Z ZBORA DELAVCEV Na zborih delavcev je tekla beseda o sprejemu samoupravnih sporazumov o družbenih dejavnostih občine Ljubljana — Šiška In SIS SRS o temeljih plana za obdobje 1976—1980. Osnutki in prvotni predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti so bili v okviru delegatskih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti že obravnavani In sprejeti v združenem delu v letu 1976. Tl sporazumi še niso vsebovali vseh potrebnih elementov, na osnovi katerih bi bilo možno jasno opredeliti medsebojne pravice in obveznosti v svobodni menjavi. Predloženi predlogi samoupravnih sporazumov vsebujejo sledeča področja: — otroško varstvo — Izobraževanje — kultura — telesna kultura — socialno skrbstvo — zdravstvo — stanovanjsko gospodarstvo-aneks — usmerjeno Izobraževanje — raziskovalna dejavnost — zaposlovanje — pokojninsko in invalidsko zavarovanje — starostno zavarovanje kmetov Prispevne stopnje so določene samo za leto 1977. Za vsako naslednje leto srednjeročnega obdobja se bodo prispevne stopnje določevale posebej. Poročevalka je navzoče seznanila s programom SIS družbenih dejavnosti v občini Ljubljana — Šiška In SIS SR Slovenije. Natančneje je obrazložila program otroškega varstva In kulturne skupnosti, ki zajema naš okoliš in sicer: program otroškega varstva zagotavlja 554 mest In sicer: Pirniče SIS OV Smlednik Medvode samoprisp. I. Medvode (disloc.) samoprisp. II. Vodice SIS OV 1.339.578 din 2.636.632 din 17.380.000 din 2.800.000 din 10.000.000 din 60 mest, pričet, del. 1. 4. 1977 40 mest, pričet, del. 1. 8. 1977 264 mest, pričet, del. 1. 7. 1978 90 mest, pričet, del. 1. 8. 1979 100 mest, pričet, del. 1980 Program kulturne skupnosti za naš okoliš obsega: a. ) redni program: finančna pomoč Pevskemu zboru Oton Zupančič Sora — Medvode, Godbi Medvode, Godbi Vodice DPD Svobodi — Medvode. b. ) nova in razširjena dejavnost: finančna pomoč Pevskemu zboru Medvode, Kul-turno-umetniškemu društvu Pirniče. c. ) Investicije in Investicijsko vzdrževanje kulturnih domov: finanč. pomoč Domu godbe na pihala Medvode — Svetje, Domu Svobode Medvode, Domu družbenih organizacij Pirniče, Prosvetnemu domu Smlednik. Poročevalka je predlagala, da pristopimo k sporazumu, v nasprotnem primeru ostanejo SIS obravnavanih družbenih dejavnosti brez finančnih sredstev. Zbor delavcev je izrazil zahtevo, da delegati SIS podajo poročilo o namenu porabe sredstev namenjenih SIS-om. Zbori delavcev sprejemajo sklep o pristopu naše delovne organizacije k Samoupravnim sporazumom SIS družbenih dejavnosti občine Ljubljana — Šiška In SIS SR Slovenije o temeljih plana za obdobje 1976—1980. Hkrati zbori delavcev naprošajo delegate SIS, da podajo poročilo o namenu porabe sredstev namenjenih SIS-om. Ustanovitev SIS za varstvo pred požarom v občini Ljubljana — šiška predpisuje 53. člen Ustave SRS In 8. člen zakona o varstvu pred požarom. Samoupravni sporazum je dostavljen v sprejem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugim samoupravnim organizacijam In skupnostim, delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih ter delovnim ljudem, ki delajo s sredstvi v lasti občanov In delavcem In članom gasilskih organizacij. Poročevalec je obrazložil prisotnim delovna področja in naloge skupnosti, organiziranje in upravljanje skupnosti. Stopnja prispevka za letošnje leto znaša 0,3% od brutto osebnega dohodka. Zbori delavcev sprejemajo sklep o prietopu naše delovne organizacije k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana — Šiška za varstvo pred požarom. Franc Šetinc med sodelavci glasil v združenem delu OROŽJE DELAVSKEGA RAZREDA V okviru načrta usposabljanja urednikov In novinarjev glasil v združenem delu so sl udeleženci ogledali Klinični center v Ljubljani In se v pogovoru s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij In vodstva seznanili z uresničevanjem zakona o združenem delu, še posebej pa s sistemom obveščanja in Informiranja v tej Instituciji. Za tem pa so se sestali s sekretarjem IK predsedstva CK ZKS In predsednikom komisije predsedstva CK ZKS za Informativno dejavnost In politično propagando Francem Šetincem. Beseda je tekla predvsem o uresničevanju zakona o združenem delu In še posebej tistih določil, ki so povezane z vprašanji najširšega obveščanja delovnih ljudi. Glasila v združenem delu, je uvodoma dejal Franc Šetinc, Imajo še posebej zaradi množičnosti In neposrednosti Izredno vlogo v našem sistemu In bi morala pomeniti osnovo družbenih informacij. Po svoji vlogi so v bistvu na prvih položajih boja za socialistične samoupravne odnose, za prevladujoč položaj delovnih ljudi. To seveda zahteva izredno odgovornost in na drugi strani pomeni velik ustvarjalni in revolucionarni potencial, ki pa ga žal še zdaleč nismo uspeli dovolj Izkoristiti in uveljaviti. Mnoga glasila združenega dela ostajajo namreč še vse preveč na površini dogajanj, pri formalnem obravnavanju vprašanj in podobnem, kar je v bistvu precejšnja politična pomanjkljivost. Mesto med delavci Zavedati se moramo, je nadaljeval, da pomenijo ta glasila, ki smo jih v preteklem obdobju zagotovo preveč zanemarjali in včasih nanje celo pozabljali, sestavni del zavestnih socialističnih sil In posebno obliko boja za nove družbenoekonomske odnose. Zato ni treba posebej poudarjati, da moramo zahtevati od vseh urednikov in novinarjev teh glasil predvsem veliko ustvarjalnost in razredno opredeljenost. To seveda pomeni, da na teh delovnih mestih ne bi smeli trpeti nikogar, ki ni jasno razredno opredeljen, ki se ni pripravljen vključiti v boj za socialistično samoupravljanje z vso svojo osebnostjo. Le v takšnih pogojih lahko pričakujemo od glasil, da bodo, kot pravimo, orožje v boju delavskega razreda, revolucionarji In družbenopolitični delavci v pravem pomenu besede, ne pa orodje tistih, ki nasprotujejo naši usmeritvi ali zagovorniki posameznih klik in osebnih interesov. Vsi moramo imeti pred očmi, da bodo prav na tej fronti nujni spopadi s tistimi, ki nasprotujejo zastavljenim ciljem. In v teh spopadih bodo morala glasila uveljaviti svojo vlogo In svoje mesto med delavci. Zato morajo biti dosledno usmerjena k resničnim Interesom in potrebam delovnega človeka ter na tej podlagi zlasti krepiti samozavest samoupravljavca v temeljni organizaciji združenega dela in v družbi sploh. Skratka, uveljaviti moramo akcijsko usmeritev, ki je še posebej pomembna pred nalogami, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti, še posebej pred kongresi ZK. Zato je naš čas pravzaprav čas bitk za konkretne spremembe in to je tudi edino merilo kvalitete in vloge slehernega glasila v združenem delu. V tem je treba predvsem presegati nezaupanje do delavcev, kar je sicer zgodovinsko pogojen pojav ob obrambi pozicij tistih, ki se boje sprememb In se jim upirajo. Toda vsa naša dosedanja revolucionarna pot je temeljila na spremembah, na graditvi novega in boljšega, predvsem pa na zaupanju do človeka. Prav zato smo se tudi uprli Stalinovemu diktatu, ki te resnice ni hotel priznati. Naša revolucija je bila namreč vedno izvirna in neodvisna in je zato, ker je bila vselej izraz ljudstva, tudi vedno zmagovala, saj je temeljila na marksizmu, na resničnem socializmu, na enakopravnosti slehernega delovnega človeka In občana, mu zagotavljala možnosti za vpliv na družbene tokove, kar še posebej zagotavljamo v današnjem času s samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovarjanjem. Tako odločamo ne le o svojem dohodku, temveč o družbenem dohodku in družbenih potrebah, kar je naš edini kompas. In če ga upoštevamo, potem nedvomno zagotavljamo tudi pravo razredno usmeritev. Vključevati v proces odločanja In ob tem se moramo pošteno in odkrito vprašati, kakšno informacijo potrebuje naš delovni človek za uresničevanje svojih pravic In obveznosti. O tem je najbolj jasno in konkretno govoril tovariš Tito na desetem kongresu ZKJ, je dejal Franc Šetinc in se podrobneje poglobil v razmišljanja o nalogah komunistov v sistemu javnega obveščanja. Potem, ko je citiral Titove besede, je najprej poudaril izredno pomembno nalogo pri selekciji problemov oziroma pri izbiri, kaj je pomembno in kaj ne. Te naloge, je dejal, se očitno premalo zavedamo in zato pogosto, zlasti v glasilih v združenem delu, hote ali nehote speljemo pozornost bralcev na povsem nepomembna vprašanja, iz središča resničnega razrednega boja na obrobje In k splošnosti. Nadalje, je nadaljeval, moramo zagotoviti celovitost In popolnost informacije, ne pa se zatekati samo k delnemu obravnavanju posameznih vprašanj. Prav tako ta glasila ne bi smela objavljati le že sprejetih sklepov In odločitev, čeprav je to vsekakor tudi pomembno, temveč se ustvarjalno vključevati v proces odločanja od ideje in začetnih priprav do uresničitve sprejetega. Prav poglobljenost in celovitost informiranja o najpomembnejših vprašanjih je tudi podlaga za Interes in ustvarjalno sodelovanje delavcev. Mnogokrat namreč slišimo mnenja, je dejal, da delavcev ne zanimajo celo najpomembnejše zadeve. Toda ob takih "ugotovitvah” je treba pogledati resnici do dna in poiskati pravi vzrok. Če namreč govorimo o resničnih interesih delavcev, o konkretnih stvareh določno In ne abstraktno, če zagotavljamo demokratičnost In ustvarjalnost, potem je resnica nenadoma povsem drugačna. Prav zato ta glasila ne smejo biti advokature tistih, ki želijo sami odločati, ne smejo pristajati, da bi postala sredstva za manipulacijo z ljudmi in za demagogijo. Prav tako ne smejo lakirati resnice in realnosti, temveč stanje prikazovati takšno, kot je v resnici in hkrati ob kritičnih ocenah spodbujati samoupravno urejevanje problemov. Le tako bodo glasila dobila svojo "hrbtenico”, ki pa jo lahko zagotavlja le naslonitev n# delavce, ne pa na posameznike ali skupine, ki imajo "moč”. V vseh delovnih okoljih in družbi smo veliko naredili, je dejal Franc Šetinc, in s tem neštetokrat dokazali, da znamo rešiti tudi hude težave in probleme. In zato se tudi moramo ob sleherni težavi vprašati, do kje smo prišli in prav v doseženem dobiti spodbudo za akcije. Zagotavljati širino Interesov Informiranje, je nadaljeval, ni In ne sme biti nikjer nevtralna tehnika obveščanja, temveč angažirana, socialistično in razredno opredeljena dejavnost, ki mora vpletati slehernega človeka v družbeni odnos, v odločanje, in ne smemo se spraševati, kako informiramo delavce, temveč tudi, ali imajo delavci dovolj možnosti, da lahko informirajo druge o svojih Interesih in potrebah. Samo tako bomo lahko presegli pojem nekakšnih "internih” glasil in biltenov ter uveljavili potrebo po glasilih združenega dela. Zatem je Franc Šetinc podrobno spregovoril o zadnji seji predsedstva CK ZKJ in opozoril tudi na vlogo glasil pri uveljavljanju sprejete usmeritve razvoja našega sistema. Njihova poglavitna naloga je zlasti v tem, je menil, da morajo prikazovati širše vidike najpo- membnejših odločitev in kot pomemben družbenopolitični dejavnik zagotavljati širino družbenih interesov in pogled, ki je usmerjen v prihodnost. Kajti pluralizem interesov, ki ga po svoje razlagajo nekateri zunaj naših meja, pomeni veliko demokratičnost in predvsem resničen vpliv množic. Toda v tem imajo še posebno odgovornost subjektivne sile in v njihovih okvirih tudi vsa sredstva javnega obveščanja, še posebej glasila v združenem delu. Zato morajo imeti časnikarji več znanja, ki ga lahko zagotavljamo le s sistematičnim Izobraževanjem, ki mora zagotavljati podlago za akcije, ne pa kabinetskega znanja. Le tako se bomo tudi lahko Izognili hibam, ki se pojavljajo v družbi in jih tudi glasila nemalokrat odsevajo. Za to pa ni dovolj le temeljito strokovno znanje, temveč idejna trdnost in moralna podlaga, brez česar ni mogoče uveljavljati kritičnosti In ustvarjalnosti, poguma In tudi — vizionarstva, kar je v bistvu podlaga za sleherno kvalitetno glasilo v združenem delu, je dejal ob koncu svojih uvodnih besed Franc Šetinc. Njegove uvodne misli so sprožile obilo zanimivih razprav, ki so se predvsem dotikale praktičnih spoznanj, iskanja konkretnih rešitev, zagotavljanja vsebine, ki naj bi jo vsakdo razumel, večje samostojnosti in nujnosti kar najbolj tesne naslonitve glasil na samoupravne organe In družbenopolitične organizacije. Predstavniki glasil pa so tudi kritično opozorili, da jih v nekaterih okoljih še vedno ne prištevajo med "prave” časnikarje, kar jim nemalokrat povzroča težave pri dobivanju informacij zunaj njihovih delovnih okolij In menili, da bi morali dobiti tesnejši stik s Društvom novinarjev Slovenije In postati, vsaj tisti, ki imajo za to pogoje, redni člani društva. SINDIKAT V SISTEMU OBVEŠČANJA DELAVCEV Obveščanje delavcev, kot ga zahteva zakon o združenem delu, je predpogoj za celovito uresničevanje samoupravljanja v smislu resnične oblasti delavcev pod pogoji, sredstvi In rezultati dela. Na področju obveščanja ima sindikat predvsem tele naloge: — spremlja uresničevanje določb zakona o združenem delu v zvezi z obveščanjem delavcev, ugotavlja morebitne pomanjkljivosti in zahteva od samoupravnih in poslovodnih organov, da te pomanjkljivosti odpravijo; — daje pobude za napredek na področju obveščanja delavcev; — sodeluje v sistemu obveščanja tako, da na sindikalnih članskih sestankih, prek sindikalnih skupin, problemskih konferenc, tribun Ipd. Izpopolnjuje obveščenost delavcev z ugotovitvami, pripombami In predlogi sindikalnih organov. Sindikat sodeluje tudi pri upravljanju Internega časopisa In z objavljanjem ustreznih obvestil. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, sindikalna konferenca ali sindikalni koordinacijski odbor lahko zahteva od samoupravnih In poslovodnih organov obvestilo o katerem koli vprašanju ali problemu s področja poslovanja ali finančno-materialnega stanja, samoupravljanja itd. če izvršni odbor osnovne organizacije sindikata ali sindikalna konferenca na ravni delovne organizacije ali sindikalni koordinacijski odbor na ravni sestavljene organizacije združenega dela oceni, da samoupravni, poslovodni ali drugi organi ne izpolnjujejo svojih dolžnosti obveščanja, zahteva odpravo pomanjkljivosti, obenem pa lahko odloči tudi o drugih svojih ukrepih (npr. zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper poslovodni organ ali drugega vodilnega delavca ali pobuda za ukrepe začasnega družbenega varstva itd.). Organiziranost osnovne organizacije sindikata Organiziranost osnovne organizacije sindikata je način in sredstvo za uresničevanje vloge, ciljev In nalog, ki jih ima sindikat v temeljnih skupnostih združenega dela In prek sindikalnega delegatskega sistema tudi na drugih ravneh družbene organiziranosti. Vsaka osnovna organizacija sindikata ureja svojo organiziranost In delovanje s pravili, ki morajo biti skladna s statutarnimi sindikalnimi dokumenti. Razen tega ima vsaka osnovna organizacija sindikata letni delovni načrt, finančni načrt in sklepni račun. Nekatere osnovne organizacije sindikata Imajo še druge organizacijske dokumente (poslovnik, pravilnik o organizaciji In delovanju blagajne vzajemne pomoči, pravilnike delovanju službe pravne pomoči itd.). V vsaki temeljni organizaciji združenega dela morajo biti določbe o sindikatu tudi v njihovem statutu. V teh določbah so opredeljene zlasti obveznosti samoupravnih organov, poslovodnih organov ter strokovnih služb do sindikata (obveznosti obravnavanja predlogov In stališč osnovne organizacije sindikata, dostavljanje samoupravnih aktov, analiz In informacij v obravnavanju sindikata, strokovna opravila za sindikat Itd.) In drugi pogoji za nemoteno delovanje sindikata. Poglavitne oblike organiziranosti osnovne organizacije sindikata so: Članski sestanek, na katerem odločajo člani sindikata o vseh pomembnejših zadevah, zlasti pa o samoupravnih sporazumih In družbenih dogovorih ter o njihovem podpisu, o statutu temeljne organizacije, o skupnem računu, o delu delegacij In samoupravnih organov, o evidentiranju kandidatov In o drugih vprašanjih, ki so tedaj aktualna. Letna skupščina. Vsaka osnovna organizacija sindikata mora po statutu vsako leto opraviti letno skupščino do konca januarja. Na njej se sestanejo vsi člani osnovne organizacije sindikata, ocenijo dejavnost osnovne organizacije sindikata v preteklem letu, določijo letni delovni načrt za prihodnje leto, odobrijo finančno poročilo in sprejmejo letni finančni načrt in obravnavajo druga pomembna vprašanja. Občni zbor opravi vsaka osnovna organizacija sindikata na vsaka štiri leta. Na njem sprejmejo člani obračun dela za minulo obdobje In usmeritev za prihodnje, sprejmejo pravila osnovne organizacije, obravnavajo pa tudi druga ta čas pomembna vprašanja. Obenem verifl- cirajo izvolitev delegatov v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in izvolijo nadzorni odbor. Sindikalne skupine delujejo v večini osnovnih organizacij sindikata, v katerih je več kot 50 članov. Trenutno je v Sloveniji približno 25.000 sindikalnih skupin, v kakšnih 3.000 osnovnih organizacijah, proces oblikovanja in aktivizacije pa še ni povsod končan. Sindikalno skupino sestavlja določeno število članov (praviloma 5 — 25), ki delajo skupaj oziroma v neposredni bližini, tako da se lahko sestanejo hitro in brez posebnih formalnosti (praviloma brez pismenih vabil, zapisnikov itd.). Sestanki sindikalnih skupin so kratki (pred začetkom dela, med odmorom, po končanem delu In le izjemoma med delom). Sindikalno skupino vodi poverjenik, ki ga izvolijo člani skupine po predhodnem kandidacijskem postopku. Sindikalni poverjenik je obenem delegat v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata. Sindikalna skupina na svojem sestanku zlasti: — obravnava zadeve, ki so pomembne za člane skupine, — daje Izvršnemu odboru In drugim organom osnovne organizacije sindikata pobude, predloge in zahteve za akcije, ki naj bi pripomogle k uresničevanju Interesov delavcev, — sprejema obvestila in poročila poverjenika o delu, predlogih in stališčih izvršnega odbora osnovne organizacije in drugih organov sindikata ter samoupravnih organov, in o njih po potrebi sprejme svoje stališče, — daje svojemu delegatu (to je sindikalnemu poverjeniku) usmeritev za njegovo delegatsko delovanje, — sprejema svoje konkretne zadolžitve v okviru skupnih nalog osnovne organizacije sindikata. Sindikalna skupina je ključni del v uresničevanju sindikata kot organizacije delavske množice v neprekinjeni akciji. Odločilnega pomena je tudi za pravilno delovanje sindikalnega delegatskega sistema, kajti če zveza med delagatom In članstvom ne živi na ravni sindikalne skupine, je nujno osiromašena tudi na drugih ravneh. Po sedanjih spoznanjih dobro dela tista sindikalna skupina, ki se redno sestaja vsaj vsakih štirinajst dni, po potrebi pa tudi večkrat, in sproti opravlja svoje naloge. Za tako delovanje sindikalnih skupin je velikega pomena usposobljen poverjenik, razen tega pa tudi način dela izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata (pravočasen sklic sej s kratkim In jasnim gradivom, ki je prirejeno razpravi v sindikalni skupini, pogosti informativni sestanki poverjenikov z dogovori, o čem in kako naj obvestijo člane skupine itd.). Sindikalnim skupinam bi največjo skrb morali posvečati tudi samoupravni In poslovodni organi ter strokovne službe, zlasti pa tudi ZK, ker imajo njeni člani prav tu lahko najprlstnejši in najbolj vpliven stik z delavci. ZDRUŽEVANJE V BRANŽNO ORGANIZACIJO Delovne organizacije Arbo, Color, Helios, Jub In Jugocryl, ki sedaj tvorijo branžno skupino proizvodnje premazov v SOZD-u Polikem bodo predvideno oblikovale novo asociacijo v obliki sestavljene organizacije združenega dela (SOZD). Cilji združevanja so: — delitev dela, določitev in razmejitev pristojnosti in odgovornosti vsakega udeležencev dogovarjanju, — omogočiti učinkovito koordinacijo vseh dejavnikov v procesu, — vzdrževati moralno delovanje vseh udeležencev dogovarjanja, — s preventivnimi ukrepi preprečevati vpliv vseh negativnih pojavov. Da bi se lahko branžna organizacija organizirala, bo vsaka članica imela svojega predstavnika v sledečih komisijah: 1. Komisija za področje nabave In prodaje 2. Komisija za področje razvoja, tehnologije in Investicij 3. Komisija za področje planiranja in kontrole proizvodnje 4. Komisija za področje računovodstva, financ In Informacijskih sistemov 5. Komisija za področje samoupravljanja In kadrov-skopravno področje Naloge komisije so, da samostojno In strokovno proučijo združevanje poslovnih funkcij z njihovih področij dela in predlagajo oblike takojšnjega sodelovanja kakor tudi srednjeročni program sodelovanja oziroma združevanja poslovnih funkcij na nivoju TOZD, OZD in SOZD. Družbeno-politične organizacije in delavski svet posamezne DO Imenuje 1 člana v koordinacijsko komisijo branže Premazov. Naloga komisije je pripraviti na osnovi predlogov posameznih strokovnih komisij skupen predlog povezovanja branže premazov. Člani koordinacijske komisije tudi vodijo In nadzorujejo delo članov strokovnih komisij z njihovih delovnih organizacij. Direktorji DO so zadolženi, da skličejo prvi sestanek članov strokovnih komisij In člana koordinacijske komisije ter jim daje smernice za delo. Predlog DO Hempro — šid, s katerim le-ta predlaga sodelovanje pri razgovorih in pripravi predloga za združevanje, je po mnenju članic možen In uresničljiv. Članice branžne asociacije Premazov bodo v Polikemu nastopale enotno in skupno imenovale zastopnike v posamezne komisije pri Polikemu. Za izdelavo spodaj navedenih aktov, s katerimi bodo opredeljeni družbeno-ekonomskl odnosi, ter pravno organizacijski položaj Polikema so določeni naslednji tovariši, kot zastopniki branžne asociacije Premazov: 1. Delovni tekst samouprav. Valentinčič Vekoslav sporazuma o združitvi v —Helios poslovno skupnost Polikem 2. Predlog sprememb in dopol- Slavinec Uroš — nitev samoupravnega spo- Helios razuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja 3. Delovni tekst samouprav. Hafner Ivan — Color sporazuma o proizvodni Mikek Leon — Helios usmeritvi in medsebojni delitvi dela 4. Osnutek pravilnika o enotnem sistemu in metodologiji planiranja v Po-likemu 5. Delovni tekst samoupravnega sporazuma o skupnem bančnem poslovanju 6. Delovni tekst samoupravnega sporazuma o temeljih kadrovske politike Poli-kema 7. Delovni tekst samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in članicami Polikema 8. Delovni tekst samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka 9. Delovni tekst samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost za zunanjo trgovino 10. Delovni tekst samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost za notranjo trgovino Sorjan Alfred — Color Slavinec Uroš — Helios Pecelj Vinko — Helios 2muc Dunja — Yugocryl Močan Niko — Jub Valentinčič Vekoslav — Helios Vavpotič Aleksander — Color Gvozdenovič Emilija — Color Deletič Vida — Helios Bukovec Jože — Color Krištof Miro — Helios c) varnost in zaščita okolja. Razumljivo je, da se morajo tem zahtevam prilagoditi tudi izdelovalci premaznih sredstev. Izmed zgoraj naštetih pogojev se v zadnjem času daje poseben pomen varnosti. Pod tem razumemo osebno varnost vseh, ki na kakršen koli način manipulirajo s premaznimi sredstvi (od izdelovalca barv do lakirarja In končnega potrošnika). Prav tako pa premazna sredstva ne smejo ogrožati varnega delovanja in obratne sigurnosti zelo dragih avtomatiziranih linij za lakiranje (požarna varnost, eksplozija). V novejšem času je nastopil še nov faktor, to je zaščita okolja, ki je mnogokje že zakonsko opredeljen. Industrijske lakirnice s svojimi odpadnimi produkti ne smejo onesnaževati zrak, vodo in ostalo človekovo okolico. V premaznih sredstvih so prisotna organska topila, direktni in Indirektni organski In mineralni strupi, ki kot emisija pri ventilacijskih napravah zastrupljajo ozračje ali pa kot neprečiščene Industrijske odplake zastrupljajo vodo in zemljo. Gornje zahteve torej točno določajo smer razvoja veziv in premazov. Upoštevati je potrebno sledeče: a) v Industrijskih premaznih sredstvih mora biti čim manj organskih topil, b) čas sušenja premazov v Industrijski liniji mora biti čim krajši in pri čim nižji temperaturi, c) v premazih mora biti vsebovanih čim manj strupenih dodatkov. V smislu gornjih zahtev so se že razvile, ali pašo že v fazi kvalitetnega Izboljševanja, štiri grupe Industrijskih premazov In to: a) vodotopni — Izločitev organskih topil In nadomestitev istih z vodo, b) high solide — čim nižja vsebnost organskih topil, c) praškasti premazi (pulver coatlng) — brez vseh vrst topil, d) elektronsko utrjevanl premazi — premazi v smislu hitrega sušenja pri nizkih temperaturah (E. B. C.). SMERI RAZVOJA INDUSTRIJSKIH PREMAZOV DANES IN V BLIŽNJI PERSPEKTIVI Razvoj industrijskih in ostalih premazov je pogojen z razvojem vezivnih sredstev. Z naglim razvojem kemije umetnih snovi v zadnjih treh desetletjih so se vzporedno razvijale tudi umetne smole kot nosilci veziv za izdelavo premaznih sredstev. Tako so nastale vsem dobro poznane epoksi smole, epoksl ester, akrilne, poliuretanske, nenasičeni poliestri, nasičeni poliestri modificirani s silikonskimi smolami In druge. Razvojno delo, ki je še pred kratkim slonelo samo na Iskanju novih vrst smol (veziv), se je sedaj preneslo na modifikacijo teh že poznanih veziv za uporabnost v novih tehnikah nanašanja, to je uporabe pri Industrijskem potrošniku. Znano je namreč, da se v zadnjem obdobju tudi tehnološki postopki v Industrijskih lakirnicah hitro razvijajo in menjajo. Industrijo vseh branž silijo k novim tehnologijam sledeči faktorji: a) cena, b) kvaliteta, Vodotopni pečno sušeči premazi: Ti premazi so se pojavili na trgu po letu 1960. Ko je dr. Honel iz "Vianove” Graz z maleinizacijo modificiral alkidne smole In so Iste po neutralizacijl z amini postale sposobne za razredčevanje z vodo. Tl premazi se uporabljajo v avto Industriji predvsem kot temeljni premazi za zaščito karoserij. Nanašajo se s potapljanjem. Pred tem so se pri potapljanju uporabljali klasični oljnosmolnl premazi z veliko vsebnostjo organskih topil. Kot taki so predstavljali stalno nevarnost za požare in eksplozijo v prostoru, kjer se nahajajo kadi za potapljanje. Vodotopni ali pravilneje z vodo razredčevanl premazi so Imeli v začetku njihove uporabe veliko kvalitetnih napak. Največja med njimi je bila slaba oprijemljivost. Z uvedbo elektrostatičnega nanašanja po letu 1963, so se napake v glavnem odpravile, tako, da to tehniko uporablja danes vsa avto Industrija v Evropi In na Japonskem. V ZDA se za to tehniko v začetku niso ogrevali, po podatkih Iz Farbe und lack št. 7/77 pa sedaj tudi tam hitro narašča. V drugih branžah industrije se vodotopni premazi uporabljajo predvsem tam, kjer zadošča enoslojno lakiranje. Volumni kadi za potapljanje znašajo danes že od nekaj 100 litrov pa celo do 500.000 litrov. Razvojne možnosti še daleč niso izčrpane. Potrebno je pripraviti premaze tako, da bodo sposobni tudi za pokrivne sloje (nekje že imajo), znižati temperature sušenja itd. Prisotnost aminov pa predstavlja še vedno možnost zastrupljanja voda. High solide premazi: To so premazi z veliko vsebnostjo trdne substance (do 80% — high solide) In z malo topil. Perspektivno se od njih veliko obeta. Z njimi se doseže velika polnilna sposobnost, nanašajo se lahko v debelem sloju. Uporabljajo se zato tudi na neravnih podlagah, poleg tega pa so zelo odporni napram kemijskim vplivom. Ker se v teh premazih uporabljajo nova nizko-moleku-larna veziva, je tako pri izdelavi kot uporabi v industrijskem smislu še veliko nerešenih problemov. Izdelati je potrebno specialne dozirne in mešalne naprave (velika gostota), pa tudi v pogledu zdravstvene varnosti še ni tako kot bi moralo biti. premazi, razumljivo pa je, da se intenzivno dela tudi na enokomponentnlh. Praškasti premazi — pulver coating S stremljenji, da bi se v premazih zmanjšala vsebnost organskih topil, so se istočasno z vodotopnimi v letu 1960 pojavili tudi premazi v trdni praškasti obliki (pulver coating). To so premazi brez topil. Njihov način izdelave je v grobem sledeč: v ekstruderju — gnetilniku, se ob najmanjši potrebi prisotnosti topil (ki kasneje izhlapijo) dispergirajo trde smole s pigmenti, osušijo na posebni napravi, razdrobijo In zmeljejo v fin prašek. Ta prašek — barva se elektrostatično nanaša na podlago. Naprave za to proizvodnjo kot tudi za aplikacijo so zelo zahtevne in zato tudi drage. V prvem obdobju se je za vezivo uporabljala epoksl smola. Danes poznamo že 6 generacij veziv. Najpogosteje se uporablja kombinacija epoksl smole z nenasičenim poliestrom. Izdelavni stroški za praškaste premaze so trenutno še zelo visoki, omeniti je potrebno, da si industrijske Izdelave brez predhodnih preizkusov na dragih laboratorijskih napravah ne moremo tvegati. Kapacitete izpod 1.000 ton letno so nerentabilne. V razvojnem smislu je potrebno tu še veliko dela. Razširiti je barvno paleto, znižati temperaturo sušenja itd. Elektronsko utrjevani premazi (ESH ali E. B. C.) Skoraj istočasno s preizkusi za prašek, seje pričelo s poizkusi za utrjevanje premazov z UV in kasneje z elektronskimi žarki. Namesto sušenja v pečeh pri visokih temperaturah In dolgih časih, naj bi se sveži filmi obarvani s temi specialnimi premazi izpostavili energetsko močnim elektronskim žarkom. S temi dosežemo zatrditev (osušenje) od nekaj sekund do ene minute. Z uporabo te tehnike odpadejo v lakirnicah zahtevne in prostorne naprave za odlaganje sveže obarvanih površin. Ta vrsta premazov se je začela uporabljati predvsem v industriji pohištva, kar je tudi razumljivo, saj so tam že pred tem uporabljali nenasičene poliestre, katere je potrebno zatrjevati s pomočjo peroksidov, ki pav slučaju elektronskega zatrjevanja niso več potrebni. Kot vezivo pride v poštev, poleg že omenjenih poliestrov, še akrilni ester in drugi akrilirani produkti. Perspektivno razvojno delo je v razširitvi uporabnosti na metalno podlago, na zmanjšanju vsebnosti organskih topil In drugih škodljivih hlapnih snovi. Kot sem že v začetku omenil, so za bodoči razvoj vseh vrst premazov merodajni trije faktorji, to je: cena, kvaliteta in varnost z zaščito okolja. Nobeden od njih ne sme prevladovati na račun drugega. Pomen varnosti je danes splošno priznan in mora biti 100% upoštevan, sanih sodobnih grupah industrijskih premazov je tako v smislu kvalitete, kot tudi varnosti še marsikaj storiti, predno bodo zrele za aplikacijo v vseh vrstah industrije. Danes je možno podati samo pavšalno prognozo In sicer: vse štiri grupe se bodo razvijale na račun današnjih vrst premazov, ki vsebujejo organska topila. Katera iz omenjenih grup bo imela prednost, pa ni odvisno samo od razvojne sposobnosti industrije premaznih sredstev, temveč tudi od vsakokratne gospodarske situacije, predvsem od stanja energetskih virov, pa tudi od takratne zakonodaje (zaščita okolja ipd.). Gornje sem v kratkih mislih zbral in napisal z namenom, da se širši kolektiv naše delovne organizacije vsaj v grobem seznani s stanjem razvoja industrijskih premazov danes In v bližnji perspektivi. Zavedati se moramo, da se bo ob sprejetem srednjeročnem programu razvoja do leta 1980 oz. 1982 potrebno člmpreje odločiti za investicijske naložbe za izgradnjo proizvodnih naprav za eno ali več preje navedenih vrst perspektivnih industrijskih premazov. Te odločitve danes niso več stvar samo strokovnjakov v TOZD-ih in skupnih službah, ki morajo biti detajlneje seznanjeni z stanjem razvoja v svetu, temveč tudi stvar, ki jo morajo v širšem smislu poznati vsi samoupravljalcl delovne organizacije, da bi mogli presoditi pravilnost investicijskih odločitev. Hafner Ivan, dipl. ing. PRISTOP K SPORAZUMU Gospodarski odbor je sprejel sklep in ga dal v potrditev centralnemu delavskemu svetu za pristop k samoupravnemu sporazumu o graditvi 62 ladij za jugoslovanske ladjarje z združenjem brodarske Industrije "Jadranbrod” Zagreb. V sporazum so vključeni vsi dobavitelji ladijske opreme, ki bodo Imeli odprto pot v eksploatacijo. POPRAVEK V prejšnji številki bi v članku slavnostna seja konference ZK moralo na sedmi strani pisati Ksenja Škerjanc. Prizadeti in bralcem se opravičujemo! V zapisu o planinskem društvu Medvode pa se je vrinila tehnična napaka zaradi zamenjave stolpcev. Avtorju in bralcem se opravičujemo! OBVESTILO Obveščamo vse tiste, ki nameravajo Izredno študirati in mislijo zaprositi za povrnitev stroškov šolanja, naj prošnje oddajo najkasneje do 25. avgusta 1977 v kadrovskem oddelku. Komisija bo vse prošnje obravnavala Istočasno, naknadnih prošenj ne bo obravnavala. Kadrovski oddelek Institut "Jožef Stefan” Ljubljana: NAŠA AVTOMATSKA POSTAJA NADZORUJE OKOLJE organizaciji kemične tovarne "Melamin". V meglenem jutru so se športniki iz 11 delovnih organizacij SOZD "Polikem” zbrali na trgu, odkoder so v sprevodu odšli na otvoritveno mesto v športni park. Igre je svečano otvoril predsednik organizacijskega odbora Rajko Vesel, ki je poudaril velik pomen takšnih športnih srečanj za učvrstitev sestavljene organizacije, saj se lahko pobliže spoznamo, navežemo prijateljske stike. Namen iger pa je vsekakor tudi pritegniti člmveč delavcev k športnemu, oziroma rekreacijskemu udejstvovanju. Naša ekipa je na teh športnih Igrah dosegla Izjemen uspeh. Nihče ni vnaprej napovedoval prvega mesta, zato pa je veselje bilo tolikanj večje po osvojitvi dragocenega pokala. Mislim, da je treba Izreči pohvalo vsem nastopajočim v posameznih športnih disciplinah, kot tudi vodstvu, ki je znalo vzbuditi pravi tekmovalni duh. Rezultat večletnega usmerjenega dela na IJS v zvezi z varovanjem okolja Je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje — nekakšen elektronski stražar, ki neprekinjeno javlja kaj se dogaja s človekovim žlvljen-skim okoljem. Naprava že priteguje vse tiste, ki hočejo na področju svoje delovne organizacije ali pa kar cele regije vedeti kaj se v njihovi okolici v resnici dogaja. Mnogi hočejo imeti v rokah vsak trenutek "materialni dokaz” proti očitkom, s katerimifjih zasipajo občani, češ, da zastrupljajo zrak in vodo bolj kot to dovoljujejo predpisi. Postajo, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati vodi mikroračunalnik. Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, podatke o kvaliteti zraka in voda, ki jih je mogoče uporabiti bodisi pri ukrepih za varovanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgradnje kakega novega objekta. Velja še posebej poudariti, da prav zaradi vgrajene elektronike lahko ta postaja sproti obdeluje vse sprejete podatke in jih posreduje dalje. Postaja je zgrajena tako, da je mogoče nanjo priključiti teleprinter, luknjalnik traku, magnetno kaseto, analogne registrirne elemente In podobno za zapis podatkov na postaji ali pa jo vključiti v nadzorno omrežje. V Sloveniji imamo doslej že približno 40 različnih merilnikov za merjenje onesnaženosti. Podatke teh merilnikov sedaj obravnavamo in obdelujemo ročno. Z vpeljavo avtomatskih postaj in njih povezavo v nadzorno omrežje pa bodo že obdelani podatki o onesnaževanju okolja vsak trenutek na voljo vsem uporabnikom. PRESENETLJIVO PRVO MESTO Velik uspeh naših športnikov na IV. letnih športnih igrah Polikem. Letošnje, IV. letne športne Igre so bile v Kočevju, v REZULTATI: MALI NOGOMET Predtekmovanje SKUPINA A SKUPINA B Helios — Commerce 0 : 0 Sava — Melamin 2 : 9 Chemo — Donit 0:3 Color — Astra 1 : 0 Commerce — Chemo 1 : 2 Melamin — Color 0 : 0 Donit — Helios 2 : 0 Astra — Sava 1 : 2 Helios — Chemo 2 :1 Sava — Color 2 :1 Commerce — Donit 3 : 4 Melamin — Astra 5:0 Finale: za 1. in 2. mesto Melamin — Donit 4:5 za 3. in 4. mesto Helios — Color 3:2 KONČNI VRSTNI RED: 1. DONIT 2. MELAMIN 3. HELIOS 4. COLOR 5. CHEMO 6. SAVA 7. COMMERCE 8. ASTRA KOŠARKA Predtekmovanje A SKUPINA: B SKUPINA: Helios — Sava 57 : 41 Donit — Astra 53 : 34 Helios — Chemo 58 : 42 Melamin —Donit 35 : 71 Commerce — Helios 35 : 71 Donit — Color 57 : 32 Sava — Chemo 55 : 44 Astra- — Melamin 56 : 21 Commerce — Sava 36 : 58 Color — Astra 45 : 31 Chemo — Commerce 42 : 20 Melamin—Color 28 : 46 svečana otvoritev v športnem parku ... Finale: Finale: za 1. in 2. mesto Helios — Donit 56:47 za3. in 4. mesto Sava — Color 65:23 KONČNI VRSTNI RED 1. HELIOS 2. DONIT 3. SAVA 4. COLOR 5. ASTRA 6. CHEMO 7. COMMERCE 8. MELAMIN NAMIZNI TENIS Predtekmovanje A SKUPINA: Donit — Melamin 3 : 0 Donit — Chemo 3 : 0 Donit — Astra 3 : 0 Melamin — Chemo 3:0 Melamin — Astra 3:0 Chemo — Astra 1 : 3 za 1. in 2. mesto Donit — Commerce 3:2 za 3. in 4. mesto Melamin — Sava 0:3 za 5. in 6. mesto Astra — Helios 1 : 3 za 7. in 8. mesto Chemo — Color 2:3 KONČNI VRSTNI RED 1. DONIT 2. COMMERCE 3. SAVA 4. MELAMIN 5. HELIOS 6. ASTRA 7. COLOR 8. CHEMO ŠAH REZULTATI I. KOLO Jub — Astra 2 : 2 Donit — Arbo 3 : 1 Color — Sava 2:2 Melamin — Helios 2 : 2 II. KOLO Arbo — Melamin 2 : 2 Astra — Color 3 : 1 B SKUPINA: Sava — Color 3 : 0 Sava — Commerce 1 : 3 Sava — Helios 3 : 0 Color — Commerce 0 : 3 Color—Helios 1:3 Commerce—Helios 3 : 0 naša ekipa v vlečenju vrvi pred nastopom ... in vodja ekipe pri prevzemu diplome ... Helios — Jugocril 4 : 0 Sava — Donit 11/2:21/2 III. KOLO Jub — Jugocril 4 : 0 Melamin — Sava 3 : 1 Donit — Astra 1 : 3 Helios — Arbo 3 1/2:1/2 IV. KOLO Sava — Helios 2 : 2 Jugocril — Arbo 2 : 2 Astra — Melamin 3 1/2:1/2 Jub — Color 11/2:21/2 V. KOLO Color — Jugocril 4 : 0 Donit — Jub 2 1/2:11/2 Helios — Astra 1 : 3 Arbo — Sava 0 : 4 VI. KOLO Astra — Arbo 4 : 0 Jub — Melamin 3 : 1 Jugocril — Sava 2 : 2 Color — Donit 2 : 2 nogometaši so opazovali nasprotnike pred igro ... VII. KOLO Melamin — Color 11/2: 2 1/2 Donit — Jugocril 3 : 1 Helios — Jub 2 1/2: 11/2 Sava — Astra 0 : 4 Vlil. KOLO Color — Helios 0 : 4 Astra — Jugocril 4 : 0 Jub — Arbo 2 : 2 Donit — Melamin 2 : 2 IX. KOLO Helios — Donit 2 1/2 : 1 1 /2 Sava — Jub 1 : 3 Melamin — Jugocril 2 : 2 Arbo — Color 0 : 4 KONČNI VRSTNI RED 1. ASTRA 26 1/2 2. HELIOS 21 1/2 3. JUB 18 1/2 4. COLOR 18 5. DONIT 17 1/2 6. MELAMIN 14 7. SAVA 13 1 /2 8. ARBO 7 1/2 9. JUGOCRIL 7 STRELJANJE — ŽENSKE — EKIPNO 1. Melamin 2. Color 3. Donit 4-5 Sava 4-5 Helios 6. Commerce — 433 krogov — 411 krogov — 389 krogov — 346 krogov — 346 krogov — 345 krogov POSAMEZNO — ŽENSKE 1. ZALAR MARIJA — Melamin 2. PLAVANOVlC MARIJA — Color 3. ČEBULJ FRANCKA — Sava 4. DRAŠKOVIČ DRAGICA — Donit 5. BABIČ DARINKA — Color 6. DROBNIČ VESNA — Melamin 7. BUKOVEC MARIJA — Donit 8-9 ŠULMAN MARIJA — Melamin 8-9 GROŠELJ MARIJA — Helios 10. MEGLIČ VILMA — Color 169 krogov 150 krogov 145 krogov 142 krogov 136 krogov 135 krogov 134 krogov 129 krogov 129 krogov 125 krogov STRELJANJE — MOŠKI — EKIPNO 1. Astra — 484 krogov 11 Miroslav Zidar prejema priznanje ... 2. Jub 3. Helios 4. Color 5. Sava 6. Donit 7. Melamin 8. Arbo 9. Commerce — 475 krogov — 474 krogov — 469 krogov — 457 krogov — 455 krogov — 449 krogov — 431 krogov — 363 krogov POSAMEZNO MOŠKI 1. FUCHJEGER MOJCA — Astra 2. TUMA EMANUEL — Astra 3. FRAS HADIL — Donit 4. GROŠELJ FRANC — Helios 5. OGRIN A DO — Jub 6-7 ŠIMENC ALOJZ — Jub 6-7 ČERNE FRANC — Sava 8. HRIBERNIK MARJAN — Color 9. RADOSAVLJEVIČ ACI — Helios 10. KRELJ FRANC — Color 175 krogov 174 krogov 169 krogov 166 krogov 165 krogov 164 krogov 164 krogov 163 krogov 157 krogov 155 krogov KEGLJANJE — ŽENSKE EKIPNO Mesto — ekipa Keglji 1. SAVA 1374 2. HELIOS 1372 3. COLOR 1319 4. MELAMIN 1289 5. DONIT 1088 6. CHEMO 1055 7. COMMERCE 1032 KEGLJANJE — ŽENSKE — POSAMEZNO Mesto Kegljev 1. ZAJC — Sava 408 2. JERETINA — Helios 389 3. BARLE — Color 380 KEGLJANJE — MOŠKI EKIPNO Mesto — ekipa Keglji 1. COLOR 2519 2. HELIOS 2509 3. DONIT 2501 4. MELAMIN 2433 5. JUB 2260 6. ASTRA 2244 7. SAVA 2243 8. COMMERCE 2164 9. CHEMO 2078 10. ARBO 1517 uspeh za Marijo Plavanovič ... KEGLJANJE — MOŠKI POSAMEZNO VLEČENJE VRVI Mesto Keljev KONČNI VRSTNI RED 1. ŠUŠTERŠIČ — Donit 460 1. ASTRA 2. PRENAR — Helios 460 2. COLOR 3. ŠTURM — Melamin 455 3. SAVA 4. CVAJNAR — Color 454 4. JUB 5. KRISTAN — Color 440 5. HELIOS 6. GRILC — Donit 436 6. DONIT 7. BURJA — Color 431 7. MELAMIN BALINANJE Predtekmovanje KONČNA UVRSTITEV EKIP A SKUPINA B SKUPINA 1. COLOR Sava — Donit 13:10 Melamin — Color 7:13 Commerce — Sava 3:13 Helios —- Melamin 3 :13 1. COLOR — Medvode Donit — Commerce 5:13 Color — Helios 13:5 2. HELIOS-Domžale 3. DONIT — Medvode KONČNI VRSTNI RED 4. SAVA — Kranj 5. ASTRA — Ljubljana 1. SAVA 6. MELAMIN — Kočevje 2. COLOR 7. JUB — Dol pri Ljubljani 3. MELAMIN 8. COMMERCE — Ljubljana 4. COMMERCE 9. CHEMO — Ljubljana 5. DONIT 10. ARBO — Ljubljana 6. HELIOS 11. JUGOCRIL — Ljubljana 61 točk 61 točk 60 točk 58 točk 54 točk 47 točk 46 točk 26 točk 21 točk 12 točk 5 točk 1 točka NAGRADNA KRIŽANKA PK/PKR 2» p*e /zkus (Z/Z>-9 /&KRLEC 'Z 02>PW£ t*R£E h*io h/sro• K pes/s vstvo L pr TRE E/J C P/JRCR S L V/RROu ... SroshEK*, Shucnnje j>(/3ev»'n otok l/ JRDRGNU ffCKR P*' 3/STA/C> KRRT /V-9 KOKOSKSh C n/L e ZOzR ER e/n&R CCSK / #4.0/a CR/voO+f. £>K/ ^RO/KR po&eem?*) zezee/pKscis &e/m/v£s So fr/rs*cd') 'PR9RV/HR ose&R /W pkekopo Čez cesro s/ero GoKR ng H PL K’O/K/ MR JR E-V KOT SVšDSKR CKŠKR Č~KKR POPEVKR &KSK/ Ko M uk/JR str kr Tosop/p 7>T/cr T/PRLR TCKMO- hETpou' GERhRN/J OPKRT/RR 7>CT£ K K te pc c RRSTL/ME sreoKo vri P/SRTELT, Roerm/j^ RRGRSK/ N RS LOV 'ireKTo*. KOSEZ. 8*ee' RlKohoZhr KRbOSE 2>RK> C bRKROVR ?Rl/CR PKRNCI J/ GKŠKR ČK K R Krte v m e Qx.Sk/ Rog KKOhPiKSP SoKoDr//* t>vo£t VKR V/C EG/KCRM. S V£TR 7T/CR TRa/ERH/j/ GlRSNlRR BEL GOR KRHlOtTRC. Q*6L. fGER 2 KKoGio t— STOCf=> KRDUJS BR s>KobLR/oe PlEKR /TRI. CRSOP/S. RGENtnR Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanko oddajte v splošni sektor z oznako"Nagrad-na križanka” do vključno 10. septembra 1977. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE št. 7 (66), leto 6, julij 1977. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlikar, Anica Rozman, Ing. Rihard Pevec In Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Opremil: Pavle Učakar. Tisk Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ MAJSKE ŠTEVILKE tKVM ;r' 9*0 SL i / / £ 4 v 1/7 9 mu @sy 4 O 9 9 O A? 9 l.:ro / Z) 9 7> 9 9 m Uftl 9 9 3 z 7“ £ r 9~ A7 T > E:: 9 -S H 4 9 4> £ 9 Zlil 3 R Z> £ L Af O w. £ 4 9 J sr™- Z) 9 4 e O 9 iH"* 9 5 3 ZV Z z 9 ° o K o 3 2£2_ O Cm»—Kj r 9 Z’ o 7" £ c r-» z> EZ R r / ' Si o 9 Z- 4 Z 4 Z 9 S < T o Tt B ~7 z zv £ c. £ E bs;:. / \L pr z Lr c z .? 9 ZV O -S -#c j z 91 4 £ j 9 SSK 9 -e A/ Z AT 9 -5 9 £ [r 9 /V s? 9 4> 9 C 3 rj,° S -9 t B n:; Z ZL 3 _9_ A? vS 9 kj 0 Za nagradno križanko Iz majske številke Colorjevlh Informacij smo prejeli 22 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat Izvedli v prostorih razvojnega oddelka. Komisija v sestavi: Jožefa Oven, Venčka Kuralt In Bojan Mali je za dobitnika prve nagrade 60 din Izžrebala Mijo Barle, drugo nagrado 40 din prejme Mojca Barle, tretjo nagrado 20 din pa Asja Pavšič. Nagrade so bile Izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v mesecu avgustu 1977. Čestitamo! pogled na novi Color z vašanske strani ... promet skozi Medvode je v poletnih mesecih zelo gost ... Katarina je zelo priljubljena izletniška točka ... proizvodnja barv je v stalnem porastu ... nedeljsko jutro na Zbiljskem jezeru ...