskih delegatov. Med delavskimi delegati na Jesenicah jih pripada to pot 61 marksističnemu SMRJ in 24 krščansko-socijalni Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Na skupščini, ki je potekla povsem v redu, je bilo navzočih poleg 6 delodajalskih delegatov še 51 delegatov SMR.I in 20 .ISZ. Ko je prišlo do volitev upravnega odbora krajevne Bratovske skladnice, kjer velja s podjetnikom pariteta, so zahtevali kršč. socialci enega člana upravnega odbora, ker bodo sicer predložili svojo listo. Ko jih je k temu gen. tajnik KID, dr. Maks Obersnel, ki je kot predsednik Bratovske skladnice predsedoval skupščini, pozval, so izjavili, da so svojo listo umaknili in da se vzdržujejo glasovanja. Z 51 glasovi so bili nato izvoljeni v upravni odbor sami člani SMRJ, in to: ss. Celesnik Ivan, Toman Franc, Jeram Jurij, Škrlj Franc, Kemperle Blaž in Buček Jožef.
S.	Celesnik bo tudi podpredsednik skladnice. Za namestnike so bili izvoljeni ss. Kunčič Rudolf, Perko Vencelj, Stražišar Joško, Jerala Franc, Sire Franc in Oblak Pavel. Nadzorstvo je pa ostalo staro in ga tvorijo: kot člana Mohorič Franc (predsednik) in Malej Valentin, kot namestnika pa ss. Bručan Henrik in Sušnik Jožef. Za delegate na glavno skupščino v Ljubljano so bili izvoljeni ss.: Celesnik Ivan, Toman Franc, Mohorič Franc, Škrlj Franc, Kemperle Blaž, Buček Jožef, Ažman Karol, Sušnik Jožef in Dolinar Franc. Tako je sestavljena zdaj uprava krajevne Bratovske skladnice, ki ji želimo v novi poslovni dobi čim največ uspehov v dobrobit članstvu.
Delegati v bratovsko skladnico na Jesenicah in Javorniku so bili izvoljeni dne 20. sept. t. 1. V nedeljo, dne 23. okt., torej na dan, ko se je vršila skupščina krajevne Bratovske skladnice na Jesenicah, na kateri je bil izvoljen novi upravni odbor, pa je poročal »Slovenec«, da je bilo 20. septembra izvoljenih 24 delegatov njihove Jug. strokovne zveze in 31 marksistov. Resnici bi bilo pa bolj zadoščeno, če bi »Slovenec« napisal, da je bilo izvoljenih poleg 24 kršč. socialcev še 61 marksistov. 30 se jih ne da pohrustati kar tako za zajtrk, kakor meni »Slovenec«, J\er so zelo odporni, pa jih še kdo drugi ne more pohrustati, kaj šele »Slovenec«, častilec resnice, rajske hčerke božje. Toliko na znanje »drobnim vestem« v »delavskem vestniku« »Slovenca«.
Johann Janeček mrtev!
Vodje avstrijskega strokovno organiziranega delavstva, sodruga Johanna Janeč-ka ni več. Njegove lastne besede: — »je pač že tako, da mora vsakdo, ki deluje v delavskem gibanju, prej misliti na to, kakor drugi; delavski funkcijotiarji umirajo v razmeroma mladih letih« — so-se tudi na njem popolnoma uresničile. Nekaj dni pred smrtjo je imel še med svojimi sodrugi govor, ki je vzbudil pozornost vsega avstrijskega organiziranega delavstva in vse delavske Internacionale, in tako skoro nihče ni hotel verjeti, da je umrl v noči od 23. na 24. oktobra t. 1.
Rojen	je	bil Janeček	6. maja	1881 v
Borovu na	Češkem in	se	je izučil	na Du-
naju ključavničarske obrti. V Zvezo kovinarskih delavcev je stopil 1. 1904 in kmalu postal zaupnik delavstva pri tvrdki Scherb, kjer je delal. L. 1909 je vodil pri tej tvrdki bo; za boljše	delovne	pogoje, ali	koncem
kdhcev so	ga	odpustili	in	postavili	na črno
listo. Nikjer ni mogel dobiti dela, in k sreči je bilo prosto mesto kontrolorja bolniške blagajne, ki ga je prevzel. Med vsem tem časom se je neumorno bavil s strokovni* čarskim delom. No, po vojni je potrebovala • kovinarska zveza uradnika,- in kdo je bil primernejši od Janečka? Pa tudi stranka ga je imenovala takoj za okrajnega predstojnika XX. dunajskega okraja, kjer je deloval. L. 1924 je umrl predsednik dunajske podružnice kovinarske zveze v Avstriji s. Wiedenhofer in njegov naslednik je postal Janeček. Kmalu je postal podpredsednik avstr. kov. zveze in I. 1930, ko je po kratki bolezni umrl predsednik Zveze s. Domes Franc, je bil imenovan za njegovega namestnika in na kongresu od 20. do 26. sept. 1930 tudi za to izvoljen. Dasi se je Janeček vedno branil prevzemati funkcije, je imel teh mest toliko kakor malokdo in sama odlična. L. 1928 je postal član kontrole pri Zvezi svob. strok, organizacij, I. 1930 je bil že prvi podpredsednik in 24, sept. 1931 je bil izvoljen za predsednika Zveze avstrijskih svobodnih strok, organizacij. Dunajsko delavstvo je Janečka poslalo kot delegata
SPLOŠNI ŽEPNI KOLEDAR ZA 1933
stane 10 Din. Ali ga 2e Imate? Če Se ne, oglasite se pri svoji podruinicl, ker jih imamo Se zelo malo.
v delavsko bolniško blagajno, po smrti s. I:'!derscha je postal njen prvi predsednik. Končno je postal celo predsednik osrednje Zveze avstrijskih bolniških blagajn, kjer je znal zastopati tako interese delavcev kakor tudi nameščencev. L. 1927 je bil v IV. dunajskem volilnem okraju izvoljen za poslanca in bil večkrat glavni govornik soc. dem. parlamentarne frakcije in delegacije.
Težko bi bilo popisati vse .lanečkovo delo. Bil je orjak po postavi, eden onih krasnih ljudi, ki jih rodi samo delavstvo. Bil je pa tudi orjak po duhu, ki je vse svoje življenje — značilno po jasni poti navzgor — posvetil borbi za pravico sploh in pravice delavstva še posebej.
Ne samo kovinarji, vse naše delavstvo kliče: Spominu s. Janečku Slava!
Cv. K.
Kulturna drobtine i Jesenic.
Knjige Cankarjeve družbe se dobijo pri poverjenikih iste. Tudi oni sodrugi, ki jih še niso naročili, jih lahko dobijo v pisarni Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah — Savi v Delavskem domu (pri Jelenu), pri s> Cvetku Kristanu ves dan. Stanejo te štiri lepe knjige 20 Din in 2.50 za poštnino. Segajte pridno po knjigah, ki so napisane za Vas iu ne dopustite, da bi imele druge družbe več članov kakor naša. Dosežimo najvišje število med vsemi. Vsi po knjige, saj je le v znanju in izobrazbi moč.
Knjižnica »Svobode« na .lescnicah je
odrrta vsak četrtek od 6. do 9. ure zvečer v Delavskem domu na Savi, prvo nadstropje. Največja in najboljša jeseniška knjižnica. Vse najnovejše knjige, zlasti dela socialne, zgodovinske, potopisne vsebine. Za vsakega kaj. Za vse veliko! Pristojbina nizka.
Delavska šola »Svobode« se vrši po-čenši od nedelje, dne 20. nov. t. I. vsak o n e d e 1 j o od 10. do 12. ure do p., in sicer v srednji dvorani Delavskega d o in a n a S a v i - J e s e n i c a h. Predavanja o zgodovini delavskega gibanja, o materialističnem svetovnem naziranju, o gospodarski zgodovini, o osnovali Marxo-vega Kapitala, o državoznanstvu, o zgodovini socialnih bojev, o socialni politiki itd. Predavatelji iz Ljubljane in Jesenic. Zelo zanimivo in poučno. Vsi sodrugi n a j obiskujejo tečaj. Vstopnina samo Din 2.—.
Javornlška Delavska šola »Svobode« se vrši z istim sporedom in istimi predavatelji redno vsako nedeljo popoldne od 3. do 6. ure zvečer, in sicer v dvorani Sološ-ue gospodarske in konzumne , zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah, podružnica Javornik (pri Konjiču). Javorni-čani in Koroškobelci: vsi v šolo po znanje in izobrazbo!
Praktični tečaj kovinarjev se vrši redno vsako sredo od 6. do 9. ure zvečer, iu sicer v nemščini, knjigovodstvu in računstvu. Obisk zelo razveseljiv. Upati je tudi na razveseljive uspehe.
Serija predavanj Zveze deiavski'i žena in deklet, podružnica Jesenice, je pričela v torek, dne S. t. m., in bo trajala vsak torek tja do pomladi.' Predavanja o zdravstvu, vzgoji in ženskih vprašanjih. Vsak torek v Del. domu ali Kinu Radio ob 7. uri zvečer. Predavatelji najizbranejši. Vse delavske žene in vsi sodrugi, obiskujte predavanja, ker so izbrana. Vstopnina Din 1.—.
Delavski oder »Svobode« na Jesenicah
ima redne predstave. Poglejte plakate!
Sodrugi in sodružice! Obiskujte vse te prireditve! Pristopajte v »Svobodo« in sodružice poleg »Svobode« še v Zvezo del. žena in deklet. Izobražujte se, da bo v naši izobrazbi tudi naša moč! In zmaga!
—on—*
RUDARJI.
Poleg gladu, le strah v revirjih ,fcW».
Neznosna atmosfera, katera je zavladala, v revirjih Trboveljske prem. družbe vsled šušlanja, da hoče družba zopet toliko in toliko delavstva, predvsem kopačev, reducirati in zato mlajše nastaviti, se žal noče razčistiti. Nasprotno, po poročilih, ki so verodostojna, moremo sklepati, da družba to resno namerava.
Družba se izgovarja, da je nujna potreba, da se stalež kopačev, ki je po navedbi družbe za 40% previsok, izravna iz razloga, ker se je dosedaj
vedno mlajše ljudi reduciralo in starejše, to je kopače, ščitilo. Trdi, da ako bo to stanje nadalje trajalo, bo v doglednem času nastalo pomanjkanje mlajših izvežbanih rudarjev. Izgovarja se tudi, da je sedanja količina de-putatnega premoga prevelika in da bo treba tudi to spraviti v sklad z družbinimi računi.
Vsa ta družbina jadikovanja pa nimajo nobenega drugega namena, kakor to, da se znižajo delavske plače, da se prištedi na socijalnih prispevkih, na deputatnem premogu in da se v splošnem poceni produkcijske stroške na račun izmozganih in sestradanih rudarjev, samo zato, da se doseže vkljub težki krizi, ki vlada povsod, visoke dividende za delničarje.
Res je, da ima tudi družba svoje težave. Mi jih poznamo. Zato delavskih zahtev ne pretiravamo. Ali če pa družba trdi, da drugače ne more spraviti svojih računov v ravnovesje, potem ji mi tega tako dolgo ne verjamemo, dokler ne bomo imeli dokaz to in videli, da so njeni delničarji, ki niso nikdar nič delali, ravno tako zadolženi na življenjskih potrebščinah, kakor njeni pridni rudarji. Verjeli bomo to tudi samo takrat, kadar bodo njeni upravni svetniki in ravnatelji od najnižjega pa do najvišjega čina, ob nizki plači ravno tako v strahu pred izgubo službe in pridobljenih pravic v pogledu starostnega zavarovanja, kakor so to njeni rudarji in njih bedne družine.
Vemo in globoko smo prepričani, z moralno pridigo ne bomo druž-odvrnili od njenih črnih naklepov, •0! vedo naj vsi vrhovi družbe od prvega do zadnjega, da čas dozoreva.
f
Jožef Dejardin.
predsednik mednarodne rudaiske zveze. ■
Dne 28. oktobra t. I. je umrl v starosti 59 let v Bruslju večletni predsednik mednarodne rudarske zveze, Jožef Dejardin. Pokojni, ki je z odločno roko iu globoko bistroumnostjo vodil posle mednarodne rudarske zveze, ima posebno mnogo zaslug za dosego konvencije o delovnem času v rudarski industriji. Rojen !e bil leta 187.3 kot sin navadnega rudarja. Kot tak je imel priliko vzraščatl v največii bedi In pomanika-ntu. Že kot II leten deček i.e moral v jamo na delo, da pomaga očetu preživljati številno družino.
Težko delo in skrb za vsakdanje življenje sta ga kmalu pognala v vrste razrednih borcev in organizatorjev takratne rudarske organizacije, ki je bila šele v po-četku. V rudarskih gibanjih 1891» ie že igral odlično ulogo. Leta 1895 ga je rudarska organizacija postavila za svojega predsednika, katero je opravljal do svoje smrti. Kmalu za tem so ga rudarji izvolili v parlament iu občani njegovega rojstnega kraia Beyne-Heusay so ga izvolili za svojega žunana, in leta 1930 na je bil izvoljen za predsednika mednarodne rudarske zveze.
Tako je mož dela i>i značaja dosegel v razmeroma kratki življenski dobi najvišje dostojanstvo in zaupanje, ki mu ga organiziran proletarljat nuditi trore. Zato danes ne obzalu'eio njegovo prerano smrt samo belgijski, temveč vsi mednarodno organizirani rudarji, med katerimi smo tudi mi člani Zveze rudarjev Jugoslavije.
Zato čast in naš globok poklon možu-sodrugu, v katerega taboru se ie nahajalo človeštvo.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Kranj. Da se izboljšajo živi jenske prilike v našem proletarskem mestu, ki šteje okoli 4000 delavcev, je potrebna predvsem močna organizacija! Združijo se naj vsi trpeči v naši organizaciji. Delavci se moramo organizirati, tesno se skleniti, da bomo močni in skupni, da si tako zaščitimo svojo človečansko dostojanstvo.
V naši organizaciji morajo biti vsi, zato je potrebno pridobivati novih članov, da bo borba tem- uspešnejša. Vsak zaveden so-drug je s srcem v organizaciji. V njej delati in se boriti ni težko onemu, ki čuti. da je le v skupnosti moč, in ki se hoče žrtvovati za splošne delavske, to je. svoje koristi. Potrebna je pač vztrajnost, požrtvovalnost, samozatajevanje in brzdanje lastne osebnosti. Potrebno je, da se človek nauči pravilno misliti, da se nauči razmišljati o tem, kar hoče napraviti. Ne bi koristilo, če bi dotičnik ostal samo pri mislih, potrebno je misli pretvoriti v delo.
Da je lahko organizacija močna in uspešna v delu, mora vsak svojo osebno politiko privesti v sklad z organizacijsko politiko, ker organizacija je radi delavstva in njihovo srečo, torej za vse in za vsakega.
Vsak naš član se mora zavedati svoje pravice in svojih dolžnosti: vsak mora po-
znati svojo moč, pa tudi odgovornost. Take zavedne poedince je potrebno privesti v sklad, da vsak na svojem mestu, ali pa vsi skupno in soglasno delajo za boljšo bodočnost delavstva.
Delavci in delavke, utrdimo svoje značaje in svojo organizacijo. Čuvajmo čvrsto temelje naše organizacijske hiše.
Trbovljah.
Dnevni kop tvrdke Dukič in drag pri trboveljski premogokopni družbi je rudarsko in ne gradbeno podjetje. Velja 8-urni delavnik.
Trbovlje, dne 5. nov.
Pretekli teden je izdalo okrajno sodišče v Laškem sodbo v tožbi nekega preddelavca proti tvrdki Ing. Dukič in drug v Ljubljani na plačilo zneska Din 9.360.— s 5% obrestmi od 1. jul. 1931 naprej za 50% povišek pri nadurnem delu, ki ga je opravil ta preddelavec v službi tvrdke Dukič in drug pri delu polaganja in vzdrževanja ozkotirne železnice v Trbovljah. Tvrdka Dukič mora plačati tudi vse pravdne stroške. 1 o je menda doslej najvišji znesek, na katerega je bilo podjetje obsojeno v plačilo 50% poviška za nadurno delo v smislu zakona o zaščiti delavstva. Ta krasen uspeh pa je dosegel tožeči preddelavec le radi tega za nadurno delo treh let nazaj, ker si je ves čas službe skrbno shranjeval izplačilne listke in je mogel na ta način dokazati nič imanj kot 5600 nadur, katere je izvršil tekom 3 let. O tej tožbi, ki je skrajno poduena za naše delavstvo, bomo ob priliki še obširneje poročali.
Tožečega preddelavca je zastopal odvetnik dr. Avg. Reisman iz Maribora, a tvrdiko' ing. Dukič in drug odvetnik dr. Krivic iz Ljubljane. V pravdi je bilo rešeno tudi na podlagi poizvedb pri Delavski zbornici in Rudarskem glavarstvu principijelno važno vprašanje, da je podjetje tvrdke ing. Dukič in drug, vodstvo v Trbovljah, rudarsko podjetje v smislu § 6 t. 1 in 2 zakona o zaščiti delavstva in ne sezonsko ter velja vsled tega za tvrdko Ing. Dukič in drug le 8-urni delavnik. Vsako delo preko 8 ur dnevno mora tvrdka ing. Dukič in drug pri dnevnem kopu v Trbovljah zaposlenemu delavstvu plačevati kot nadurno delo s 50% poviškom.
Nadurno delo je manjvredno.
Zanimiv je bil pri tej razpravi ugovor tožene tvrdke ing. Dukič in drug, da je nadurno delo manjvredno, kar so nasprotniki nadurnega dela vedno trdili, posebno pa zastopniki delavstva. Tvrdka Dukič in drug ie pri razpravi dobesedno navajala, da od tožnikovega nadurnega dela ni imela prav nobene koristi, ker sta baje zadnji dve uri dela za kapaciteto neprimerno slabejši, kakor bi bili prvi dve uri spočitega delavca in je baje imela z nadurnim delom naravnost škodo.
Kljuib temu resničnemu dejstvu pa pod-elniki še vedno in vedno zahtevajo od dc-lavcev nadurno delo še sedaj zlasti po tekstilnih tovarnah, ne da bi seve plačali zakoniti 50% povišek za nadurno delo.
ŽIVILCI.
Potreba reorganizacije živilskega pokreta. V zadnji številki našega strokovnega lista smo orisali pomanjkljivosti v našem razrednem pokretu' z iskreno željo, da članek ne bo našel gluha ušesa pri merodajnih voditeljih organiziranega delavstva. Danes sc hočemo baviti predvsem z živilsko organizacijo i,n nje vodstvom. Zdrava kritika v delavskem pokretu je vedno zaželjena in potrebna, ona odpravi napake, ter skuša uveljaviti mnenja članstva. Mrt«ilo, ki vlada zadnji čas v živilskem po'kretu, je gotovo pripisovati v prvi vrsti oblastnemu odboru, ker ne kaže nobene agresivnosti naipram posameznim podružnicam. Oblastni odbor je prva višja inštanca našega pokreta, biti mora iniciativno vsekakor na mestu, s svojimi podružnicami s strokovno komisijo in našimi zastopniki Delavske zbornice v stalnih stikih, poslušati njih mnenje, ter po mogočnosti uveljaviti upravičene želje članstva. Tega vsega ni, sploh se ne ve, ali obstoja pokrajinski odbor. Trdi se sicer, da se je izvršila reorganizacija centralnega odibo-ra in se nam obljubilo, da bo vodstvo začelo energično delovati v prospeh članstva. Vendar o vse,m tem ni ne duha ne sluha, izgle-da, kakor da bi bile organizacije Ie podporna/društva brezposelnih. Treba bo torej v očigled sedanjemu položaju misliti na reorganizacijo centralne uiprave, katera naj nemudoma skliče oblastno* k o ni ere n c o s 'pritegnitvijo zastopnikov Strokovne komisije in Delavske zbornice. Konferenca mora po-lpžaj razčistiti, nastati mora novi duh, ki odgovarja zahtevam članstva. Tega mnenja so tudi c e Is k i sodrugi, kar so že ponovno zahtevali. Centralni odbor zgani se. R.
Zmaga naših sodrugov v Zagrebu. Zagrebški sodrugi vodijo že delj časa ljuto borbo za ohranitev svojih ipravic, še več, vodijo veliko akcijo za odpravo nočnega dela in za vzpostavitev 'kolektivne pogodbe. Delodajalci, združeni v svoji zadrugi pekov, hočejo za vsako ceno organizirano akcijo pomočnikov odbiti, še več, razbiti nameravajo strokovno organizacijo, edino obrambno sredstvo .pomočnikov. Po tajnem sklepu pek. mojstrov je iprva začela ofenzivo največja pekarna Zagreba, mestna pekarna, napovedala je redukcijo mezd in zahtevala podaljšanje delovnega časa. Pomočniki, organizirani vsi do .zadhjega, so ponujeno borbo sprejeli, nastala je razredna borba, kakršne že dolgo ne pomni živilsiki pokret. Delav-
Dobrunje.
Dramatični odsek »Svobode« igra 27, novembra 1932 ob 4. uri popoldne v salonu gostilne Jerika v Zadvoru novo dramo pisatelja, predsednika dobrunjske »Svobode«, »Rde* če rože«.
stvo, čez 30 'pomočnikov, je seglo po skrajnem sredstvu ter napovedalo stavko. Stavka je ibila popolna, trajala je štiri dni s popolno kapitulacijo podjetnika. Organizirano delavstvo je takoj proglasilo bojkot izdelkom mestne /pekarne, učinek je ibil iza podjetje katastrofalen, produkcija se je znižala čez P°;,°v1’co' zraven tega se je nagrmadilo do S0U0 log pokvarjenega .kruha. Vse te kvarne posledice so prisilile podjetje h kapitulaciji. Kazredna organizacija je nakano združenih mojstrov sijajno odbila, zmaga je popolna, v si 'preje zaposleni delavci1 so se vrnili z zmago ovenčani na delo, vse njih zahteve je podietje ugodilo.
Čestitamo vrlemu članstvu in vodstvu organizacije k zasluženi zmagi. Sodrugi mesta Zagreba, Vaša zmaga je naša zma-*a-	R.
Civilna poroka. Agilni sodrug naše podružnice Vesenjak Alojz se je pred krat-k"n .poročil s gdč. Susano Mozer. Poročen-ca sta brez komfesije, zato se je poroka vršila na magistratu. Povabila sta k poročnemu večeru pevski in tamiburaški odsek, ki 'e radevolje odzval. Pri tej priliki je napil sodr. Rakuša novoporočencema v imenu živilske organizacije, slavil velike zasluge sodr. Vesenjaka za delavski pokret. Sodrug Veseniak! Živilci Maribora Vama žele obilo sreče z iskreno željo, da deluješ i nadalje za prospeh delavskega pokreta v okviru lvoje vedno r.ubljene strokovne organizacije živilcev.
LESNI DELAVCI.
Podružnica ljubljanskih mizarjev .ie izgubila zopet enega svojega člana. Dne fi. novembra t. I. nas je za vedno zapustil s Avgust rlaudcr. Dočakal je lepo starost, 74 let. Bil je že več let v mestni ubožnici med svojimi sotrpini. Bil je vedno zvest bojevnik naše organizacije ter je dobro po-znan med ljubljanskimi mizarji. Tako smo izgubili sodruga, kateri je bil tih in delaven skozi vse življenje. Vsem mlajšim sodru-gonii naj bo za vzgled. Stara garda izumira, mladina pa gleda in se ne zaveda, da io čaka veliko bo.iev. Sodruga Flandra ohranimo v xi v e ni spominu.
Delu čast!	Nik(K
Lesni delavci!
Zima je pred vrati in zopet se bo začela še večja brezposelnost v lesni stroki in bodo tako gospodarsko krizo občutile naše družine še v večji meri.
Sodrugi, zato naj ne bo med nami lesnega delavca, oziroma mizarskega pomočili a, ki bi ne bil organiziran; kajti če se bomo združili kompaktno VSI v svojo strokovno organizacijo, bomo ustvarili velik MI in ne bomo se nahajali v tako slabih razmerah kot se nahajamo danes. In če bi bili organizirani, kakor smo bili pred 6, 7 leti,, ne imeli bi tako mizernih plač za naše živ-Ijenske potrebščine,
ne bi bili tako izmozgani in izčrpani kakor smo,
lie bi bilo treba, da brezposelnim nudimo ono skromno podporo, temveč bi jim lahko organizacija nudila takt* podporo, kakor zasluži organiziran in zaveden mizarski pomočnik.
Sodrugi,1 da si zboljšamo položaj, naj ne bo med nami lesnega delavca, ki bi ne bil organiziran, kajti v SKUPNOSTI si USTVARIMO MOC in velik MI nam zboljša socialni položaj.
Sodrugi, žalostni in težki so časi, v katerih se nahajamo, a bili bi še žalostnejši in težji, ako bi ne bilo strokovne lesne organizacije. .Stotine jih je, sodrugi, ki stojijo iz veil naše organizacije ter vsi dobro vidijo marsikako delo organizacije, ako imajo le oči, a kljub temu so proti organizaciji in Samemu šebi.
Zatorej bodite vi, lesni delavci, ponosni in z zatiosdm Cjvignite vaš razredni prapor kvišku!!
, Povejte neorganiziranim, da je življenje borba, ter da v tej borbi zmagujejo vedno le tisti,‘ki so močnejše organiziran!!!
To borbo vodi danes po svojih skromnih močeh »Osrednje društvo lesnih delavcev« v Ljubljani.
Zato pridite in jačajte njene vrste vsi do zadnjega, da bo ta borba lažja in uspešnejša. Le tako se bomo prerodili in postali mizarji boljše bodočnosti.
Naj živi Osrednje društvo lesnih delavcev!
Mizarski pomočnik B. F.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip OSlak v Maribora. - Tisk Ljudske tiskarne d. d.
v Mariboru.