GlnsHo delniške družbe Alpina Ob analizi poslovanja Alpine v prvih devetih mesecih Kar lahko naredimo danes, ne odlašajmo na jutri Vprašanje dobrega dela - je tudi vprašanje osebnega ponosa z letnim planom smo predvideli letošnjo realizacijo v višini okrog 84 milijonov nemških mark. Do konca septembra smo zaslužili 58 milijonov, kar pomeni, daje cilj še daleč. Za preostalih 26 milijonov imamo samo še 3 mesece časa. Tega smo že vajeni, saj je to za Alpino normalno; največja prodaja obutve je spomladi, v jesenskih mesecih in v začetku zime. Pravimo, da je naša prodaja izrazito sezonskega značaja. Ob tem, da proizvajamo obutev za jesen in športno obutev za zimo, je prodaja ob koncu leta, v primerjavi s pomladansko, še toliko večja. Tako ponavadi dosežemo v prvem polletju okrog 40 %, v drugem pa okrog 60 % letne prodaje. Na vsak način ti trije zadnji meseci v največji meri odločajo o našem končnem rezultatu. Tako dobimo odgovor na mnoga vprašanja: ali smo med letom delali dobro; ali je bila kolekcija ustrezna; so bili čevlji kvalitetno izdelani; smo bili dovolj varčni... To nam posredno ali neposredno povedo kupci naših proizvodov. Njihovo zadovoljstvo se pokaže po tem, da se odločajo za naše izdelke in ne kupujejo pri naših konkurentih; ali da bi zaradi pomanjkanja ustreznega blaga celo uvažali. V največji meri se pokaže tudi naša odvisnost od zunanjega okolja: vremenskih razmer na našo prodajo, gibanja tečajev tujih valut, devizne politike naše države ipd. Učinki pogojev okolja, tako negativni kot pozitivni, se v največji meri odrazijo ravno v pogojih in času, ko je naša prodaja največja. V zadnjih letih so le-ti praviloma in v večini primerov negativni, zato moramo nanje računati in sami poskrbeti, da kljub temu ob koncu leta dosežemo ugoden rezultat. Ustvariti si moramo neko rezervo, ki ublaži prej omenjene minuse. To pa ni mogoče drugače, kot da na vseh področjih delamo bolje. (icneralni direktor Franci Mlinar z našim partnerjem ob petdesetletnici Alpine Hkrati, ko vse sile usmerjamo v prodajo in dobave obutve za tekočo sezono, tečejo prizadevanja za pridobitev naročil za naslednje leto. Proizvodnja zaključuje izdelavo obutve za jesen in zimo, naročil za pomlad, tako proizvodnjo kot prodajo pa še ni. Tako smo na pragu mrtve sezone pri obeh programih. Naši kupci še niso pripravljeni niti delno, sploh pa ne v celoti ali dokončno naročiti obutve za prodajo v pomladni sezoni. Delno bomo zmogljivosti (kapacitete) proizvodnih oddelkov zapolnili z izdelavo obutve na osnovi ocene naših prodajnih služb. To je mogoče, ni pa zanesljivo, če bomo to, kar bomo izdelali, tudi zanesljivo prodali. S tem torej tvegamo rast zalog do naslednje sezone; to se nam je že dogajalo. Kljub temu, daje stalno potrebno misliti na prihodnost, ne smemo pozabiti, da lahko še marsikaj naredimo, da bo tudi letošnji rezultat boljši. Na zalogi je še veliko obutve, za katero še nimamo kupca. (nadaljevanje na 2. strani) Obzorja duha -in življenja še se spomnim, ko so mimo hodili stari čevljarji: Johan, Ladih, Andreuzzi in drugi. Vsi z obveznim čevljarskim "firtahom". Brez teh predpasnikov si jih nisem znal predstavljati, še svojega očeta ne. In verjamem; če bi jim kdo rekel, naj jih snamejo, bi bil problem, saj bi se počutili gole... Od takrat je minilo petdeset let. Veterani so odložili predpasnike, čevljarsko kladivo, cvikarice, kneftro. Njihovi nasledniki so se postavili ob stroje, ki so jih sami kupili, ko so si desetletja pritrgovali dobesedno od ust. Nekaj časa je šlo tako, zlasti dokler je povsod manjkalo čevljev. Potem pa sta začela Čevlje izdelovati kulik in mužik, nemški in francoski proletarec sta bila že predraga. Svet je postal vas; vsak kupec je že vedel, kje lahko kupi najboljše in najcenejše. Veste, to ni več pri nas. Še dobro, da je kupcev več vrst: nekateri veliko dajo na modo, kvaliteto, udobje, praktičnost, blagovno znamko. Taki bi utegnili kupovati od nas. Zdaj pa se vprašamo: je naš čevelj res dovolj moden, udoben, praktičen kakovosten, ugleden? Pa še s primerno ceno. To so po mojem vprašanja, na katere velja odgovarjati dan za dnem, leto za letom. Tudi tedaj, ko gledamo čevelj še na računalniškem zaslonu ali ko ga z robotom dodelujemo in preko Interneta prodajamo. Vsa najnovejša tehnologija bo zaman, če ne bo sodobni Krišpin Obutnik znal odgovoriti na vprašanja, ki si jih zastavlja naš morebitni kupec. Nejko PODOBNIK # alpina У 50 let športa in mode kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menager{ev, delavcev, sindikata... Kar lahko naredimo danes, ne odlašajmo na jutri (nadaljevanje s I. strani) To SO proste zaloge v prvi ali B kvaliteti, desortirana obutev ipd. To obutev smo izločili iz rednih zalog, jo sortirali in organizirali posebno skladišče. Prav gotovo je vseh teh zalog preveč; to nam veže sredstva in povzroča visoke stroške kreditov, da lahko kupujemo nove materiale in delamo novo obutev. Že samo dejstvo, daje obutev na zalogi, nam pove, da nismo naredili vsega, kar bi morali. Vprašati se moramo, ali smo v zadostni meri in na pravi način ponujali obutev ustreznim kupcem; ali smo kupce povabili na ogled zalog; ali smo jo v skladišču izbrali in jo ponudili našim prodajalnam? Še je čas, da si odgovorimo na ta vprašanja in tudi kaj storimo. Podobna slika kot pri obutvi, je tudi pri neidočih (nekurantnih) materialih, ostankih materialov in tudi povsem kvalitetnih materialih ki jih imamo v manjših količinah. Te materiale smo prav tako izločili iz rednih skladišč in preselili v novo skladišče nekurantnih materialov. To je bilo narejeno prav zato, da materiali ne bodo v napoto v "rednih" skladiščih. S tem bo omogočeno preglednejše skladiščenje in lažje delo v ostalih skladiščih. Na drugi strani pa bo možno kupce povabiti na ogled zalog. Morebitni kupec tovrstnih materialov se bo lažje znašel in se morebiti odločil o nakupu. Prav preglednost materialov bo namreč v tem skladišču bistveno boljša. Tudi z izterjavo dolgov do naših kupcev ne moremo biti povsem zadovoljni. Po stari navadi le-ti preveč zavlačujejo s poravnavo svojih obveznosti do Alpine. To spet povzroča, da tudi Alpina ne more sproti poravnavati svojih obveznosti do dobaviteljev. Ob dobavah za novo sezono je še čas, da kupce resneje povprašamo, kdaj mislijo poravnati stare obveznosti. Vem, da tako že delamo, toda še vedno je zamud preveč in s tem slabe volje na eni in drugi strani. Vprašati se tudi moramo, ali smo v Alpini naredili vse, da bi ustregli kupcem v vseh pogledih, tudi glede na ceno, ki jo morajo plačati. V mnogih primerih ugotovimo, da ima kupec za svoje ravnanje tudi razloge: zamujali smo s pošiljkami; preveč je bilo slabe kvalitete; modeli niso bili prodaj- ni; preveč je malomarnosti, ki včasih meji že na namerno slabo delo in spodkopavanje naših skupnih prizadevanj. Na primer; namerno pakiranje obutve, ki ni niti za v C kvaliteto, ki sojo mimo poslali kupcu. Prav tako opažamo nedoslednostni pri končni kontroli; zakrivanje napak na proizvodih z barvanjem, pri čemer se barva odlušči pri prvem pomerjanju. In še so primeri napak, ki nas v očeh kupca smešijo. Na koncu se človek vpraša; nimamo nič osebnega ponosa, ko pošiljamo tako obutev od hiše, saj s tem kažemo, da ne cenimo niti svojega lastnega dela. Zadnje četrtletje pa je tudi čas, ko se pospešeno lotevamo izdelav planov za prihodnje leto. V pogojih ostre konkurence je to delo še odgovornejše. Tržišče je vedno bolj zasičeno, tudi s športnimi proizvodi; proizvajalci cestne obutve prodirajo vedno močneje tudi na za- hodna tržišča. Tako je prostora manj in manj. Le z iznajdljivostjo in zlasti z nadpovprečnimi prizadevanji bo možno zagotoviti uspešno delo tudi v prihodnje. V prvi vrsti moramo pokazati v svojem poslovanju razvoj in rast, ki se bo pokazala v končnem rezultatu, tako s povečano skupno prodajo kot tudi s povečano prodajo na zaposlenega. Če iztržek Alpine ostaja enak (tudi na zaposlenega), kaže, da podjetje stagnira in da ga drugi prehitevajo. To pa pravzaprav pomeni nazadovanje. Zaupati moramo v svoje delo, v obutev, ki jo izdelujemo. Če tega ne dokazujemo s svojim delom, odnosom in v razgovorih z našimi kupci, le-tega ne bomo mogli prepričati, da je naš izdelek dober, najboljši! Franci MLINAR Začelo se je trgovanje z delnicami na internem trgu že pred dopustom smo vas v Delo-živ-Ijenju obširno seznanili s trgovanjem z delnicami Alpine na internem trgu, ki ga organizira združenje "notranjih" delničarjev. Z internim trgovanjem bi radi ohranili večinsko lastništvo "notranjih" delničarjev oz. obstoječo strukturo lastništva. Tako od 18. avgusta dalje člani združenja že lahko dajejo ponudbe za prodajo oz. nakup delnic. Trgovalni dnevi - dnevi, ko se sklepajo posli - so vsakega 10. v mesecu. Za nami sta že dva trgovalna dneva, prvi 10. septembra in drugi 10. oktobra. V času pisanja tega sestavka vam žal o uspešnosti drugega trgovalnega dne še ne moremo poročati. Kljub temu, da so za prvi trgovalni dan prišle ponudbe tako za nakup kot za prodajo, 10. septembra ni bil sklenjen noben posel, saj se ponudbe cenovno niso "srečale". Vsi Komisija, ki je po prvem tr^ovalnem dnevu (10. septembra) z delnicami Alpine na notranjem trgu, ugotavljala, če bo mogoče skleniti kakšen posel. Z leve: Marija Tušek, Lidija Klenienčič in Mojca Jesenko. OElmOživlienie . kako POSLUJEMO Sklepi пасЈжогиеда sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Upravni odbor Alpina Impex o težavah v okviru poslovodske konference na Rogli je bila lepa priložnost za sestanek upravnega odbora Alpine Impex, naše firme v Bosni in Hercegovini. Sejo je vodil predsednik upravnega odbora Aleš Dolenc, udeležili pa so se je še člani upravnega odbora Franci Mlinar, Miha Govekar, Jasmina Salkovič in direktor Alpine Impex Dževad Karič. Pregledali so sklepe in aktivnosti za nazaj, največ časa pa so posvetili reševanju tekočih problemov. To so predvsem prevelike zaloge, ki bi lahko podjetje pripeljale v težak likvidnostni položaj. Prodajo naj bi poskušali pospešiti z raznimi akcijami, kot so popusti ali z organizacijo posebne prodajalne, kjer bi prodajali le starejše in cenejše blago. Dolg Alpine Impex se povečuje, vendar to po mnenju upravnega odbora zaenkrat še ni za-skrbljajoče. V prvih sedmih mesecih so ustvarili Sestal seje upravni odbor Alpine Impex 30 % večji promet kot lani. Niso pa zadovoljni s poslovanjem v juliju, avgustu in septembru. Direktor Alpine Impex Dževad Karič je povedal, da je v trenutnih razmerah, ki vladajo v Bosni, težko načrtovati prodajo. Člani upravnega odbora so se pogovarjali tudi o tem, da bo potrebno usposobiti oz. obnoviti nekatere prodajalne. Trenutno bodo to le najnujnejše investicije. Razmišljajo tudi o obnovi prodaje v nekaterih prodajalnah na srbskih območjih, ki jih od začetka vojne Alpina ni več mogla voditi. Prvi tak poizkus naj bi bil v Travniku. Kaže pa se potreba po dokapitalizaciji firme Alpine Impex. Upravni odbor je zaključil sejo s sklepom, da je potrebno skrbno spremljati poslovanje Alpine Impex in v primeru, da bi bil tudi oktobra promet pod pričakovanji, na novembrski seji resneje razmisliti, kako naprej. Jožica KACIN Panožna kolektivna pogodba naj bo ponudniki za nakup in prodajo so bili o tem tudi pismeno obveSčeni. Najpogostejše vprašanje, ki ga delničarji postavljajo v zadnjem času, je: "Kakšna je točna cena delnic Alpine?" Odgovora na to vprašanje vsekakor ne moremo dati, saj je tržna cena delnice odvisna izključno od ponudbe in povpraševanja. Nominalna vrednost (vrednost 1 delnice ob preoblikovanju Alpine v delniško družbo) je znašala 10.000,00 SIT, knjigovodska cena (vrednost iz poslovnega premoženja Alpine na dan 31.12.1996) 1 delnice pa je 18.700,00 SIT. Kakšno ceno bo tisti, ki delnice želi prodati oz. kupiti, postavil v svoji ponudbi, je povsem odvisno od njega samega. Ali bo posel sklenjen, pa je po drugi strani odvisno od tega, ali se bo v primeru ponudbe za prodajo, našel kupec, ki bo pripravljen delnice kupiti po ponujeni ceni, oz. v primeru ponudbe za nakup, prodajalec, ki bo pripravljen delnice prodati za ponujeno ceno. Komisija je ob pregledu ponudb na prvi trgovalni dan ugotovila tudi pomanjkljivosti. Pri izpolnjevanju obrazcev ni bil vpisan datum trgovalnega dne ali ni bila vpisana davčna številka, vpisana nepopolna številka žiro računa ali tekočega računa... Ponudbe seveda Se naprej lahko oddajate vsak mesec osebno na hranilni službi Alpine v zaprti kuverti s pripisom "interni trg", do 9. v mesecu. Ponudb ne oddajajte pri vratarju ali v, skrinjico hranilne službe pri vratarju. Upajmo, da bo prodaja delnic v prihodnjih mesecih vendarle stekla. Interes se je že pokazal; prvi trgovalni dan pa je morda pokazal nerealna pričakovanja. Marija TUŠEK # * Predsednik svobodnih sindikatov Milan Sovine Prejšnji mesec smo zbirali podpise zaposlenih, za podporo sprejetju panožne kolektivne pogodbe. Organiziranje in zbiranje podpisov je potekalo v Alpini brez večjih težav, razen v enem od obratov, kjer pa smo stvar hitro rešili. Vseeno bi opozoril, predvsem vodilne v Alpini, da jc sindikalno delovanje ustavna pravica, katerega nihče ne sme preprečevati. Konec avgusta letos je z enostransko odločitvijo Gospodarske zbornice prenehala veljavnost kolektivne pogodbe za usnjarsko-predelo-valno industrijo. Gospodarska zbornica -Združenje za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo v zagovoru za tak enostranski ukrep trdi, da imamo zaposleni v tej panogi dovolj pravic v splošni kolektivni pogodbi in da svoje panožne pogodbe pač ne potrebujemo. Mimo- grede naj povem, da so določila in zneski iz splošne kolektivne pogodbe, obvezni enotni MINIMALNI standardi v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Vsaka kolektivna pogodba dejavnosti mora vsebovati najmanj toliko pravic kot splošna. Verjetno mi ni treba poudarjali, saj so povprečne plače v naši panogi najslabše v državi. Zakaj potem obstajajo druge panožne kolektivne pogodbe, v katerih so plače precej višje kakor naše, vedo le v Združenju za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kaj vse bi izgubili, če nam ostane le splošna kolektivna pogodba, ne bom komentiral, saj vendarle kaže, daje Gospodarska zbornica Slovenije pripravljena na pogajanja za novo panožno kolektivno pogodbo. 23.000 podpisov (številka ni dokončna), zaposlenih v tekstilni in usnjarski industriji, z zahtevo, po svoji kolektivni pogodbi, je očitno zaleglo, da so predstavniki delodajalcev spremenili mišljenje. Republiškemu sindikatu želim pri pogajanjih veliko uspeha. Žal je praksa v slabših podjetjih taka, da so vodstvene strukture izredno hitre pri zmanjševanju pravic delavcev, kakor hitro to zakon ali kolektivna pogodba dopušča. Veliko dogovarjanja je potrebno za uveljavitev pravic, čeprav so le zapisane. Vodstvo Alpine ni pri tem nikakršna izjema. Vztrajanje pri osnovnih pravicah in najmanjših možnih plačah Alpine ne bo rešilo težav. Precej kvalitetnih kadrov, (mislim na zaposlene na vseh ravneh) smo že izgubili prav zaradi nizkih plač. Nadaljevanje take politike lahko ogrozi obstoj in razvoj našega podjetja. Ali bomo to dopustili? Milan SOVINC I DELOfiv/Zen/e kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... v okviru izdelovalnice zgornjih delov trije oddelki Iz šivalnice modne obutve Pri sekanju je treba paziti na čimboljši izkoristelt materiala Organizacijsko sodijo v okvir izdelovalnice zgornjih delov v Žireh trije oddelki: šivalnica modne obutve, šivalnica športne obutve in prikrojevalnica. V prikrojevalnici dela nekaj čez 50 delavcev. Sekajo za oddelke v Žireh, pa tudi za obrate v Šentjoštu in Rovtah. V obeh šivalnicah se število zaposlenih giblje okrog 95. Število delavcev v teh oddelkih se neprestano zmanjšuje; ob koncu leta se predvideva še večji osip, novih delavk pa ni. Zaradi tega pripravljajo tudi združitev obeh šivalnic. Tako bodo športno šivalnico preselili v šivalnico v nadstropju, kjer je pred leti že bila. O delu in razmerah je pripovedovala vodja šivalnic in prikrojevalnica Anica Kavčič: "V teh oddelkih zaključujemo izdelavo obutve za jesen-zimo 1997 in prav ta čas prehajamo na kolekcijo pomlad poletje. Letos se je izdelava jesensko-zimske kolekcije zaključila prej, kar ima dobre in slabe strani. Dobro je, da bo obutev narejena in lahko tudi pravočasno razposlana kupcem. Težava pa je, ker se v času, ko prehajamo na proizvodnjo obutve za naslednjo sezono, pojavljajo mrtve sezone, ko ni pravega dela in morajo zato delavci izkoristiti viške ur ali dopuste. Načrtovali smo, da bomo v tej sezoni delali ponaročila, ki pa jih ni bilo. Tudi posamezni materiali ali sestavni deli včasih zamujajo, zato delo ne teče tako kot bi moralo. V šivalnici športne obutve trenutno izdelujemo tri modele. Dnevno v oddelku šivalnice izdelamo 400 do 800 parov čevljev na enem tekočem traku, odvisno od vrste obutve. Sandalov izdelamo na enem tekočem traku tudi do 800 parov, športne obutve, kjer je izdelava zahtevnejša, pa le 300 parov. Za naprej zmogljivosti proizvodnje niso v celoti pokrite. Pojavljajo se tudi problemi, ker materiali niso ustrezne kvalitete. Zato so tudi zgornji deli slabši, s tem pa seveda tudi končni izdelki," je zaključila svojo oceno vodja oddelka šivalnice in prikrojevalnice Anica Kavčič in ob tem pristavila, da kaj novega nima povedati. V oddelku ni bistvenih novosti. Tudi problemi, ki se pojavljajo, so več ali manj podobni, ko pa se težave pojavijo, jih je potrebno reševati sproti in kar najuspešneje." Jožica KACIN i Za sekanjem pride še tanjšanje in žigosanje Šivalnica športne obutve se bo v kratkem preselila v prvo nadstropje DELOživ//en/V kako POSLUJEMO >;«azjas Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Tudi dodelavni posli so lahko zahtevni v oddelku brizgane obutve imajo v teh dneh največ dela s tako imenovanim programom Komika. To je obutev za nemškega kupca. Zgornji deli za prvih 10.000 tisoč parov so pripeljani s Češke. To obutev v Alpini le dodelujemo, s tem da nabrizgamo podplate, ki so enaki za vse modele, zgornji deli pa so različni. "Izdelovanje tega programa v Alpini ni bilo načrtovano, vendar smo delo prevzeli, ker ni bilo dovolj drugih naročil. O prevzemu celotnega posla se kupec in Alpina šele dogovarjata. Je pa to zelo zahtevno delo, kjer je potrebna velika natančnost. Pojavljajo se tudi problemi s škartom, zato naredimo manj kot smo načrtovali. Če bomo posel prevzeli (gre za Ion posel z okrog 100.000 pari), bomo izdelovali tudi zgornje dele. To nalogo naj bi prevzeli v Šentjoštu, v našem oddelku pa bi naredili podplate ter v celoti dokončali obutev. Sem spada tudi končna kontrola in pakiranje," nam je povedal vodja oddelka Roman Krvina. Jožica KACIN Izkušnje s kooperanti v Bosni so zadovoljive že dalj časa v Alpini občutimo problem pomanjkanja /gornjih delov za obutev. Ob kuncu sezone se nam pogosto dogaja, da le s težavo ujamemo dogovorjene roke za dobavo izgotovljene obutve. Da bi zapolnili to vrzel, je bilo že pred leti potrebno poiskati proizvajalca, ki nam bi po konkurenčnih cenah, v ustrezni kakovosti in v dogovorjenih rokih proizvajal, kar ne moremo sami. Ker so po končani vojni v bosanskem KTK Visoko (Kožno tekstilni kombinat) pokazali interes za sodelovanje z Alpino, so bili napravljeni prvi poskusi, ki so pokazali, da so sposobni proizvajati obutev in Zgornje dele, ki so za nas predstavljali "ozko grlo". S KTK je bilo poslovanje razvito že pred vojno, saj smo od njih kupovali tudi veliko usnja, ki ga v manjših količinah kupujemo še danes. Firma KTK je bila pred vojno ena najmočnejših firm za predelavo usnja na področju •Jugoslavije. Sedaj se ponovno postavlja na noge, saj sta jo vojna in razpad Jugoslavije močno prizadela. Del poslopij kombinata je bil v vojni močno poškodovan, del pa je ostal na Srbskih področjih. V obratih kombinata izdelujejo usnje, krzno, usnjeno konfekcijo, usnjeno galanterijo in različno obutev. Za izdelavo obutve imajo tri obrate. Kapacitete v obratu, ki je v samem centru mesta krat tudi smrtonosni. Ker je bil most, ki vodi do obrata, izpostavljen sovražnikovim kroglam, so se do obrata vozili kar s čolnom in tako tudi med vojno ohranjali proizvodnjo in izdelovali vojaško obutev. Vožnja do Visokega traja približno deset ur. Običajno potujemo po cesti, ki vodi skozi Karlo-vac, Bihač, Ključ, Jajce ter Travnik in velja za eno varnejših. V mestu Izačič prečkamo mejni prehod med Bosno in Hrvaško. Za prehod slovenski državljani potrebujemo vizo, ki jo dobimo na bosanski ambasadi v Ljubljani. Porušene hiše, ki se pojavijo že v južnem delu Karlovca, postanejo od Bihača dalje značilnost pokrajine, ki nas spremlja med vso vožnjo. Del hiš je že obnovljen, še več je porušenih ali izropanih. Pred Jajcem .se peljemo 45 kilometrov preko srbskega ozemlja, kjer so policijske kontrole prej pravilo kot izjema. Diplomirani inženir organizacije Zvone Kopač Kazni za prometne prekrške niti niso visoke, so pa pogoste. Ves čas srečujemo vojaška vozila Sforja, ki na tem področju vzdržuje red. Glavne značilnosti mesta Jajca, mnogokrat upo- dobljenega slapa na reki Plivi -ni več. Nek objestnež je vodo speljal mimo, v jamo, in tako uničil nekdanjo znamenitost. Cesta je razmeroma varna. V zadnjem času so zakrpali tudi večje luknje na cestišču, ki so bile zelo pogoste predvsem čez srbsko ozemlje. Previdnost pa vseeno ni odveč. Običajno v Visokem ostanemo tri dni. Bivamo v zasebnih apartmajih, kjer je najceneje. Hrana v mestu je pretežno "orientalska". V centru mesta prevladujejo lokali, kjer postrežejo z jedmi na žaru in bureki. Štirikrat na dan se iz džamije zasliši glas hodže, ki ljudi poziva k molitvi. Ob enajstih zvečer in ob pol petih zjutraj poziv hodže ni najbolj prijeten. Razmere v obratu Obuče, kjer izdelujejo obutev za nas, so dokaj nenavadne. Proizvodnja v oddelkih se odvija na zastarelih strojih, saj so nekateri stari tudi več kot dvajset let. Sosednja zgradba je bila med vojno zadeta z granato in je do tal pogorela, ruševine pa so Se nedotaknjene. Prave motivacije za delo pri delavcih ni opaziti, kar tudi ni čudno, saj večina delavcev zasluži mesečno okoli 190 nemških mark. Tako se pogosto zgodi, da delavca, ki je bil dopoldan za strojem, zvečer vidiš na ulici, ko prodaja "kokice". Dekle, ki je dopoldan šivalo v šivalnici, pa opaziš kot natakarico v bifeju. Ljudje si na različne načine pomagajo prebroditi krizo, ki je nastala po vojni. Problem so tudi tehnološki viški v montaži, kjer je po mojem mnenju delo dosti slabše organizirano kot v šivalnici. V montaži so po politični direktivi zaposleni tudi bivši vojaki, ki naj bi na ta način vsaj malo zaslužili in pozabili na grozovitosti vojne. {nadaljevanje na 6. strani) Visoko, so zapolnili s proizvodnjo za Alpino. Mesto Visoko leži 30 kilometrov severozahodno od Sarajeva in je približno 580 kilometrov oddaljeno od Žirov. Med vojno je bilo zmerno prizadeto. Mesto, v katerem je sedaj kar okoli 95 % muslimanskega prebivalstva, je bilo med vojno dalj časa obkoljeno. Prvi srbski obkolitveni jarki so bili le 150 metrov oddaljeni od obrata za izdelavo obutve. "Pozdravi" v obliki granat in krogel so bili pogosti in dosti- Iskricc Organizacija: Orf;ani:arija jc vez med Heleii-im in možnim. Organizacija: Organizacija omogoča zamisli, da preskoči ovire in doseie cilj. Kadri: Od Krišpina Obutnika z obveznim predpasnikom - do čevljarja, ki dela z računalniškim robotom in prodaja preko interne-ta, jc minilo le petdeset let. Kadri: Ko se bodo kadri res počutili kadre, ne bomo več imeli težav s pomanjkanjem kadrov. Denar: Denarja imamo premalo predvsem zalo, ker imamo premalo zamisli. Ali niso zamisli začetek vsega bogastva?! Denar: Denar je moč in je blaginja -ni pa .sreča. UredniStvo , 4iLOživljenje S kronika DOGODKOV Iz strokovnih služb in proizvodnili oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. Izkušnje s kooperanti v Bosni so zadovoljive (nadaljevanje s S. strani) Produktivnost je slaba; slabši pa potegnejo za seboj še dobre. Večina delavcev sicer delo obvlada dobro, na žalost pa ni ustrezne spodubude za delo. Kot zanimivost .še to: med delavci v proizvodnji so le redki, ki nimajo poklicne izobrazbe. V obratu delajo od sedmih zjutraj do treh popoldan. Okoli enajstih imajo malico, ki pa jo mnogi preskočijo, saj je le-ta "pogojno užitna". Jedilnica in sanitarije so higiensko zelo slabo urejene. Eden glavnih problemov, ki jih vidim v sodelovanju s kooperanti iz Visokega, je velika oddaljenost od Žirov in carina. Enkrat tedensko vozi v Visoko naš kamion, ki v Bosno vozi material za obutev. Po opravljenem carinskem postopku v Visokem običajno naloži zgornje dele za brizgano in lepljeno obutev, izdelano obutev in usnje. Transport in postopek ponavadi traja kar štiri dni. Prav zaradi časovne oddaljenosti je zelo pomembno, da so vsi materiali pravočasno v firmi in tehnološki postopki točno predpisani. Vsaka improvizacija je s tako oddaljenim kooperantom še težja. Problem predstavlja tudi zelo stara tehnologija in odgovori v smislu "to je več sredeno" ali "uradit čemo to", pa se pozneje pokaže, da vse le ne drži. Stari stroji običajno porabijo več materiala (sukanca, lepila), za zahtevano kakovost pa je potrebno vložiti več dela. Tako pride pogosto do odstopanj v naših normativih in porabo njihovega materiala. Oddaljenost predstavlja tudi problem za kontrolo proizvodnje. Kontrola je draga, saj zahteva večdnevno odsotnost tehnologa ali kontrolorja. Ker kontrola ni stalna, zavest delavcev za kakovost pa je še dosti slabša kot pri nas, se napake pogosto odkrijejo prepozno. Po mojih izkušnjah .sodelovanje s KTK ni slabo. Izkazani dobiček po artiklih pa je eden od pokazateljev, ali je sodelovanje s kooperanti iz Bosne donosno. Zvone KOPAČ Med predstavniki pokroviteljev je v Tržiču zmagal naš direktor z veliko prednostjo Rezultati iz Tržiča Uspešen uvod v zimsko sezono za Alpino v Tržiču je bilo v začetku septembra že 5. tekmovanje v rolkanju s tekaškimi rolkami. Le-te so pravzaprav pripomoček za pripravo na zimsko sezono smučarjev tekačev. Vseh tekmovalcev na tej mednarodni tekmi je bilo 250, iz sedmih držav, od tega pa preko 200 Slovencev, ki so vsi brez izjeme nastopili z Alpininimi tekaškimi čevlji. Poleg Slovencev so z našimi čevlji nastopili tudi vsi Hrvati, nekateri češki in slovaški tekmovalci, ki so tudi člani državnih reprezentanc. Poleg tekmovalcev vseh kategorij so nastopili tudi predstavniki opremljevalcev in pokroviteljev tekmovanja in nekateri politiki, med njimi Bojan Križaj, Ivo Bizjak (varuh človekovih pravic) in seveda naš direktor Franci Mlinar, kije v tej skupini tudi zmagal z veliko prednostjo. Prireditev se torej vedno bolj uveljavlja in kaže, da bo tržiško tekmovanje na tekaških rolkah uvrščeno tudi v evropski pokal na tekaških rolkah. Topa spet kaže, da se Alpina z blagovno znamko še bolj uveljavlja. Kot že rečeno, je bilo lepo videti, ko je toliko tekmovalcev nastopilo z našimi čevlji. Toda obutev je le manj vidna, zlasti pozimi, v snegu. Zato so prizadevanja za uveljavitev Alpine še na druge načine nujno potrebna, saj je le od znane blagovne znamke odvisna dobra prodaja in s tem seveda poslovni uspeh. V zadnjem času smo na tem področju že naredili marsikaj. Vsi slovenski reprezentanti v smučarskem teku, biatlonu in nordijski kombinaciji že tekmujejo na vseh tekmovanjih preko zime (svetovni pokal, svetovno prvenstvo, olimpijske igre itd.) v dresih Alpine. To pa močno dviguje ugled naše firme, poseb- Nu tekmi je najboljši čas dosegel Avstrijec Christian Hoffman, v kategoriji članov; dru^o mesto je dosegel naš najbolj perspektivni tekač .lože Petkovšek iz Logatca. Med članicami je bila najboljša Slefania Belmondo, večkratna dobitnica medalj na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, naša Andreja (irašič pa je bila 5. Od naših so zmagali še; pri mlajših dečkih Nejc Premrov, med mlajšimi deklicami Vesna Kabjan, Jure Tršar pa je bil najboljši med starejšimi dečki. Jasna Turk med starejšimi deklicami. .Med mlajšimi mladinci je /magal Nejc Brodar, med no zato, ker so dresi tudi zelo lepi. Mnogi tekači rekreativci se že zanimajo, kje bi lahko take drese kupili. Mislim, da bi tu morali nekaj napraviti. Za drese se zanimajo celo nekateri Norvežani, ki že dobro poznajo našo obutev. Dresi pa bi tej obutvi tudi dobro pristajali, ker so barvno usklajeni z našo obutvijo. mlajšimi mladinkami pa Renata I'odvi/. Med starejšimi mladinkami je zmagala Irma Hižar, med starejšimi mladinci pa Martin Ponikvar. Med juniorkumi je zmagala hrvatica Dijana (jrundiček. Starejši mladinci - Martin Ponikvar. Med juniorji je zmagal Vasja Rupnik, ki se je prav med vsemi uvrstil na drugo mesto. V tej kategoriji je bil Žirovec Jure Kosmač na dobrem desetem mestu. Svetovni mladinski prvak v nordijski kombinaciji Roman Perko je bil v tej kategoriji peti. So pa seveda še dodatne možnosti, kjer bi se lahko pojavila Alpina (kot znak ali logotip), npr. trakovi za spenjanje smuči, kapa, naglavni trakovi, rokavice, torbe, nahrbtniki itd.). Kot že rečeno, morali bi se zavedati, da je promocija vseh vrst, tudi že omenjene, dobra popotnica za našo prodajo. Lojze OBLAK в D£LOživljenje kronika DOGODKOV Ix strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Grosistični kupci previdni v okviru načrtovanih srečanj s partnerji je bilo dvodnevno naročanje (zaključevanje) za področje Gorenjske in Primorske v hotelu Bellevue v Ljubljani. Čeprav je hotel znan, kar je morda primerno za tovrstna srečanja, ni bilo toliko zanimanja, kot bi radi. Organizatorji srečanja so morali partnerje kar nekoliko spodbujati, da se oglasijo. To je po svoje razumljivo, saj kupci neradi kupujejo na zalogo, ne da bi vedeli, kakšna bo prodaja. Če k temu dodamo še dejstvo, da je jesenska prodaja zaradi lepega vremena nekoliko v zastoju, je previdnost še bolj razumljiva. Kot je v zadnjih letih navada, so tudi septembra v grosistični prodaji organizirali naročanje po regijah. O tem razmišlja vodja gro-sistične prodaje Ivan Jerman takole: "Zare.s, zadnja leta smo se odločali, da v smislu pospeševanja prodaje približamo našo ponudbo kupcem, zato smo začeli organizirati naročanje po regijah. Po tem, ko smo v Žireh nekaterim največjim kupcem že pokazali našo kolekcijo, smo sedaj dva tedna na terenu. Po dva dni smo tako bili v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Mislim, da je ta oblika sodelovanja s kupci primerna, posebno še zato, ker je konkurenca izredna in se moramo res prilagajati možnostim in interesom naših partnerjev. Zlasti je pomembno, da svojo kolekcijo ponudimo pravočasno. Letos dobave pravočasno Matjaž Marolt i/, firme Linija mode (na sredini) pri naročanju obutve v skladišču obutve so letos pravočasno pripravljali pošiljke "Iz skladišča smo letos do 1. septembra poslali skupaj 1.065.000 parov Alpina čevljev," je pripovedoval Milan Dragovan. "V maloprodajno mrežo smo poslali še blizu 100.000 parov dokupljene obutve. Izvozili smo okrog 980.000 parov (do 20. 9.), od tega 690.000 parov modne in blizu 290.000 parov športne obutve. Kljub temu, da smo, kot pravimo, na tekočem z dobavami, je v skladišču še vedno na zalogi 285.000 parov Alpinine obutve in 18.000 parov dokupa, kar je več kot je bilo lani. To se je zgodilo zato, ker je bila obutev za sezono narejena prej kot lani, bo pa zato poslana (normalno) pravočasno. Novost pri tem je tudi, da letos zmoremo delo v ekspeditu z manj ljudmi, ker večina modnega programa za izvoz zapakirajo že v proizvodnji. Zlasti to velja za brizgano in lepljeno obutev. Tudi obutev, ki jo izdelujejo kooperanti, je že v kartonih. ^pakirati pa je treba obutev za maloprodajno mrežo, grosiste. Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Prav tako pakiramo športni program, razen za francoskega kupca (I)ecatlon). Tudi nadur ni toliko kot lani; tudi ob sobotah je manj dela. Precejšnje olajšanje pomeni organizacija skladišča neidočega blaga (nekurantne obutve), ki je sedaj na enem mestu. Naj povem, da je letos največ tovrstne obutve vzela industrijska prodajalna (8700 parov). N. P. po možnosti prej kot naša konkurenca. Če je le-ta ustrezna, so tako večje rnožno.sti, da prehitimo ostale proizvajalce. Ocenjujem, da nam je letos to delno uspelo, posebno še zato, ker so tudi cene naše obutve sprejemljive. Poleg Alpinine obutve smo ponudili tudi nekaj vrst čevljev iz dokupa, da smo s tem kompletirali grosistično ponudbo. Tovrstno naročanje je tudi dobra prilika za zbiranje informacij in konkretnejše dogovore s posameznimi kupci, kar je prav gotovo lahko odločilno." Kolekcija, ki je predstavljena, je segala od otroških čevljev, ženskih in moških modnih, do tre-king obutve in rolerjev, pri čemer zaključevanja rolerjev tokrat še ni bilo. Široka ponudba je bila vendarle lahko osnova za nekaj slučajnih pogovorov s posameznimi trgovci. Marija in Marjan Lipušček iz firme LM sta prišla iz Kopra; "No, lahko zatrdiva, daje kolekcija, ki jo predstavljate, zelo v redu. Zlasti so v redu ženski čevlji. Dobro je tudi, da imate obutev z usnjenimi podplati, da niste pozabili na pašček čez nart pri nekaterih artiklih, nekoliko bolj odprto obutev in bolero stil. Morda bi bilo dobro, da bi imeli še kakšne klasične salo-narje z visokimi petami. Z Alpino sicer sodelujeva že od leta 1990, vmes smo malo prekinili, sedaj pa mislim, da uspešno nadaljujemo. Tudi cene so sprejemljive." Iz Radovljice, iz zasebne trgovine Korak, je prišla Helena Bergant: "Tudi jaz sem kar zadovoljna z vašo ponudbo, tako moško kot žensko. Kar zadeva rolerje oz. ostalo športno ponudbo, pa moram reči, daje konkurenca izredno velika in da se zato težje odločimo. Ko naročamo, hkrati razmišljamo o trenutni prodaji in če skorajda še prodajamo špagarice, težko razmišljamo o jesenski prodaji. Tudi sama pogrešam še kakšen artikel z višjo peto." Matjaž Marolt - Linija mode, Ljubljana: "Na sezono v Alpini naročamo po 1500 parov čevljev, s poudarkom na ženski modni obutvi. To je seveda zato, ker v domačem obratu izdelujemo večinoma moško obutev, katere Alpina kupi letno okrog 10.000 parov. Obrat v Mokronogu smo kupili od Italijanov in ga kot direktor vodi oče, prodajalno pa imamo v BTC v Ljubljani. Ko naročamo, lahko rečem, da vašo obutev zelo dobro prodajamo. Znani ste po kvalitetni modni obutvi nekoliko višjega razreda. Svoje delovanje nameravamo še razširjati, predvsem z več prodajalnami. To pa ob dobrem sodelovanju z Alpino kaže na poglobljeno sodelovanje še naprej. Dobro se zavedamo, da ima Alpina utrte poti v svet in računamo, da bi del svoje prodaje s pomočjo vašega podjetja prodajali tudi v tujini, npr. v Franciji." Takole razmišljajo naši grosistični partnerji; interesi pa se vendarle srečujejo. Upamo, da se bo to poznalo tudi pri prodaji. N. P. osrednja TEMA Razgovori^ reportaže^ komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik«. Svetovna konferenca športnega programa v Begunjan Jesenske konference se je udeležilo dvaindvajset partnerjev i/, štirinajstih držav Namen srečanja vudij ključnih ljudi športnega programa, kije bilo tokrat v novi okrogli dvorani Avsenikovega doma v Begunjah, je bil predstavitev zimske kolekcije za sezono 98/99. Hkrati s tem je seveda prilika za oceno dosedanje prodaje in razmer in pa seveda ugotavljanje, kako kaže za naprej. Sodelovalo je 22 distributerjev, s štirinajstih trgov; od pomembnejših je manjkal le predstavnik s Finske. Program smučarske obutve in rolerjev je predstavil Tone Kavčič, program tekaSke in treking obutve pa Miro Kavčič. Kaj konkretno pa si o kolekciji in naših možnostih v prihodnje mislijo nekateri partnerji? Pierre Godar iz firme George Godar, Francija: "V Alpini naročam vseh vrst športne obutve, s poudarkom na treking obutvi, pa tudi pancarje, rolerje in obutev za smučarski tek. Alpina ima sicer dobre izdelke, ki so dokaj funkcionalni in kvalitetni, čeprav včasih zaostajajo za modnimi tendencami, ki se v svetu že kažejo. Obutev, ki smo jo videli v teh dveh dneh, je v redu. Vzorci, ki so bili prezen-tirani, pa še niso jamstvo, da bo vsa obutev prav tako dobra, kot je kolekcija, ki smo jo videli. Mislim, da bo Alpina morala v odprtem tržnem boju hitreje reagirati. Razmere na trgu so neusmiljene in to lahko spremljajo in rešujejo le ljudje, ki so dovolj strokovno usposobljeni in sposobni reagirati hitro in odločno. Mislim, da je pri tem v Alpini še precejšnja rezerva. Še enkrat poudarjam: moramo biti pravočasni, vedno na tekočem z informacijami s trga. Na podlagi le-teh natančno definirati kolekcije. V recesiji, ki vlada v Evropi, je le tako mogoče uspevati. Marek Holik iz firme Ina Sport Spol s.r.o.. Češka: "Kar zadeva smučarsko obutev (pan- cerji), so Alpinini sicer povsem konkurenčni, mislim pa, da bi morali izboljšati nekatere funkcije oz. regulacije, pa tudi sam videz. Tu mislim na razne elemente, ki bi jih s tam-poprintom natiskali na smučarski čevelj. Kar zadeva strukturo, je poudarek na zimski obutvi, saj predstavljajo pancerji in tekaSki čevlji kar 80 % naše nabave v Alpini, treking in rolerji pa okoli 20 %, pri čemer je treking obutve nekoliko več. Problem, ki ga čutimo, je tudi v tem, da pri prodaji nimamo dovolj promocijskih materialov, npr. posterjev, po drugi strani pa tudi ne dobrega tekača, ki bi s svojimi rezultati pripomogel, da bi lahko bolje prodajali. Alpina je sicer na Češkem na dobrem glasu, tudi zaradi dobrih izkušenj iz prejšnjih časov. Sicer pa moram reči, da sem s sodelovanjem z Alpino zelo zadovoljen in upam, da bo še naprej tako. Sploh je zaupanje zelo pomembno; tako se sodelovanje lahko še poglablja." Sven-Gunnar Johansson in Sonny An-dersson iz finne Backcountry, Švedska: "V Alpini naročamo največ tekaške obutve, kar 70 do 80 % in okoli 20 % smučarskih čevljev, treking obutve pa manj. Naša ocena je, da ima Alpina dobre izdelke s fukcionalnimi lastnostmi in kvalitetno izdelavo. Prav tako Alpina dokaj dobro spremlja modne tokove v svetu, lahko pa bi pri tem še napredovala. Vse to se vidi že iz danes predstavljene kolekcije. Upamo, da bo prodaja tekla v redu, da se obutev ne bo poslabšala po tem, ko jo bomo naročili na podlagi vzorcev. "Kot je že navada, se s partnerji dobivamo dvakrat letno," je pripovedoval direktor športnega programa Boris Markelj. "Znano je, da prodajamo tako zimski kot letni športni program. Po pogovorih smo ugotovili, daje ocena prodaje programa poletje 98 zaskrbljujoča. Na to je vplivala razmeroma slaba prodaja tovrstne obutve v Evropi v pretekli sezoni - in obutev je ostala na zalogi. Drugo, kar ob tem lahko rečem, je, da razvoj teče v smeri močnega uveljavljanja lažje pohodne obutve, ki je že podobna športnim copatom. S tem pa je omogočen prodor proizvajalcev z Daljnega vzhoda. Tretji dejavnik pa je močan pritisk konkurence iz sosednjih držav (Italija) na cene. Kar zadeva rolerje (inline), je prav tako za nami dokaj slaba sezona in šibkejša prodaja nekaterih vodilnih proizvajalcev. Rollerblade je npr. zaradi očitnega pomanjkanja v letu 1996 za leto 1997 korajžno povečal proizvodnjo; toda trg ni pokazal toliko zanimanja in spet so nastale zaloge. Tako je razumljivo, da je previdnost za naprej .še toliko večja. Pri zimskem programu za sezono 97/98 lahko omenim, da svetovni trg ostaja pri 1.250.000 parih. Kljub temu, da smo na nekaterih pomembnih trgih (ZDA, Kanada, Švedska) prodali manj kot smo računali, smo to nadomestili v Nemčiji, na Norveškem in Češkem. Tako smo skupno prodali 7 % več kot prejšnjo sezono in povečali naš svetovni tržni delež pri tekaški obutvi z 22 na 23 %. Smučarskih čevljev smo prodali 15 % manj in obvladujemo 2 % svetovnega tržnega deleža. Posebno se je zmanjšala prodaja snowboard obutve, tako da smo se odločili, da ta program zaenkrat nehamo proizvajati. (J. Pierre (lodar, lastnik firme George Godar iz Francije Marek Holik i/, firme Ina Sport, Češka, (levo) in Sven-Gunnar Johansson in Sonny Anders-son iz firme Backcountry, Švedska Oceno kolekcije za sezono 98/99, ki sojo dali naSi partnerji, bi lahko opredelili kot zmerno dobro, ob pripombah, da smo v pogledu barv in izgleda preveč konzervativni." Nejko PODOBNIK kronika DOGODKOV Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. Ob naročanju tudi usposabljanje Od pravilnega izbora je v največji meri odvisen tudi uspeh prodaje. Konferenco je obiskal tudi generalni direktor Franci Mlinar. Ocenil je poslovanje podjetja v S plenarne razprave na konferenci poslovodij, kije bila na Rogli Modno koickcijo za pomlad-poletjc 1998 je s pomočjo manekenk predstavila Majda Trček Jesenska poslovodska konferenca je pokazala, da imamo dobro kolekcijo. Veliko težav je še vedno z zalogami. Več poudarka izobraževanju. Septembra je bila na Rogli jesenska poslovodska konferenca, na kateri so se zbrali poslovodje naših prodajaln iz Slovenije, prodajaln Alpine Cro s Hrvaške, Alpine Impex iz Bosne in Hercegovine in iz pogodbenih prodajaln. Osnovni namen konference je bila seznanitev z novo kolekcijo in naročanje obutve. Letos go mnogo časa posvetili tudi izobraževanju, da bi se znali čimbolj približati kupcem in zadovoljiti njihove potrebe. Zato so kot predavatelja povabili tudi Ludvika Jevšenaka, dolgoletnega iz- ки&епека strokovnjaka na področju psihologije in izobraževanja odraslih in avtorja knjige Tako se uspešno prodaja. Knjiga, ki govori o prodaji obutve in pravilnem pristopu prodajalca h kupcu, je bila med našimi prodajalci lepo sprejeta. Na konferenci so obravnavali tudi nove pravilnike o urejenosti prodajaln, pravilnik o dokumentaciji v prodajalnah, navodilo za delo z računalnikom in reklamacij-ski pravilnik. S temi dogovori prav gotovo prispevajo k urejenemu poslovanju. Na poslovodski konferenci je o rezultatih poslovanja in perspektivah govoril generalni direktor Franci Mlinar letošnjem letu in spregovoril o načrtih za naprej. Do sedaj smo izdelali 3 % parov manj kot smo načrtovali. Tudi število zaposlenih se manjša. V naši panogi je poseben problem dejstvo, da mladi ne kažejo nikakršnega zanimanja za čevljarske poklice. Zaradi tega, pa tudi zaradi razmer, ki trenutno vladajo na trgu, bomo morali pospešeno razmišljati o selitvi proizvodnje - predvsem zgornjih delov na druga obtnočja, kjer je delovna sila cenejša. Kar zadeva prodajo, predvidevamo, da bo plan izpolnjen. Izvozili bomo preko 80 % obutve. Tudi stroški se gibljejo v začrtanih mejah. Več sredstev smo letos namenili za reklamo. Temu področju bomo morali posvetiti Se več pozornosti, saj je reklamiranje vedno pomembnejši dejavnik prodaje. Teče tudi projekt celostne podobe Alpine; od sodobnega dizajna do enotne opreme prodajaln, reklamnih artikov, škatel, vrečk, skratka povsod, kjer se pojavljamo na trgu. Zbranim je ob tej priliki spregovoril tudi direktor domače prodaje Aleš Dolenc, ki se je omejil bolj na oceno poslovanja v domači prodaji. Povedal je, da smo v slovenskih prodajalnah vrednostno prodali za 17 % (izraženo v nemških markah) več kot v istem obdobju lani. Tudi parovno se je prodaja povečala za 10%. K temu je gotovo pripomogla tudi večja pro- mocija ob praznovanju petdesetletnice Alpine. Tudi v Alpini CRO se kaže rast prometa, saj so prodali po vrednosti kar za 22 % več kot v lanskem prvem polletju. Prodaja raste tudi v Bosni, saj je bil v prvih osmih mesecih iztržek 30% večji kot lani. Nekoliko zaskrbljuje nedoseganje planirane prodaje v zadnjih treh mesecih. Večajo se tudi zaloge in z njimi zadolženost, zato bo potrebno pozorno spremljati položaj in poslovanje prilagajati sprotnim razmeram. Aleš Dolenc je na koncu poudaril, da je trenutno na področju prodaje naša najpomembnejša naloga povečati nivo znanja prodajalcev. Čeprav je to že stalna oblika dela, se zavedamo, da bodo kupci z veseljem prihajali v naše prodajalne le, če jih bodo sprejeli prodajalci, ki jim bodo znali prijazno pomagati, da bodo z njihovo pomočjo kupili pravo blago. Aleš Dolenc je konferenco ocenil kot uspešno in povedal: "Končni rezultati konference bodo znani šele čez eno leto, ko bomo ocenjevali, kako smo prodajali obutev, ki smo jo izbrali in naročili na konferenci. Prodaja seveda ni odvisna samo od izbora. Zelo pomembno je, da se že pri pripravi kolekcije izbere prave modele. Vendar tudi to ni vse, saj se dobro prodaja samo obutev, ki je modna, mora ustrezati željam kupcev in je tudi kvalitetno izdelana. Moram reči, da smo zelo zadovoljni z ženskimi sandali in treking obutvijo. Nekateri modeli ženske nizke obutve pa so pretrdi. Tudi z moško kolekcijo nismo povsem zadovoljni. Ta obutev je predraga, premalo smo vlagali tudi v njen razvoj. Tudi z rolerji nismo dosegli pričakovanih rezultatov. Očitno je naša konkurenca na tem področju storila več, posebno kar zadeva dizajn in druge izboljšave. Veliko časa smo letos posvetili tudi izobraževanju. Naši prodajalci prihajajo v neposreden stik z ljudmi in po njih se velikokrat ocenjuje tudi celotno podjetje. Tega se zavedamo, zato smo poleg predavanja znanega strokovnjaka Ludvika Jevšenaka, pripravili tudi sklop pravilnikov, v katerih bodo prodajalci našli pravila, oz. marsikateri odgovor ali nasvet za svoje delo v prodajalni." Jožica KACIN alpina^J 50 let športa In mode 4Wl.Oživljenje 9 ■ kronika DOGODKOV 1% strokovnih sluib in proizvodnili oddelicov, predstavitev noviii dosežkov, inovacif, ukrepov, razpisi nagrad.. Dobro je spremljati dogajanje v prodajalnah na terenu. Tokrat smo pograbili priliko in se pogovarjali z zasebnico Majdo Kobal iz Kamnika, ki je pogodbeno prodajalno odprla pred kratkim; Alojzem Hratkovičem iz Murske Sobote, kjer smo letos prenovili prodajalno in Francem Stamfljem iz Novega mesta, kjer jih temeljita obnova še čaka. Alojz Bratkovič je zadovoljen s prenovljeno prodajalno Alojz Bratkovič, Murska Sobota: "Moram reči, daje obnova prodajalne precej pripomogla k dobri prodaji. To kaže na to, daje bila investicija upravičena. Seveda pa je važno, da imamo kvalitetno ponudbo. Mislim, da to imamo: tako modno kolekcijo, s primernimi cenami in kakovostno izdelavo. Tudi pravočasno je bila v prodajalnah. Jesenska prodaja še ni prav zaživela, saj vreme za prodajo jesenske obutve ni najbolj primemo." h knjige Ludvika Jevšenaka: "Obutev določba tistcf;a, ki jo nosi. Zato zahteva prodaja obutve posebno poznavanje kupcev in poseben posluh za pomoč pri reSevanju njegovih problemov s hojo ter uresničevanju skritih želja. V tem pa je umetnost prodaje obutve." Franc Štamfelj, poslovodja v Novem mestu Franc ŠtamfelJ, Novo mesto: "Upamo, da nam bo kmalu uspelo, da bomo imeli prodajalno v Novem mestu v enem prostoru in ne v dveh ločenih kot je sedaj. Tako bo preurejena prodajalna sodobnej.ša, lepša in bolj funkcionalna. Ker smo lastniki cele hiše. upamo, da bomo dobili partnerja za predvideno investicijo. Prostore, ki jih sami ne bomo potrebovali, bomo dali v najem. Majda Kobal, Kamnik: "Prodajalna posluje še malo časa. zato je težko dajati ocene. Prvi mesec sem bila s prodajo zadovoljna, v poletnih mesecih pa ni bilo najboljše. Alpina ima dobro žensko in planinsko obutev, manjka pa ji dober poletni .športni in otroški program. Posebej razočarana sem bila nad ponudbo moške obutve." Vendar je Majda optimistična: "Ljudje se morajo navaditi na to, da lahko Alpinino obutev kupijo v Predstavitev Alpine, Mure in Almire v Varšavi Center za promocijo slovenskega turizma in slovenska ambasada v Varšavi sta v sredini septembra v glavnem mestu Poljske organizirala predstavitev slovenskega turizma, skupaj s predstavitvijo slovenskega gospodarstva. K sodelovanju so bile vabljene tako turistične organizacije iz Slovenije kot tudi Mura, Almira in Alpina. Našega modnega programa na poljskem trgu še ne prodajamo, zato smo z veseljem pograbili priložnost. Seveda nam je Murin predstavnik organiziral tudi sestanke s potencialnimi kupci naše modne obutve. Dogovorili smo se tudi, da se Mura, Almira in Alpina predstavijo na tiskovni konferenci in na modni reviji, ki jo je vodila znana poljska televizijska napovedovalka. Uvodni govor je imel slovenski ambasador. Ome- Kamniku, prihaja pa tudi jesensko-zimska sezona in s tem večje zanimanje za naše artikle." Kar zadeva prodajo, je le-ta kar dobra. Naša obutev izstopa iz množice konkurentov. Prizadevali si bomo, da bomo še napredovali. Sodelovali bomo tudi na sejmih." Jožica KACIN nil je pomen sodelovanja med državama in da se prvič poleg turizma predstavlja tudi gospodarstvo, in sicer tri podjetja iz tekstilne in obutvene panoge. Predstavniki centra za promocijo turizma so predstavili Slovenijo. Zatem pa smo se predstavili mi, skupaj z Muro in Almiro. Vsako podjetje je predstavilo svoje programe. Poudarili smo pomen naših blagovnih znamk, našo kvaliteto in željo, da ponudimo naše izdelke tudi na poljskem trgu. Sledila je modna revija. Na modni pisti so bile vrhunske poljske manekenke in manekeni. Murina in Almirina oblačila in naša ženska modna obutev je za-žarela na odru. Usklajenost barv, igrivost modelov, nove kreacije tako obutve kot tekstila, jesenske barve in novi materiali - vse to je navduševalo občinstvo. Vabljenih je bilo preko 300, udeležilo pa preko 500 gostov. Med vabljenimi so bili predstavniki ministrstev, ambasad. Poslovodje so obutev naročali v skupinah; značilnosti je dodatno predstavila Vida Balantič Prodaja je odvisna tudi od delovnih pogojev i Lastnica pogodbene prodajalne v Kamniku Majda Kobal meni, da je naša ponudba moške obutve nezadovoljiva Alpina se uveljavlja tudi na Poljskem 10 MLOživljenje kronika DOGODKOV 1ж strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacii, ukrepov, razpisi nagrad. Sejem v Milanu poudarek udobju, pa tudi ekstravaganci Direktor programu modne obutve Franci Kavčič trgovinskih organizacij in tudi vsi poslovodje verige blagovnic Centrum. Ta veriga ima na Poljskem preko 20 blagovnic. Bili so tudi delni sponzorji te elitne prireditve. Že dopoldan sem imel z Vodstvom verige Centrum konkretne razgovore. Pohvalili so kolekcijo in naročili večjo količino vzorcev. Seveda sedaj čakamo naročila. Povezave turizma in gospodarstva in skupen nastop podjetij iz tekstilne in obutvene panoge je izredno zanimiv in prodoren na tujih tržiščih. Zlasti pomemben je trg centralne - vzhodne Evrope, kjer je slovensko blago dokaj cenjeno. Upam, da bo predstavitev na Poljskem obrodila dobre rezultate in da bomo naslednje leto pripravili podobno predstavitev še v drugih državah vzhodne Evrope, kjer nas še ne poznajo. Franci KAVČIČ Čeprav šele dobro stopamo v jesen, v naših razvojnih službah že pospešeno pripravljajo kolekcijo za pomlad-polet-je 1998. Kot vsako leto, so zato obiskali tudi sejem MIKAM v Milanu, kjer je prikazana raznovrstna obutev za otroke, mlade, starejše - od klasične do visoko modne. Kot je povedala vodja programa modne obutve Majda Trček, na sejmu ni bilo kakšnih bistvenih novosti. Naši strokovnjaki so si posebno pozorno ogledali predvsem modele proizvajalcev, ki sodijo v podoben cenovni in kakovostni razred kot mi. Hit poletja 1998 so sandali z različnimi višinami peta. Najbolj drzne pa se bodo prav gotovo odločile za visoke pete in plato podplate. Pri modnih modelih še vedno prevladujejo širša, udobna kopita, s pri-rezano kare konico, še novejši trendi pa imajo široko, okroglo, tako imenovano plavutasto konico. Pete so široke, trapezaste ali rahlo zvončaste in dokaj visoke. Še vedno se pojavljajo platoji vseh debelin ter podplati z okvircem, ki je lahko rebrast ali bolj okrogel. Med materiali prevladujejo napa, nubuk, velur, ševro, kroko; najnovejši hit pa so reptili; to so imitacije kačjega usnja. Tudi barvno je bila predstavljena kolecija na sejmu zelo raznovrstna. Predvsem pri modelih za mlade so bile pisane barvne palete. Res pa je, da so proizvajalci na sejmu pogum-nejši pri izbiri barv, pri končni serijski proizvodnji za trg, pa ponavadi raje izberejo bolj umirjene modele, ker gredo bolje v prodajo. Veliko je klasične črne barve. Med ostalimi so prevladovali odtenki rjave barve. Veliko je tudi beige, modre in bele. Zadnji hit med barvami pa je bordo oz. rubin, ki se bo, kot kaže, pojavljala tudi v kolekciji za jesen-zimo 98/99. Pri čevljih se pojavljajo tudi razni modni dodatki iz brušenih mat materialov, ki so na črnih modelih srebrni, na rjavih pa zlati. Pojavljajo se tudi okrasi iz usnja. Najmodernejši so z visoko frekvenco v usnje vtisnjeni reliefni okrasi. Ugotovili so tudi, da so modeli, ki so jih pripravili za naslednjo sezono, izbrani v skladu z prihajajočimi tokovi (trendi). Seveda morajo upoštevati, da se večina potrošnikov ne odloča za visoko modo. Zato je potrebno oblikovati modele, ki so modni, vendar Se vedno sprejemljivi za širši krog potrošnikov. Jožica KACIN Primorska »turneja« v znamenju skrbi Kot se spodobi, sem pričel na meji z Italijo, v Novi Gorici. Tu naj bi poleg že znanih razmer, ki veljajo za ves slovenski trg, še posebej vplivala bližina "modne Meke". Poslovodkinja Stanislava Rožič je imela prav ta dan veliko Zunanjih opravkov, pa si je vseeno vzela še nekaj časa za oceno prodaje v bližnji preteklosti in pričakovanj: "Še vedno je čutiti veliko konkurenčnost, ki izvira iz bližnje Italije, vendar je ta pojav manj opazen, kot je bil pred časom. Tu mislim predvsem na to, daje naša kolekcija že dokaj približana rnodnim tokovom, ki veljajo v Italiji, zato je v tem pogledu neko- liko manj težav. To pa seveda še ne pomeni, da zato ne vem kako dobro prodajamo. Še vedno je konkurenca izredna, tako tu v mestu, kakor tudi bližnji državi. Mislim, da je izredno pomembno, da je kolekcija tako preko komisije kot poslovodske konference dobro pripravljena in izbrana in daje zato ponudba kar primerna. Večja izbira omogoča tudi, da ustrežemo več kupcem, za kar se tudi prizadevamo. (nadaljevanje na 12. strani) I Jeseni je prodaja zaradi lepega vremena nekoliko zastala tudi v Novi Gorici l>ELOž/v//en/e 11 kronika DOGODKOV 1» strokovnih služb in proixvodiiih oddelicov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. Izložba v prodajalni v Novi (iorici Primorska »turneja« v znamenju skrbi (nadaljevanje s 11. strani) Okvirno gledano, imamo Iclasi-čne Ivupce, precej stalnih strank. Nimamo pa dovolj obutve za starejše; tu mislim na obutev, dovolj široko da deluje kot ortopedska. Mislim, da bi morali še bolj skrbeti, da bi imeli tako-imenovano fino obutev, ki pa je hkrati udobna. Tudi sortiment se spreminja, saj so sedanje generacije mnogo višje in imajo večje noge, tako da pogrešamo tudi moško obutev v številkah 47 in 48. Sodobna prodaja pa seveda zahteva tudi ustrezno promocijo tako prodajalne same kot obutve. V tem pogledu bo treba zlasti izložbe posodobiti in bolje osvetliti." Tem trditvam sta pritegnili tudi sodelavki. Izvedeli smo tudi, da je jesenska obutev kar pravočasno prišla v prodajalne. Tako sedaj upajo, da bo vreme v prihodnjih tednih bolj primerno za nakupovanje jesenske obutve, ne pa da bi ženske prešle od sandal na škornje. "O, pa imamo res super kolekcijo. Tudi založenost je dovolj velika," je bila prva trditev, ki sem jo izvedel v prodajali v Ajdovščini, kjer je že dolga leta poslovodkinja Janja Fučka. Le-ta mi je s sodelavko kar hitro natresla nekaj vtisov o prodaji; "Poleti smo kar dobro prodajali; slabo pa smo prodajali otroško obutev in superge, kljub popustom v začetku šolskega leta. Kar zadeva prodajo za naprej, upava, da bodo kupci našo kolekcijo, ki je sicer, kot že rečeno, dobra, ustrezno sprejeli. Posebno še zato, ker ni več tako klasična. Tu in tam pogrešam nekoliko veČ elegance in nekaterih ekstrava-' gantnih čevljev, kot jih npr. : včasih ponudi Peko ali kakšna | druga firma." i Poletje se sicer izteka, pro-daje rolerjev sicer ni več toliko, i toda mladi še vedno rolajo. Prav zato smo v prodajalni v Idriji s poslovodkinjo Janjo Pagon in s sodelavkama najprej govorili prav o tem. "Znano je, v kakšnem kraju smo in da za rolanje ni nobenega pravega prostora. Tako opaziš, da se po naših klancih rolajo ljudje šele po deseti uri zvečer. Smo pa letos, kot že vsa zadnja leta. UtltUIIIiln illlini Opremo v Idriji so dopolnjevali od vsepovsod »Kvaliteta vaše športne obutve je dobra, pri modni pa pogrešam več ekstravaganee«, pravi gospa Vera Možina kot smo bili navajeni. Pri tem velja omeniti, da imamo tudi pri nas veliko strank, ki kupujejo le v naši prodajalni in jih ne smemo razočarati. Vse je povezano; kolekcija, strokovno svetovanje, zaupanje in prodajalna sama. Pri tem pa imamo še marsikatere predloge, ki bi jih kazalo upoštevati, tako glede izložb, da bi bile bolj uporabne in s tem boljša informacija kupcem. Naslednja zadeva, ki je povezana z manjšo kupno močjo, je seveda prodaja na čeke in drugi pogoji, ki se jih konkurenca že dobro poslužuje. Tudi to je v sedanjih razmerah pomemben dejavnik uspešne prodaje. Posebno je to važno, če se zavedamo, da je v tako majhnem kraju in v okolici kar šest konkurenčnih prodajaln." Prav ta čas je prišla v prodajalno gospa Vera Možina po nakupih športne obutve. Povedala je; "Kvaliteta vaše obutve je dobra, zlasti planinske in navadne modne obutve. Mislim pa, da imate še vedno premalo izbire. sodelovali na vseh prireditvah v kraju, kjer je bilo le mogoče, tako da smo se nekako skušali uveljaviti. Med drugim smo dali dobitke tudi za čipkarski festival. Če analiziramo prodajo, lahko rečem, da planinsko obutev v Idriji prodajamo bolj slabo. Mislim da zato, ker so Žiri blizu in vsak računa da bo v Žireh dobil večjo izbiro in 5e ceneje. Tudi sicer je v Idriji še pet prodajaln, ki nam delajo konkurenco. Podobno velja za smučarsko obutev, s katero smo se pojavili na vseh sejmih in na koncu ugotovili, da se nam ni splačalo. S prodajo poletne obutve smo kar zadovoljni, čeprav se je spet pojavila obutev, ki je nekoliko pretrda. Prav škoda, saj so naši znali narediti že udobnejšo obutev. Prav tako nimamo dovolj ponudbe za starejše ženske, ki želijo lep, a udoben čevelj. Mladina pa tako sega bolj po uveljavljenih znamkah, kot po dejanski kakovosti. Pri tem cene, tudi če so višje, niso toliko ovira za nakup. (nadaljevanje s 13. slrani) 12 DELOživ//en/d kadrovske 1\OVICE PriSli, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski mafrti, tekoia problematika, stimulaci|e. KADROVSKE NOVICE ZA MESEC SEPTEMBER 1997 Septembra in v začetku oktobra ie bilo na kadrovskem področju kar nekaj sprememb. Zaposlilo se je 5 delavcev, z delom pa jih je prenehalo 6. V zadnjem mesecu so z delom Pričeli pripravniki: Andrej Mlakar, obutveni tehnik in absolventki slconomije Silva Frelih in Jana Mrovlje. V obratu Rovte je delo lastopila Melita Brenčič; s služenja vojaSkega roka se je v oddelek sekalnica vrnil na delo Stojan Brence. Z delom so v tem času prenehali: Ljudmila Tavčar iz ?5ival-nice, Matilda Novak iz sekalnice, Sebastian Jereb iz montaže; po opravljenem pripravništvu je z delovnim razmerjem prenehal Matjaž Mazzini; v obratu Gorenja vas je z delom prenehala Ana Jugovec, v Rovtah pa Marija Lukan. Irma DOLENEC OB ODHODU V POKOJ: Dolgoletnima sodelavkama Ljudmili Tavčar iz šivalnice Matildi Novak iz sekalnice želimo oh odhodu v pokoj ''se najboljše, predvsem pa trdnega zdravja, dobrega počutja, Zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu. OB SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE sodelavkama Romani Vehar in Klari Podobnik iz oddelka vzorčne proizvod-I nje modne obutve ter Alenki Treven iz športne šivalnice -' 'skreno čestitamo in jim v zakonu želimo vse najboljše, ''azumevanja z zakonci, zdravja in medsebojne sreče. I obisku v naši industrijski prodajalni v Žireh smo srečali prijazno ; Sospo Olgo Pitak iz Ljubljane. Povedala nam je, daje reden gost v naših prodajalnah, posebno v Šentvidu, ki je najbližje njenemu domu. ^'^adalje\^anje s 13. .strani) Poseben problem je seveda prodajalna, ki je potrebna adap-'acije tako zunaj kot znotraj. Skoraj štiridesetletna prodajalna J® bila obnovljena pred dvajsetimi 'sli in je sedaj z opremo dopolnje-^%na z vseh vetrov. To se vidi 'зкој, kp stopiš v prodajalno, kislim, da tudi to ni dobro za "^ašo prodajo. Upamo, da bo to ■Mogoče urediti v kratkem." Skupni imenovalec, ki ga opa-'-'б po vsej Primorski, je torej: ima-'^0 dobro kolekcijo, toda nekoliko preveč smo zadržani, tako z modnimi tendencami kot tudi s približevanjem starejšim kupcem. To kaže na to, da se bomo morali odločiti, ali vse to izdelovati sami ali pa izpopolniti z dokupom. Drugo, kar je prav tako evidentno, je še vedno prepočasno posodabljanje prodajaln. To je seveda spet povezano z denarjem. Toda, če vemo, da v vseh prodajalnah, ki smo jih obnavljali in jim vdihnili Alpina stil - prodajamo bolje, bi morali najti ustrezno rešitev. Nejko PODOBNIK Poslovili smo se od Katarine Kavčič Prvi oktobrske dni je za vedno odšla od nas dolgoletna upokojenka Alpine Katarina Kavčič, roj. 1905 v Stari vasi. Katarina Kavčič je kot prebivalka pričela delati v tedanji Metki, septembra 1956. .Julija leta 1959 pa je nastopila delo v Alpini, kjer seje upokojila marca 1960. leta. Vsi, ki smo poznali Katarino Kavčič, jo bomo ohranili v dobrem in lepem spominu. Svojcem pa izrekamo globoko sožalje. Julijani Prezelj v slovo v začetku septembra smo se poslovili od naše upokojenke Julijane Pre- zelj, rojene 1932 na Dolenji Dobravi. .lulijana Prezelj, roj. Petrič, je z delom pričela v nekdanjem Čevljarju v (Zorenji vasi, julija 1958. S priključitvijo k Alpini je januarja 1965 nadaljevala delo v obratu Alpine v (lorenji vasi. Vsa leta je večinoma delala na tanjšanju v pri-krojevalnici, upokojila pa se Je avgusta 1988. Dolgoletne delavke iz obrata v (Jorenji vasi in upokojenke Alpine Julijane Prezelj ni več med nami. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Bo čevljarski inženir nadaljeval tradicijo? Sredi meseca je naš štipendist in bodoči inženir obutvene tehnologije Mitja Modic postavil na ogled nekaj svojih del. (lostoljubje mu je /.a teden dni ponudila Galerija Antona Primožiča v Žireh. "Nič ne bo otvoritve, kdor bo prišel, bo prišel," je skromno modroval sicer odločni mladi mož, ki sta mu častitljiva Karinger In Pernhart največja vzornika. alpina 50 M športa In mode i "»ELO živlienie lit __ kronika KRAJA Dogodki s podro<|a iirSih interesov, ioistvo, zdravstvo, aiccije icrajanov, Icuitura, šport, potopisi, pisma... РЈШ Tetin p Hokejska ekipa Alpine, ki seje enakopravno kosala г i/.kušenejšimi Nič ne pomaga - gol je gol! tekmeci Dan rolanja v Žireh na visoki ravni ROLER KLUB ALPINA je 4. oktobra na stadionu pri osnovni šoli Žiri organiziral dan rolanja. Hokejski turnir, ki se ga je udeležilo šest ekip; poleg dveh najboljših klubov v državi, Piranhe iz Pirana in Dinamitov iz Horjula, še Kranjska Gora, Legende Kara z Vrhnike, Š.D. Kerlc z Mosta na Soči in Alpina. Napovedali smo zanesljiv finale Piranh in Dinamitov; res je bilo tako, toda malo je manjkalo, saj so se naši fantje nadvse uspešno kosali s tekmeci in v predtekmovanju celo osvojili prvo mesto v skupini. Rezultati predtekmovama: skupina A: Dinamiti : S.D. Kranjska Gora 5:1, Dinamiti ; Piranha 2:1, Piranha : Š.D. Kranjska Gora 4 (2): 3 (2), skupina B: Alpina : Legende Kara 5 (3); 3 (3), Legende Kara : Š.D. Kerlc 4 (2): 2 (2), Alpina : Š.D. Kerlc 1 : 2 V polfinalu so Dinamiti premagali Legende Kara z rezultatom 4 : O, Piranhe pa Alpino z 1 : O po ogorčenem boju. V finalu so Dinamiti kar z 12:0 premagali Piranhe, v tekmi za tretje mesto pa Legende Kara Alpino šele po streljanju kazenskih strelov s 3 : 2, medtem ko Je bil rezultat v regularnem času 2 : 2. V tekmovanju akrobatov je nastopilo 30 tekmovalcev. V super-finalu je zmagal Nejc Jerman (Roler klub Alpina) z 70 točkami in navdušil številne gledalce. Za njim so se zvrstili: Martin Ladan (R.B.) - 63 6očk, Daniel Beltran, Nova Gorica - 62 točk. Žiga SedeJ, Roler klub Alpina - 60 točk in Gašper Bratina, Roces -56 točk. Bilje res čudovit športni dan, kije pokazal tudi izreden napredek žirovskih hokejistov in akrobatov in končno, da so Alpinini rolerji res med najboljšimi. Nejko PODOBNIK V hudi konkurenci izkušenih akrobatov je zmagal domačin Nejc Jerman (Roler klub Alpina) Primož Kopač spet presenetil Na državnem prvenstvu na plastični masi v Velenju je zmagal Primož Peterka, drugi je bil Žonta, tretji Meglič in presenetljivo četrti naš Primož Kopač, s skokoma dvakrat po 74,5 metrov. Uspeh je presenetljiv zato, ker je Primož opustil redno treniranje in skače bolj za svoje veselje. Rampretova prva na državnem prvenstvu Po daljši odsotnosti zaradi poškodbe je Petra Rampre spet zablesteia. Na državnem prvenstvu za članice v Mariboru je v finalu v podaljšani igri premagala reprezentančno kolegico Katarino Srebotnik. Borut Malavašič prvi na Hotavljah Na odprtem prvenstvu občine Gorenja vas v krosu je že drugič zaporedoma zmagal Zirovec Borut Malavašič. Letos je zmagal potem, ko je racionalno razporedil moči in v dramatičnem finišu, ko se je vrgel skozi cilj, premagal Hojnika in letošnjega zmagovalca triatlona Župančiča. Kolofon >-l)ElX)-ŽIVLJENJE