C. C. Postalc. Esce ogni mercoledi e venerdi — / dicembre 1926. Posamezna Mevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek z jut raj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 » » četrt leta 4 » Z.a inozcmstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do: poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Fohle Kamperle. št. 7i V Gorki, v sredo L decembra 1926 teto/x. Nefrankinma pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Ri; ya Piazzutta št. 18. Uprava in urednistvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štcv. 308. ZuJnjo nedeljo popoldne sem se namenil v Vrtojbo. Prcdno sem za: pustil mesto, sem opazil po ulicah lepake, ki vubijo na pies v St. Pe: ter. Zivimo v adventnem času in v \-eliki mizeriji, \' šempelru prireja: jo pa plese. Ko sem prispel \< St. Peter, srečam pur znancev, ki so me smehljaje vprašali, če prihajum na pies. Pot em so mi pa z grenkobo v srcu in z bridkim tresljajem na ustnah pravili, du je že tretja na delja, kar plešejo v St. Petru. Poiz* vedoval sem naprej in dognal, da plesov ne prirejajo domaCini, tern: več nek a skupina mladih Ijudi iz Gorice. Pridejo kratkomalo z že izdahim oblastvenim dovoljenjem k gostilničarju, ki ima dvorano in mu povejo, da bodo imeli v nedeljo pri njem pies. Iz vzrokov, ki jih ne bom globlje premotrival, sprejme gost linear obvestilo na znanje in v nedeljo se pleše, pleše. Rudovednost mi je nurekovala, da sem ob po; vratku iz Vrtojbe posetil gostilno, v kateri je bil pies. Plesišče je bilo nagnečeno večinoma z mladimi, še nedozorelimi fanti in dekleti. V cast šempeterskih deklet moramo povedati, da se ona to ?tedeljo brez par izjem plesa niso vdeležila. O mnogih fantih, žal, iega ne morem reči. Toda preidimo to poglavje. \Jaj podčrtum par drugih bridkih dejstev, ki jih mece ta piesna no: rost v žarko luČ. Smo v adventnem času. Naše ljudstvo kljub lahkomiselnosti, ki se je razpasla zlasti v povojwh le: tih, vendar spostuje v pretezni ve: čini še stare, svete običaje, katere je podedovalo od svojih dedov. Med temi življenjskimi navadaml nasega ljudstva je brezdvomno ena najbolj vkoreninjenih: spostovanje gotovih, od Cerkve posebni ubraz nosti in pobožnosti dolocewh ča^ sov. In med te case spada tudi ad? ventni. Če so javni plesi že v drugih dnevih za vsakega razsodnega člo: veka priskutni in omrženi, vzbujajo v tednih kot so adventni naravnost nevoljo. Ljudje se ogorčeni vpra: sujejo, odkod prihajajo dovoljenja za plese, ki vzbujajo pohujšanje in skvarjajo nezrelo mladino. Pohuj: sanje v občini m spore v družinah povzročajo plesi že itak ob vsakem času, zlo, ki ga sejejo v dnevih, ki so nam sveti že od pamtivekov, je pa nedopovedljivo in nepoprav: Ijivo. Mlade frklje in mlečnozobi pobje se gnetejo tarn po dvorani in zapravljajo v svetem času vse, kar bi moralo biti človeku vzvišeno. Ali ni to žalostno in oslre obsodbe vredno? Če dodenemo k temu še vso go: spodarsko izgubo, ki je neposredna poshdica takih norenj pri posamez: nikih in njihovih trpečih družinah, potem moramo v resnici dvomiti o resnosti krogov, ki imajo v teh re: čeh odločilno in glavno besedo. Poglejte v deželo! Vsepovsod kriči revšiina k nebu in pomanjkanje irka na vrata, tarn na ruzposajenem plesu se pa razmeiujejo lirce, kakor da ne bodo ivkoli zmanjkale. Dvo: mimo prav odkritosrčno, da bi bilo pc.speševanje takega brezumnega zapravljanja v smernicah vodilnih krogov, kl z vso vnemo priporočajo varčevanje. Obračamo se zaio na g. podpre: fekta in vsa druga odločilna mesta — izvzet seveda ni tudi g. obč. na? ččlnik — da napravijo takim po: hujšljivim in zapravljavim poja: vom konec. Vse naše prosvetno de: lo, ki stremi dvigniti nravno, du: ševno in tudi gospodarsko moč našega ljudstva, je domala onemot gočeno, porazno in pogubno plesno veselja3enje je pu dopustno. Kam naj to dovede? P. K. Kaj se gocli po svetu? V zadnje je skušal politični pre* tjled pokazati zdravi anj*leški de* mokratizem ki je Anglijo obranü že pred hudimi urami. Stavka ru* darjev se končujc v tein duhu. Toda v tem času, ko ie svet čul lc kako bijc angleška gospodar* ska žila, je skoraj prezrl važen političcn do^odek, ki ie rešil Vcli* kn Britanijo prcd razsulom. Kakor pajek sredi mreže... Imcli smo žc priliko, da smo hrali v »Straži«, knko ie z maj= hncL'a am'k'ske.^a otoka šlo na ti= soče nevidnih niti, ki dancs pre= prczajo vso zemeljsko oblo. Iz an? tileških pristanišč so žc tam izza srcdnjc.Lja vcka plulc trtiovske la? djc v prckomorskc de/clc in jih pol 7, zvijačo, pol z omamo in ma- lo s silo podvr^le an^lcški zastavi. Svet je !4k'dal strmcč. kako pose? za britansko ccsarstvo na skrajnc lobovc svcta, kako sc od tam vračajo an.L'lcskc ladjc polnc bo> .Llastva v domovino. Svetovna voj* na je dala An.ulcžem, kar jim jc šc manjkalo; dobili so šc nemškc kolonijc. Danes lahko rečemo, da je skoraj vsak šcsti človck poda? nik an^leškelija, v njej London in notri v skromni palači kolonialno mini* strstvo. kakor pajek sredi velike mreže. Ni pa an.Ljleška politična mo« drost v tem, da si ie stkala tako mrcžo eez eel svet, marvcč v tem, da se ta mreža žc skozi stoletja ni prctrtjala. Nekdanje prve kolonial* ne sile svcta llolandija, Španska, Portu<4alci so zai<*rali svoia preko* rnorska ccsarstva, ker iim niso znali vladati. Kakor hitro so se ljudstva v kolonijah zavcdla. da jih n_jih Lj(jspodarji imajo le za molzno kravo, je ta molzna krava nasta? vila ro.Ue. An.uležem bi se tudi tako z.l*o? dilo. l{nkrat se jim je in so ZLjubili OLjromno zemljo v severni Ameri? ki. Londonski tr.Ljovci so skušali iz severnoameriških kolonii čim vee iztisniti, zato so nala.üali earino in davkc. V Bostonu so se na uprli in si osnovali samostoino državo, iz katere se je porodil današnji an- Ljleški tckinee Združene države se* verne Amreike. rIr.Uovce ob kana* lu je ta skušnja zmodrila. Še večkrat se je ponovil podo* ben poskus. Indijsko velieastno ^v- banje za svobodo 3(M)*milionskej4a naroda je z^ovoren vziiled. Ljudstva so vstajala v Sudanu, v Avstraliji, v južni Afriki in terjala od matice, naj iim prizna več pra* vie in naj ne smatra niih z<4olj za an.^leški bla^ovni trj^. Antileži so sprva skušali taka ^ibania notlaei* ti z bajoneti in s politiko. Pa ni ilo. V »Foreign Office« (zunanje* politieni urad v Londonu) so uvi= leli, da je za an^leško tr^ovino •minjše zlo, ee v duhu demokra* /izma popustijo podložnim ljud* shorn in si v njih pridobe dobre an.uleske državljane, kakor pa da • >i imeli v kolonijah le^lo prevrat* nikov in nezadovolincžev. V prija* ieljskem razmerju, ne v iiospodo? valnem, do celesta svojeüa imperi* ja, v tem obstoji danes vsa mo* drost anj4lcske kolonialne nolitike. (lc bi An^leži te.Lja ne uvideli, bi se danes odtr^alc najbo^atejše de* žele Avstralija, južna Afrika, Novi Zeland in Indija. V naštetih de* želah, ki bi se lahko žc same iz svoje moei vladale, radi priznava* jo, da so one ravno tako notrebne matiei-zemlji kot ona num. Dobro vedo, da so trj,Jovinske in gospo* darske vezi že tako trdno snletene, da bi se jih dalo že težko raztr.L|a* ti; vedo pa tudi v teh prekomor* skih deželah, da bi brž nlanile po njih dru.Lie pomorske velesile, če bi jih ne stražile vee ans^leške križar* ke. Čemu si torej prebirati na slab* se, ko se' da morda poiiovoriti. Dru08 »Maöna charta«. Tako je prišlo do kolonialne kon* ference v Londonu,ki ie danes te* den na zadnji seji koneala svoje delo. Na to velcvažno zborovanje so bili pozvani zastopniki vseh an* f4lcskih kolonij ali an^lesko povc* dano dominijonov. Zc par meseeev pred tem zborovanjem se ie pisa* 10 po listih, da se dominiioni upi* rajo obeevati z Londonom preko kolonialnctfa minstra. oni hoeejo kar naravnost imcti stike z zuna* njim ministrom in z vlado. Okro^ te^a vprašanja se ie v ülavnem su* kala razprava. V tem ie pa tudi vse zapopadeno, kar so nezado* voljneži želeli. Če ne bodo vee ime* 11 v kolonialnem ministrstvu nad* zorstva nad njimi, pomeni to, da so dominijoni enakopravni ant*le* ški kraljevini. Le oseba kraljeva, visoko eislana po vsem britskem prostranstvu, bi vezala vse dežele skupaj. In res; po daljših raznravah je zma.iial an.uleški duh in dal domi* nijonom enakopravnost. Ti so od* slcj naprej kot kronovine ene<4a eesarstva. Take^a razmeria med deželo matico in koloniiami kot vlada po vseh drugih državah, v An.^liji vee ni. V takem smislu se je spremenil tudi kralicv naslov. Doslej so L0 do 85.50 Lir za 100 belg. frankov 320.— do 330 — Lir za 100 švic. frankov 445,- do 455.- Lir za 100 češ.-slov. kron 68 75 do 69 75 Lir za 100 dinarjev 40.75 do 41.50 Lir za 1 sterling 113.- do 114.- Lir za 1 dolar 23 25 do 23.50 Lir Novci po 20 frankov do g^ __ Lir za 100 avst. krön 0.0325 do 0.0340 Lir Vojnoodškodninske obveznice: dne 29. novembra 63.30. Zrna. Išči modrost, ko da /Jvel bi vclno; išči krepost, du umrl boš srečno. Na tisoče muh zvečer sem pobil. le en a mi nos se je vsedhi — wsled nje sem se zjutnij zbudil. (Goethe.) ZAHVALA L'ospodu Avg. Ravnik*u — Zavaro* valnice L Union v Gorici, via Bar* zellini St. 2, I. nad. za pravilno in točno izptačilo odskodnine mojega poj^orelega poslopja z vso premie* nino. Anton Kristnnčič. Vrhovlje 52. Izgubljeno. Pred štirinajstimi dnevi ie neka oseba pustila v vlaku iz Prvaeine v Cjorico (postaja Sv. ^ora) nekaj listin in dve šolski kroniki. Kdor jih je dobil, nai jih izroči ali pa naj jih pošlje na upravo lista, da jih ta odda onemu, ki iih ie iz^ubil. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. Velikonjn M., Trnovo: Vase pismo prejeli. Posredovali bomo, kakor želite. 2. H. F., Bovec: O predmetu, ki ija omenjate v svojem pismu bomo izerpno poroeali v »Gor. Straži«. 3. Bujt A., Ponikve: Za Vas smo posredovali v Rimu; do danes pa še nismo prejeli odgovora. 4. Stefanie Jožefa, Podknij 80: Vaša pokojninska prošnia se ni mogla še rešiti, ker manjkajo neka* teri dokumenti. Podrezajte pri žu* panstvu, da odpošlje zahtevanc do* kumente osrednji pokoininski ko* misiji v Rimu. 5. P. G., Goricii — Via Duomo 9: Ob priliki z^lasite se v tajništvu. Vaša zadeva bo u^odno rešena. 6. Čermelj /., Oiliest: Vložite prošnjo za povišanje pokojnine potom obcinske.ua urada. Tajništvo. Listnica uredništva. »Prepozno«: Upamo, da ste pae morali spoznati, čemu je bil pod elanek pristavljen stavck, ki Vam ne ugaja. V tem ne tiei nikaka ža* , litev, marveč »pointa«, ki si jo sme j vsako uredništvo dovoliti. Pozdrav* 1 ljeni! Kaj je novega na cleželi? Podgora. Lep popoldan jc bil v soboto. A žalostcn za premnoge, ki so poznali Ksaverija Brešana. Mladega je po* kosila smrt v najlepših letih po do* končanih študijah. Hiral je že da* lje časa, a vendar . . . Pogreba še ni videla Podgora takega. Obilo jc lirihitelo rajnikovih bivših sošol* cev, ki so mu lepo zapeli par na* grobnic. Malo pa se ve, da je rajni Ksaverij umrl kot malokateri kri* stjan, udan v božjo prcvidnost. Spi v Bogu, blaga duša! Solkan. Od 14. do 21. t. m. smo obhajali v naši župniji sv. misijon. Imeli so ga čč. gg. misijonarji z Grada pod vodstvom č. g. dr. Zdešarja. Uspeh je bil naravnost krasen. Na ne* umorno delo eč. misijonarjev je si* palo nebo obilnega blagoslova. Ko* liko duš se je zopet povrnilo k Bogu! Krona sv. misijona pa jc bilo skupno sv. obhajilo v nedeljo, ki se ga je udeležilo okoli 1000 verni* kov in pa sklepna procesija z mi* sijonskim križem, katero je vodil naš ljubljeni knezonadsk^of obdan od čč. duhovščine. Da ste videli s kakim ponosom in veseljem so nc* sli naši fantje misijonski križ, ka* terega so lepo okrasila vrla dekle* ta. Bil je to nad vse ganljiv prizor. — Ob tej priliki bodi izrečena pri* srena zahvala čč. gg. misijonarjcm, ki so se toliko trudili za nas. Hva* ležni smo našemu dobremu g. de* kanu, ki nam je pripravil to veliko veselje. Bog mu je že poplačal nje* govo vnemo z notranjim veseljem, ki mu je ob sklepu žarelo z obličja. — Hvala pa tudi vsem onim, ki so • na kakršenkoli način pripomogli k j lepemu uspehu. Solkanci pa hoče* ! mo pokazati, da navdusenje, ki se | je vzbudilo ob sv. misijonu ni bilo le trcnutno. Ostati hoeemo zvesti svojim dobrim sklepom. V to po« mozi Bog! Vedrijan. Po dolgem molčanju se tudi mi zopet oglašamo v ljubi naši »Stra* ži«. Cesto iz vasi proti Dobrovemu smo že popravili; most je tudi ob* novljen. Tako imamo spet zvezo s svetom. — Poroko smo tudi imeli. Poroeila se je gospodična Kmilija Zorzut z gospodom Karlom Obili* čem. Nevesta je bila zvesta in po* žrtvovalna članica našega prosvet* nega društva. Vsi elani in članice ji zato želijo obilo sreče na novi poti življenja! Iz Škrbine. V soboto 27. t. m. se je v tukaj* šni župni cerkvi poroeila g.č Marica Pipnn po domaee »Žaneeva« z gosp. Miroslavom Budin iz ugledne na* rodne družine iz Zalošč pri Dorn* bergu. Pred poroko je imel gosp. | župnik na novoporočenca lep na* govor v kojem jim je posebno po* lagal na sree naj bi v novem stanu čuvali one svetinje koje so pode« dovali po oeetih t. j. krše. vero, slovensko narodnost in ljubezen do dela. Pri sv. maši so lepo prepevale domaee pevke — nevestine tovar* šice. — Pri gostiji na nevestinem domu se je nabralo 50 L za Slov. sirotišče. Bog živi novoporoeenea! Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Saksid pri Dornbergu. Redko kedaj sc sliši o naši vasi Saksid. Pa dancs kaj povejmo! V prvi vrsli moramo rcči, da imamo občinsko pot od Zalošč do Saksida zelo, zelo v slabem stanu; posebno šc od Zalošč do /elezniške progc. Ta pot ni bila popravljena žc iz^ pred vojne. Od proge do Saksida smo sami za silo popravili, a ta pot ne iztjleda kot kaka poštcna občin* ska pot. Na tcj poti so vse vablen* ce prcnapoljcnjc z blatom, da sc voda ne more iztekati. Radi te^a kliče nujne poprave in napcljave z matcrjalom. — Po zadnji povodnji smo tudi mi močno prizadeti po? sebno na poljskih pridelkih. Vipa* va nam je odnesla tudi most, ki jc bil velikc važnosti za celo vas in okolico. S strahom gledamo v bo* dočnost, kaj bomo počeli, ker nu mamo nobenega dohoda do svojih zemljišč. Ako hočemo priti na okrojLi čez Dornbcr,<4 do svojih zcm- lji.še, moramo porabiti celih 6 km tja in 6 km nazaj. Končno slišimo, da jc naš ^ospod občinski načclnik zelo vljudcn in prijazen, zato se prav vljudno obračamo do njc^a, da bi si prišcl o^lcdat našo občin? sko pot od Zalošč do naše vasi in v kakšncm stanu sc nahajamo se? daj. Končno prosimo ^ospoda na? čelnika, da se zavzame za to stvar, da sc čimprcje prične z delom. Prizadeti Saksidovci. Selo na Vipavskem. V »Goriški Straži« z dne 19. XI. t. 1. smo z veseljcm in polnim odobra* vanjem čitali članck: »Kako vzpo* stavimo občinskc napravc?« Ola? nek je bil res umcsten in hvalevre* den. Povemo samo, da je naša ob? eina sproženo miscl že udcjstvila. Zahvala za to ^re našemu g. obe. naeelniku. Žclimo samo, da bi sc nasvetovane odrcdbe izvrsile po vseh obeinah v splošno korist ljuds stva. Pripominjamo samo: »Naj bi se pri tako zvanem »robotanju« in razdelitvi dela posebej vpoštevale vdove v vojni padlih, ki imajo vce? je ali manjše posestvo, toda nobe? nih delovnih moči in zato navadno žive v revščini. Naj povem še cno misel. Po možnosti naj se zmanjša? jo družinam, ki imajo v vojni padle vojake ali vojne sirote, razne na? klade in obdačijo razne ij^re kakor n. pr. ke^lišča, i.Ljralne karte itd. Sehm. Idrija. 22. t. m. je bil obieajni ccciljanski koncert v dvorani hotela »Didie«. Krasno je uspela j^odba na lok. Bila je doživeta. Kako lep je bil ere* scendo iz pianissima, tako naraven in loki v celo lahki, da je barva kar božala. Cavatine pač nc bomo po? zabili! Skoda, da diriment gosp. Jos. Ferjančič ni tako dolgo vodil j*od? be in so njej-'ovi talenti poeivali. Petje je vodil gosp. Ivan Eržen in cast mu, da si je upal nastopiti po tako malo vajah, a vendar je bil ne* previdcn, da sc je lotil predno jc spoznul kakovosti zbora. Najbolj ijrobi po^rcški so bili: trj4anje be? sedila, nepravilno dihanje in oddi? havanje, kar močno vpliva na silas? beno euteee uho, še bolj rezko na srce. To jc bilo tudi vzrok, da niso bili takti toeni v intonaeiji in barvi glasu in nismo mo^li biti pedantni za prednašanje in iz^ovarjavo. Veliko je to, da si je zbor sploh upal nastopiti po menjanju kar treh diriiumijeve stvari prcd raz? pokanjem. Gumijeve cevi, kape, i«umijeve obroee za kozaree in dru? l|o namaži veasih z iiliecrinom in razpok ne bo vcč. Kako lupiš jab oik a kakor kuhan krompir? Namoči jih eno minuto v vrcli vodi, potem se jim lupi koža kakor kuhanemu krompirju. Ena? ko ravnaj s slivami ali češpljami. Kuhana jajca za ozaljševanje so- late ali mesa postanejo modrika? sta, če stojijo dalje časa. Pokapaj jih z limonovo kislino in ostanejo ti popolnoma bela. Ali hočeš imeti pozimi dosti jajc? Gotovo! Saj so pozimi jajca najbolj dra^a. Dobro, potem pa me poslušaj, kaj moraš storiti. Izkuš? nje so pokazale, da stare kokoši pozimi ne neso. Pač pa so prav ro* dovitne tudi pozimi one kokoši. ki so se izvajlilc v času od začetka marca do konca aprila minolega leta. Če hoeeš imeti torej prihod? njo zimo mno^o jajc, podloži svo* jim kokošim čimprejc, torej v fe? bruarju ali marcu ter vzjioji mar? čna ali aprilna pišeeta. Stare koko* ši nadomesti torej z mladimi in jajc ne bo manjkalo. Seveda moraš skrbeti tudi za primerno hrano. Oj ta vojaški boben! Ceccina pri Livornu pozdravlja. Slovenski fantje ? vojaki, ki slu? žimo pri 13. težkem poljskem top? ničarskem polku v Ccecini pošilja* mo tople pozdrave staršem, bra? torn, sestram, prijateljem in dekle? torn, ki so postale nek am čudno molecee. Zlasti ijledc letnika 1906. Spominjamo sc tudi letnika 1907, kateremu dajemo še nekaj kratke? ga dopusta na domačem domu. Re? nar Ivan, Vrabče; Vovk Alojzj, Ajdovščina; Mozetič Franc, Ren? če; Skrk in Bužinel Nande, Goriš? ka okolica; Mikoc Karol, Brest, od 22. pešpolka. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. An? drcj Mavrie, tr^ovec z manufak? turnim bla^om v Gorici, Via Car? ducci, bla^a v vrednosti 500 L; Sestdesetletnik ob 60. ,<*odu sv. Andreja 60 L (toliko tudi za Aloj? zijevišče, Deško semenišče in Di? jaško kuhinjo); p. n. g. Valentin Rudolf, tri»ovec z lesom na Tržaški cesti v Gorici, 100 L. Srena hvala! NEKDO JE ZGUBIL dne 25. novembra t. 1. listnico z večjo svo? to denarja in raznimi važnimi do? kumenti od lekarne Gironcoli v ulici Carducci do gostilne Kamen* seek na Kornu. Posten najditelj je naprošcn, da odda na upravo »Go* riške traže« ali pa na naslov, kot je v listnici proti postavni nagradi. UČENEC, KOVAŠKE OBRTI. ki se je ueil že 20 mesecev želi do* biti. dobrega gospodarja na deželi. Naslov: Anton Bizjak, Rihemberg št. 185. ŠIVALNI STROJ ZA OEV* LJARJE »Diirkopf« skoraj nov je na prodaj. Zglasite se pri Andrcju Dobravec, eevljanski mojster Dolje p. Tolmin. TRGOVINA Z MESNICO na prometnem kraju v bližini Tržiča se odda takoj v naj em. Naslov po* ve uprava »Goriške Straže«. NA PRODAJ JE KUHINJSKA OPRAVA in razno drugo pohištvo radi izselitve. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. KOVAŠKEGA UČENCA za po* ljedelsko orodje, če mogoee že iz? učenega sprcjmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Friderik Pod? gornik, Vrtovin St. 124 p. Črniče. Majhno posestvo s hišo vred se odda takoj v najem, ali tudi sama hiša na Slapu ob Idriii. Več se iz* ve pri Tomažu Lukmanu, Slap ob Idriji St. 15. NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli St. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). PES; volčjc pasme, dober cuvaj, je na prodaj po nizki ceni. — Na* slov pri upravi lista. UGLEDNA DRUŽINA sprej- me na stanovanje in hrano. Kje, pove uprava lista. ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od y. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — plačam najvišje cene za kože ¦^ Hsic, podlasic, kun, zajcev, mačk, krtov, veveric, jazbecev itd. itd. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. Delavnica za strojenje in barvanje Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACB ;: GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na izpremenjeni naslov! PO DRUŽNICA Ljubljanshe Mitne bonhe v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Din.^OOOaOOO CCdtrOlQ L3UBL39N9 Din. 10"000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomclj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Loga(ec. Vloge na knjižice po 4 %. Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Bopzni in ostali bančni posli. mm