Izumiteljstvo V letou 1975, letu izumitelj-stva in tehnoloških inovacij, se je začel širiti proces druž-benega vrednotenja in dajanja priznanj inovatorjem, kar je zelo ugodno vplivalo na čeda-lje ugodnejši odnos do inven-tivnega, kreativnega dela. Ce- prav ni na voljo natančnih šte-vilčnih podatkov o povečanem zanimanju za inovacijsko de-javnost, pa vendar naraščašte-vilo delavcev, ki se organizira-ni vključujejo v to akcijo. V letu 1975 se je število prijav-ljenih pateritov povečalo za 50 odstotkov v primerjavi s sta-njem v letu 1972. V Sloveniji je Odboru za inovacijo uspelo sprožiti vr-sto pomembnih vprašanj v or-ganizacijah združenega dela preko akcij za gospodarsko stabilizacijo in povečanje pro-duktivnosti. Samoupravni spo-razumi in družbeni dogovori urejajo temeljna merila za spodbujanje in vrednotenje re-zultatov dela v novatorstvu. Poleg tega sta Gospodarska zbornica in Znanstvenorazisko-valna skupnost Slovenije zdru-žUi sredstva za financiranje raziskovalnih nalog, ki zbolj-šujejo pogoje gospodarjenja Tako je za kreditiranje doma-čih inovacij na voljo 160 mili-jonov dinarjev. Izvedenih je bilo nekaj ana-liz in anket. Ocene pričajo, da znatno hitreje narašča doho-dek od uporabe izumov, iz-boljšav in predlogov, kakor pa naraščajo ustrezna nado-mestila, ki se izplačujejo av-torjem. Koristi so torej veli-ke, zato ne bi bilo odve<5 da- jati močnejšo podporo inova-cijskim pobudam, ki najpogo-steje prihajajo iz delovnih or-ganizacij. Ce je že ugotovljeno, da po izumiteljstvu prednjačijo orga-nizaoije združenega dela na področju Maribora, Celja in Ljubljane, potem ne bi bilo odveč vprašanje, ali imamo morda tudi v Pletenini koga, ki ve ali vsaj sluti, kako bi se dal nek delovnj proces, stroj, izboljšati, pomanjkljivost pa odpraviti. Sicer je tako, da se tovama sme »brezplačno« oko-riščati z izboljšavo, ki jo do-seže njen delavec med delov-nim časom, vendar pa družba zagotavlja podporo in nagra-do, če bi inovacija ali izum utegnil biti koristen tuidi de-lovnim organizacijam združe-nega dela.