12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Metoda KemperH Akademska bratovščina sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku* Cecilija je zgodnjekrščanka devica in mučenka, domnevno iz 3. stoletja, ki je kot svetnica češčena od 5. stoletja dalje. Svojega poganskega moža Va- lerijana je na poročno noč spreobrnila v krščansko čistost. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija, s katerim sta zaradi tega umrla mučeniške smrti, kasneje pa so mučeniško usmrtili še Cecilijo. Papež Urban jo je pokopal v Kalistovih katakombah, od koder je leta 821 papež Paskal I. njene kosti prenesel v cerkev S. Cecilia in Trastevere in tu se je njen kult zelo razcvetel še zlasti potem, ko so leta 1599 odprli njen grob in našli nestrohnjeno truplo, po katerem naj bi Maderna ustvaril znamenito plastiko svetnice.^ Takoj po presenetljivem dogodku so mrtvo Cecilijo upodobili tudi v grafiki in tako se je prizor hitro razširil po Evropi.^ Najstarejši vir njenega češčenja je Passio sanctae Caeciliae v Martyrologium Hieronymi- anum iz začetka 5. stoletja, ki ga povzema Zlata legenda (Legenda aurea Jakoba de Voragine iz 13. stoletja), v katerem se nahaja tudi stavek iz katerega je izpeljano njeno patronatstvo nad glasbo. Zaradi napačnega prepisa in razumevanja originalnega teksta kjer se v resnici bere, da se je svetnica odvrnila od inštrumentov in na svoji poroki pela le s srcem Bogu na čast, pa so jo od 15. stoletja naprej narobe postavljali v zvezo z glasbo.^ Do 15. stoletja je bila sv. Cecilija prepoznavna zaradi krone in križa ali žezla, njen kult pa je postal popularen v poznem srednjem veku, ko so * Članek je nastal v okviru podiplomskega študija, ki ga finansira Ministrstvo za znanost. Za pomoč pri pisanju se zahvaljujem mentorju prof. Janezu Höflerju, kolegu Radovanu Skrjancu ter dr. Juriju Bizjaku. ^ Maria - Barbara v. Stritzky, Caecilia, Lexikon für Theo- loge und Kirche, 2. Freiburg 1994, str. 873. Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti. Dela 32, Ljubljana 1988, str. 156. Reinhold Hammerstein, Caecilia, Die Music in Ge- schichte und Gegenwart, Allgemeine Enzyklopädie der Music, 2., Kassel 1995, str. 310 - 318; to napačno razume- vanje dobro kaže freska v karmeličanski cerkvi v Fi- rencah iz začetka 15. stoletja, ki kaže Cecilijino poroko, na kateri igra orkester. si obrtniki in cehi začeli za svoje zaščitnike izbirati zavetnike, ki so bili kakorkoli povezani z njihovim poklicem. Tako so sv. Cecilijo izbrali glasbeniki in ji za atribut pridali orgle, spet zaradi napačnega razumevanja besed "cantantibus organis", saj v 5. stoletju pojem "organa" označuje vse inštrumente in ne le orgle, deset stoletij kasneje pa le še orgle, brez ozira na nasproten pomen v originalnem kontekstu. V večini primerov predstavitve svetnice pa sploh ne gre za cerkvene orgle temveč za por- tativ, ki v srednjem veku pripada le posvetnemu svetu in tako še manj ustreza tradiciji legende.^ Najzgodnejšo upodobitev sv. Cecilije najdemo v vrsti svetnic v cerkvi S. Apollinare Nuovo v Raveni okrog leta 570, kjer je zaznamovana s kro- no v roki, prvič pa je kot zavetnica glasbe upo- dobljena leta 1420 na neki sliki severnonemškega porekla, ki jo hrani Zgodovinski muzej v Frank- furtu. V vrsti številnih upodobitev svetnice^ je gotovo najznamenitejša in najbolj posnemana Ra- faelova slika iz leta 1514, hranjena v bolonjski Pinacoteci. Delo v zgodovini upodobitev sv. Ceci- lije zavzema posebno mesto, saj se loteva njene predstavitve v smislu prvotne legende: Cecilija se v družbi svetnikov res odvrača od inštrumentov (tudi portativ bo ravnokar odvrgla) in se posveča nebeški glasbi. Kljub temu pa je postala Rafaelova slika v prihodnosti simbol glasbe, še posebej cer- kvene.^ Poleg orgel oziroma portativa so ji pogosto pri- dani tudi drugi inštrumenti, z njo najpogosteje upodobljeni svetniki pa so Valerijan in Tiburcij, papež Urban, Neža in Agata ter David, prav tako ^ Hammerstein, kot opomba 3. ^ Najpomembnejše upodobitve sv. Cecilije so dela Mic- hela Coxcia, Martena de Vosa, Carla Saracenija, Petra Paula Rubensa, Domenichina, Guida Renija, Bernarda Strozzija, Orazija Gentileschija in drugih. (Hammerstein, kot opomba 3, str. 313) Stanislaw Mossakowski, Rafael's "St. Cecilia". An Iko- nographical Study, Zeitschrift für Kunstgeschichte, XXXI., 1968, Str. 1 - 26; Reinhold Hammerstein, Raffaels heilige Caecilia. Bemerkungen eines Musikhistorikers, Begegnungen, Festschrift P. A. Riedl, Worms 1993, str. 69 - 79. 34 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino patron glasbe in glasbenikov/ Prav z zadnjim svetnikom se sv. Cecilija po- javlja v slovenski umetnosti najpogosteje, saj je ta dvojica v 18. stoletju skoraj redna spremljevalka orgelskih omar.^ Največkrat sta upodobljena na notranjih straneh krilnih vrat, ki se zapirajo pred orgelskim prospektom. Skoraj praviloma je Cecilija postavljena na desno krilo, gledano od gledalčeve strani, kar kaže na pomembnejšo vlogo Davida.^ V 17. stoletju je svetnica še upodobljena stoje ob org- lah in z mečem v roki, kar kaže na njeno muče- niško smrt - obglavljenje,^'' tekom 18. stoletja pa praviloma sede, igraje na orgle. Poslikana krila so najbolj pogosta v prvi polovici 18. stoletja, saj je takrat orgelska omara še preprosteje oblikovana, z motivom akanta so okrašene le piščali v prospektu, ki še ni izbočen v prostor. Med njimi je najkva- litetnejša slika sv. Cecilije na krilu orgel v cervi v Polenšaku pri Ptuju iz druge četrtine 18. stoletja.^^ V drugi polovici 18. stoletja, ko dobi orgelska oma- ra bolj razgibano obliko in se prospekt s piščalmi začne ukrivljati v prostor, pa krilna vrata odpa- dejo, zato je bolj aktualen kiparski okras. Ena takih najrazkošnejših omar se nahaja v cerkvi v Čer- možišah pri Žetalah,^^ kjer angeli z inštrumenti tvorijo pravi orkester, ne manjkata pa tudi David s harfo in sv. Cecilija z orglami. Kipec sv. Cecilije, ki skupaj z angeli, Davidom in sv. Rozalijo krasi vrh orgelske omare v Mekinjah, ki se za ta čas zelo pogumno podaja v prostor, je delo frančiškanske delavnice okrog leta 1720.^^ Samostojno, brez Da- vida, je svetnica upodobljena na orgelski omari cerkve v Jurjevici pri Ribnici iz leta 1772^^ in na orgelski omari v cerkvi sv. Jošta nad Kranjem. Zlasti zadnja je upodobljena kot prava baročna da- ma v čednem oblačilu in bogato okrašena z biseri. Bolj redko je sv. Cecilija v slovenskem prostoru zastopana kot patrona cerkve ali oltarja. Edina me- ni znana cerkev na Slovenskem, ki je posvečena F. Werner, Caecilia von Rom, Lexikon der chrisllichen Ikonographie Band 5, Freiburg im Breisgau 1973, sir. 456 - 460. ° Milko Bizjak, Edo Škulj, Orgle na Slovenskem, Ljubljana 1985. ^ Ana Lavrič, O hierarhiji svetnikov na oltarnih nastavkih. Bogoslovni vestnik 1993, str. 337 - 343. ^" Tako je sv. Cecilija naslikana na krilu orgelske omare v podružnični cerkvi sv. Krištofa na Gramnu pri Strmci nad Laškim. Orgle sodijo med najstarejše ohranjene v Sloveniji (Bizjak, kot opomba 8, str. 6, 7). Bizjak, kot opomba 8, str. 38, 39; drugi primeri iz 18. stoletja so še na Vinskem vrhu in Sotenskem pri Šmarju pri Jelšah ter v Studenicah (Bizjak, kot opomba 8, str. 16 - 19, 36, 37). 12 Bizjak, kot opomba 8, str. 60, 61. 13 Bizjak, kot opomba 8, str. 26 - 29; Metoda Kemperl, Ba- rok na Kamniškem, Ljubljana 1996, tipkopis diplomske naloge, (s starejšo literaturo) str. 30. 1^ Bizjak, kot opomba 8, str. 74, 75. " Magda Miklavač, Sv. Jost nad Kranjem, Ljubljana 1994, tipkopis seminarske naloge, str. 10. tej svetnici, je kapucinska cerkev v Celju, zgrajena med leti 1609 in 1615, ko jo je posvetil ljubljanski Tomaž Hren, ki je kapucinom tudi pomagal pri opremi cerkve.Za kapucine nenavadni izbiri pa- trocinija je lahko botrovalo le Hrenovo prizade- vanje za boljše poznavanje in češčenje te svetnice, saj vemo, da je škof določene svetnike in svetnice še posebej propagiral, na primer sv. Tomaža in sv. Uršulo.l^ Hren je leta 1613 sliko za glavni oltar kapucinske cerkve naročil pri Matiji Plainerju, a slika ni več ohranjena ali pa do izvedbe ni nikoli prišlo. Slikar naj bi kot centralni motiv naslikal Po- višanje sv. križa, okrog katerega naj bi v spodnjem delu nanizal na eni strani sv. Cecilijo, Valerijana, Tiburcija in papeža Urbana, na drugi strani pa Janeza Krstnika, apostola Tomaža, Hieronima in Frančiška Asiškega, nad prizorom pa naj bi plavala sv. Trojica. Na predeli naj upodobi sv. Cecilijo s tremi ranami na vratu tako, kakor so jo našli v Rimu, ko so odprli njen grob.^^ Slika je bila prav gotovo stilno napredna in ikonografsko zelo zarü- miva. Leta 1627 je za isto cerkev prav tako po Hrenovem naročilu sliko sv. Cecilije po grafični predlogi naslikal Krištof VVeissmann.^^ Bogato ob- lečena svetnica je upodobljena sedeča kronana, s palmo v roki in vencem iz rož v desnici (po le- gendi so ji ga dali angeli na glavo), pod njo v kartuši upodobljena mrtva, zadaj je mesto in pri- zor iz njenega mučeništva, na njeni desni je por- tativ s harfo in dvemi brenkali, na levi dve godali in rogova. Iz knjige, ki leži odprta na tleh, je moč razbrati antifono, s katero jo slavi Cerkev na njen praznik.^'' Slika velja za najstarejšo upodobitev sv. Cecilije na Slovenskem.^1 Druga in edina meni znana baročna oltarna slika te svetnice na Slovenskem poleg celjske je slika sv. Marjete in Cecilije, hranjena v Kamniškem muzeju, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Valentin Metzinger.22 Obe svetnici stojita, Cecilija ob org- lah, Marjeta pa z zmajem na verigi. Cecilija se ozi- ra v nebo, kjer dva angelčka držita palmovi vejici. 1^ Lavrič, kot opomba 2, str. 75. 1^ Uršula je bilo ime njegove mame in sestre in zato je vnelo pospeševal zidanje cerkve sv. Uršule na Plešivcu, josvelil cerkev iste svetnice v Srednjih Bitnjah pri Cranju in za glavni oltar naroal sliko. (Emilijan Cevc, Slika iz leta 1616 v Srednjem Bitnju pri Kranju, Kranjski zbornik 1975, str. 217). 18 Lavrič, kot opomba 2, str. 106, 107. 1' Lavrič, kot opomba 2, str. 155 - 158; Edo Škulj, Naj- starejša podoba sv. Cecilije na Slovenskem, Glasba in likovna umetnost, Ljubljana 1996, str. 217 - 226. 20 Emilijan Cevc, Slikarstvo 17. stoletja. Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem L, Ljubljana 1968, razstavni ka- talog, str. 52; Lavrič, kot opomba 2, str. 106. 21 Škulj, kot opomba 19. 22 Kulturne dragocenosti Kamnika, Kamnik 1984, str. 23, 24, 44. 35 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Slika sv. Cecilije na orgelski omari v cerkvi sv. Jošta nad Kranjem, 18. stoletje (foto Metoda Kemperl) Prav gotovo je oltar sv. Cecilije v cerkvi sv. Križa v Iški vasi, po podatkih iz vizitacij 17. sto- letja edinem oltarju, posvečenem tej svetnici v nekdanji ljubljanski škofiji,^ tudi krasila baročna slika ali kip te svetnice, a delo ni več ohranjeno.^^ Kakor bomo videli kasneje, si je sv. Cecilijo kot zavetnico izbrala ljubljanska Academia philharmo- nicorum, kot zavetnico glasbe pa so jo častili tudi v ljubljanskem jezuitskem kolegiju, v katerem so leta 1713 uprizorili zgodbo o Ceciliji in Valerijanu. Kolegij se je v tistem času lahko pohvalil z bogato gledališko dejavnostjo, v okviru katerega je deloval tudi poseben glasbeni seminar.^ V Grafičnem kabinetu Narodnega muzeja hra- nijo podobico akademske bratovščine sv. Cecilije v Kamniku, ki jo je Maja Lozar Štamcar omenila v diplomski nalogi pri naštevanju svetniških podo- bic.27 ?3 Lavrič, kot opomba 2, str. 92. ^ Kamnik je pred jožefinskimi reformami spadal pod og- lejsko in kasneje pod goriško, Celje pa pod lavantinsko nadškofijo. Cerkev so po drugi vojni profanirali. ^ Janez Höfler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana 1978, str. 57 - 76. Maja Lozar-Štamcar, Božjepotne grafične podobice v 18. V preprostem okvirju sta upodobljeni stoječi svetnici. Leva je sv. Marjeta, zavetnica kamniškega mesta, zaznamovana z zmajem, ki ga drži na verigi, v levici pa drži križ. Desna je sv. Cecilija, zavetnica glasbe in glasbenikov, ki ima desnico položeno na orgle, levico pa si polaga na prsi ter se ozira na- vzgor, kjer iz neberljive hebrejske besede na svet- nici padajo žarki. Na zgornjem robu okvira sta na vsako stran položena bobna in trobili, okrašena z vencem rož in palminima vejicama. Pod okvirom je v baročni kartuši napis: "Insigne Confoederationis Accademicae sub invocatione S. CAECILIAE V. et M. Canonicae erectae in Archi=Parochiali Ecclesia B.M.V. in Stein Ducatus Carnioliae a demente P. XII. anno MDXXXI Confirmatae perpetuis 93 Indulg: Cumulatae.", kar v prevodu pomeni: "Zna- menje akademske bratovščine sv. Cecilije device in mučenke, ki jo je po pravilih povzdignil v nad- župnijski cerkvi blažene device Marije v Kamriiku, Vojvodini Kranjski, papež Klement XII. leta 1531 in potrdil obilne večne odpustke." Čeprav letnica na podobici postavlja ustano- vitev bratovščine v leto 1531, je prišlo pri vrezo- vanju v bakreno ploščo do napake in je prava let- nica najbrž 1731, saj je papež Klemen XII., ki je ustanovitev bratovščine potrdil, vladal od leta 1730 do 1740. Letnica 1531 že zaradi zgodnosti ni mo- goča, saj se v nemškem cesarstvu začnejo taka združenja pojavljati šele v začetku 18. stoletja, prav gotovo pa bi bratovščino omenil Valvasor, če bi bila takrat že dejavna. Do sedaj prva in ena najbolj znanih bratovščin je bila ustanovljena leta 1570 v Evreuxu, ki je delovala do leta 1790. Člani bratovščine niso bili le pevci in glasbeniki ampak tudi mestni odličniki. Za glavno opravilo so si šteli slavnostno praznovanje godu sv. Cecilije, sodelovanje pri mašah za umrle člane, prirejali pa so tudi tekmovanja v muzici- ranju pri katerih so bila glavna nagrada minia- turne orgle iz srebra.^ Leta 1585 je Sikst V. v Rimu potrdil glasbeno bratovščino "sub invoca- tione visitationis beatae Mariae virginis ac sancti Gregorii ... et sanctae Caeciliae", ki je leta 1838 postala Accademia di Santa Cecilia in je še danes slavni rimski konservatorij. Združevala je tako cerkvene kot posvetne glasbenike, klerike in laike. Poleg negovanja muzike v smislu tridentinskega koncila so bile predpisane tudi karitativne in soci- alne naloge.29 Po tem zgledu so nastajale nato največ v drugi polovici 16. stoletja take bratovščine stoletju na Slovenskem, tipkopis diplomske naloge, Ljubljana 1986, str. 68. ^ Hammerstein, kot opomba 3, str. 314. Hammerstein, kot opomba 3, str. 315. Član te bra- tovšane je bil tudi Palestrina, ki je tako kot Rafael v likovni umetnosti (nemški Nazarenci) bil ponovno od- krit in zelo vpliven v 19. stoletju, ko se izoblikuje glas- beno gibanje cecilijanizem. 36 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino tudi v Franciji, Nemčiji, Nizozemskem in Veliki Britarüji.^O V zgodnjem 18. stoletju pa se začnejo ustanavljati bratovščine tudi v Avstriji in južni Nemčiji, na primer na Dunaju leta 1725.31 Doslej je bilo o kamniški bratovščini, ustanov- ljeni v župnijski cerkvi na Šutni, zaradi pomanj- kanja arhivskega gradiva znanega le toliko, da je ob praznikih ali vsaj enkrat na mesec izvedla vo- kalnoinstrumentalno mašo in da je bil njen član plodoviti skladatelj in eden najpomembnejših slo- venskih glasbenikov v preteklosti, Jakob Frančišek Zupan. Ta je iz Zgornje Štajerske prišel v Kamnik pred letom 1757, ko se je poročil s hčerjo takrat- nega učitelja in organista v župnijski cerkvi Valen- tina Götzla, ki ga je leta 1760 kot "ludimagister in regens chori" tudi nasledil. Med leti 1762 in 1765, ko je spet nastopil službo v Kamniku, je bil dom- nevno nekaj let v Komendi, nato pa do svoje smrti leta 1810 živel v Kamruku.^^ Pokorn dodaja, da je glasbeno združenje "morda odsev ljubljanske aka- demije, bolj verjetno pa prvo meščansko glasbeno združenje na slovenskih tleh, zraslo iz kulturne tradicije, ki je nastala v Kamniku za župnikovanja Leopolda Raspa,^^ Cvetko pa je predvideval, da je bil Zupan tisti, ki je bratovščino tudi osnoval.^^ Sedaj lahko brez dvoma rečemo, da je bila bra- tovščina ustanovljena že pred prihodom sklada- telja Zupana v Kamnik, njen najverjetnejši pobud- nik pa je bil Maksimiljan Leopold Rasp, župnik v Kamniku med leti 1700 do 1742.^5 Rasp je kot član ljubljanske umetniške Acade- mic Operosorum, ki se je v svojih načelih nasla- njala na rimsko, bila utemeljena leta 1693 in je leta 1701 vstopila v javnost, gmotno pomagal pri gra- ditvi ljubljanske stolnice. Kakor so skušali člani te akademije spremeniti Ljubljano v baročno prestol- nico, tako se je Rasp namenil storiti tudi s Kam- nikom, kjer je na lastne stroške prenovil in na novo opremil vrsto cerkva. Maria Chiara Celletti, Sancta Cecilia, martire di Roma, Iconografia, Biblioteca Sanctorum III, Rim 1963, str. 1082 - 1086; Hammerslein, kol opomba 3, sir. 314, 315. 31 Hammerstein, kot opomba 3, str. 315. Ljudevit Stiasny, Kamnik, Zemljepisno-zgodovinski opis, Ljubljana 1894, str. 161 - 169; Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem L, Ljub- ljana 1958, str. 274 - 277; Janez Höfler, Glasbeno-zgo- dovinske najdbe XV111. in XIX. stoletja v Novem Mestu, Kronika, 3, 1967, str. 139; Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, od začetkov do 19, stoletja, Lju- bljana 1970, str. 104 - 108, Danilo Pokorn, Jakob Fran- ašek Zupan, Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana 1991, str. 873, 874. f3 Pokom, kot opomba 32, str. 873. 3^ Dragotin Cvetko, Slovenska glasba v evropskem pro- storu, Ljubljana 1991, str. 182. 3^ Za Raspovo življenje in delo glej Metoda Kemperl, Maksimiljan Leopold Rasp in vsebina poslikave v prez- biteriju župnijske cerkve na Šutni v Kamniku, Zbornik za umetnostno zgodovino n. v. XXXI/XXXII, 1995/1996, (s starejšo literaturo) str. 86 - 87. Bratovščinska podobica akademske bratovščine sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku, 18. stoletje. Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (foto Tomaž Lauko) Vzporedno z željo po ustanovitvi znanstvene Academie Operosorum (v istem kulturnem ozrač- ju, le v drugem družbenem krogu) pa je v Ljub- ljani rasla tudi vnema za ustanovitev glasbene aka- demije, pri kateri so se pobudniki spet obrrüli na italijanski zahod. Tako so vzporedno z operozi leta 1701 stopili v javnost tudi člani Academie Phil- harmonlcum in bilo je ustanovljeno prvo glasbeno društvo na Slovenskem. Istega leta je članstvo, ki je do uradne ustanovitve združevalo glasbenike, kasneje pa tudi le ljubitelje glasbe, izdalo svoja pravila, za svoj simbol so si izbrali orgle sv. Ce- cilije. Poleg tega, da so z glasbo popestrili dru- žabne dogodke, kot so bili obiski raznih odličriikov v Ljubljani, so sodelovali tudi pri cerkvenih slo- vesnostih. Za najpomembnejše dolžnosti so šteli vsakoletni koncert na večerni vožnji po Ijubljanici in najslovesnejše praznovanje godu sv. Cecilije, za- vetnice akademije, in sicer z mašo, večernicami in litanijami v avguštinski cerkvi, obenem pa so daro- 37 12 KRONIKA 46 i®8 časopis za slovensko krajevno zgodovino vali tudi trideset maš za arečno smrt živečih članov. V avguštinski cerkvi so opravljaiB tudi maše zadušnice za svojimi člani, pa tudi za drugimi imenitnejšimi osebami, na primer leta 1705 so se tako slavnostno poslovili od preminulega cesarja Leopolda I. Najbolj dejavno je bilo društvo pod vodstvom Janeza Bertolda Hofferja do leta 1718, ki je bil glavni pobudnik ustanovitve akademije in njen prvi direktor, leta 1769 pa najdemo o njej zadnji podatek. Akademija je bila tipično plemiško baročno združenje, ki je svoj stanovski interes delila med zasebnim in javnim in je ustvarila temelje na katerih je slonelo tudi kasnejše glasbeno življenje.^^ Kamniški župnik Rasp je bil kot operoz gotovo tudi v tesnih stikih s člani akademije filharmoni- kov in to mu je budilo željo po ustanovitvi takega združenja tudi v Kamniku. Že ob prihodu v Kam- nik si je Rasp prizadeval dvigniti nivo glasbenega življenja, saj je ustanovil šolo, in v njej tudi sam aktivno sodeloval, kjer so nadarjene dečke pouče- vali tudi v latinščini in glasbi. Te dečke je nato po- šiljal naprej v jezuitski kolegij in mnogi so kasneje postali organisti in učitelji.^' Znano je Raspovo so- delovanje z generalnim vikarjem Jakobom Schil- lingom leta 1718 pri pogodbi z deželnimi troben- tači v ljubljanski stolnici. Že takrat je prišlo iz Kamnika v Ljubljano precej glasbenikov.'^^ Pred Raspovim prihodom v Kamnik je bila župnijska cerkev najbrž večladijska gotska dvorana z desetimi oltarji. Že Valvasorjev opis oltarjev s pripadajočimi bratovščinami nam pove, da glas- bena akademija ni mogla nastati pred njim.^^ Z oltarjem Marijinega obiskovanja je bila združena bratovščina sv. rožnega venca, ustanovljena leta 1672 od mestnega starešinstva, oltar sv. Andreja in Miklavža je vzdrževala krojaška bratovščina, pri ol- tarju sv. Trojice je bil Pečaherjev beneficij, tesarski ceh je imel oltar Marijinega darovanja, čevljarska bratovščina oltar sv. Duha, pri oltarju sv. Janeza Krstnika je bil dober beneficij, pri oltarju sv. Mar- jete, ki je bila zavetnica mesta Kamnik, se je vsaki dve leti sestal mestni svet in izbral novega sod- nika, osmi oltar je bil posvečen sv. Lenartu, Flo- rijanu, Štefanu in Antonu opatu, pri oltarju sv. Ane je imel bratovščino pekovski, pri oltarju sv. Križa pa trgovski ceh. Tudi masni repertorij žup- nijske cerkve iz leta 1717 še ne omenja glasbene bratovščine.^'^ Ko je bila leta 1731 ustanovljena glasbena aka- demija sv. Cecilije ji je bil dodeljen oltar sv. Mar- jete, kamnine zavetruce, ki ga je vzdrževalo; me- : sto. Ali je. Kla bratovščijna ustanovljena le za aktiv- : no sodelovanje pri oblätovanju bogoslužja alii pa je ; akademij bila meščansko združenje in ustanova, ■ ki je v župnijski cerkvi ustanovila tudi bratovščino, ostaja zaradi ponwnjkanja arhivskega gradiva odprto vprašanje. Zanemarljiv pa ni podatek, da za organista Götzla vemo, da je bil leta 1754 in med leti 1757 in 1759 tudi mestni sodnik oziroma župan.^^ Na tem oltarju sv. Marjete je postala sv. Cecilija sopatrona, kakor nam kaže bratovščinska podobica. Bakrorez za bratovščinske podobice je moral nastati po oltarni sliki oltarja sv. Marjete in sv. Cecilije, tu pa se nam kot ta oltarna slika ] ponuja slika Valentina Metzingerja, hranjena v ^ Kamniškem muzeju, ki izhaja iz kaplanije ob žup- nijski cerkvi.^^ Valentin Metzinger, ki je zelo veliko delal za Kamnik in okolico, je po dosedanjih ugotovitvah prvo sliko za Kamnik naslikal leta 1731.'*^ S to let- nico je datirana slika družina sv. Ane v levem stranskem oltarju v cerkvi sv. Jožefa na Žalah nad Kamnikom, ki jo je pri slikarju naročilo kamniško mesto ali župnik Rasp. Med drugim je Metzinger s slikami opremil tudi župnijsko cerkev, ki je bila I posvečena leta 1735. Rasp je namreč v času usta- ; novitve akademije župnijsko cerkev podrl in zgra- i dil novo, ki je bila posvečena leta 1735, do takrat i so po vsej verjetnosti v cerkvi tudi že stali novi | oltarji, ki jih je okrog leta 1740 s slikami pošto- j poma opremil Valentin Metzinger."*^ Če primer- jamo sliko sv..Marjete in Cecilije z ostalimi oltar- nimi slikami v cerkvi, pa opazimo določeno razliko v stilu, zato bi njen nastanek lahko premaknili v čas ustanovitve bratovščine. Figuri svetnic sta bolj ; monumentalni in plastični, prostor pa je odprtejši in zračnejši. Od drugih šutenskih oltarnih slik pa i se ta slika razlikuje tudi po oblikovanju zgornjega dela. Prav verjetno je, da je bratovščinska slika nastala v času žalskih slik, oziroma še za staro gotsko cerkev. Leta 1752 je kamniško župnijsko cerkev vizitiral goriški nadškof Karel Mihael Attems in našel v njej ■ poleg glavnega še šest stranskih oltarjev in sicer sv. Janeza Krstnika, sv. Cecilije z glasbeno aka-' demsko bratovščino, sv. Trojice in Lenarta, sv. Kri- i ^6 Höfler, kot opomba 26, str. 107 - 121. ^' Cvetko, kot opomba 32, str. 310; Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, od začetkov do 19. stoletja, Ljubljana 1970, str. 105. ^ Höfler, kot opomba 37, str. 105. Johann Weichard Valvasor: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, Laybach 1689, IL, str. 809. NŠAL, ŽA Kamnik: Rertorium missarum 1717. Stiasny, kot opomba 32, str. 63. France Stele, Politični okraj Kamnik, Topografski opis, Ljubljana 1929, str. 103; Kulturne dragocenosti Kamnika, Kamnik 1984, str. 23, 24, 44; da je Metzingerjeva slika sv. Marjete in sv. Cecilije iz Kamniškega muzeja krasila bratovščinski oltar v cerkvi na Šutni, je domneval že Marko Lesar, najdba bratovšanske podobice pa je to domnevo potrdUa. "^^ Stele, kot opomba 42, str. 35; Kemperl, kot opomba 13, str. 47. Slika sv. Andrej in Miklavž je datirana z letom 1739; za Metzingerjevo opremo šutnske cerkve glej Kemperl, kot opomba 13, str. 49 - 51. 38 46 12 KRONIKA 1998 '^sopis za slovensko krajevno zgodovino ža, sv. Andreja in Miklavža z veliko bratovščino, ter oltar sv. Jemeja.^^ Torej je novi patrocinij sv. Cecilije na oltarju sv. Marjete že čez dvajset let prevladal, in čeprav sta na oltarni sliki bili upodobljeni obe svetnici, se oltar imenuje le še po sv. Ceciliji. Ta bratovščina glasbene akademije je leta 1783, ko so zaradi potrebe izvedbe jožefinske reforme popisovali bratovščine, še obstajala,^^ kmalu nato pa so jo tako, kot druge bratovščine, ukinili in nje- no premoženje prepustili verskemu ali šolskemu skladu. Vsi oltarji, ki jih popisuje vizitacija leta 1752, so bili sicer v drugi polovici 19. stoletja predelani, v cerkvi še stojijo, opremljeni z izvirnimi Metzinger- jevimi slikami, le oltarja sv. Cecilije med njimi ne najdemo. Verjetno so ga odstranili v času predelave oltarjev in namesto njega postavili oltar Rožno- venske mati božje s kipom oblečene Marije z Jezu- som, ki stoji danes v cerkvi kot drugi na levi strani. V kamniški župnijski matrikuli,^'^ ki jo je leta 1749 napisal Raspov naslednik Janez Karel Barbo Waxenstein, kamniški župnik v letih 1743 - 55, za starejšega kaplana Kamničana Simona Tadeja Raj- ha zavzema akademija posebno mesto in po po- membnosti bratovščin ji je enaka le bratovščina sv. Rožnega venca, takrat očitno združena z glavnim oltarjem. Matrikula določa opravila, ki jih je bra- tovščina imela v cerkvi, ki so podobna pravilom bratovščine v Evreuxu, pa tudi cerkvenim zadol- žitvam ljubljanske glasbene akademije. Vsak mesec na en primeren dan je bila pri oltarju sv. Cecilije peta maša za člane akademije in sicer tako, da je bila en mesec za žive in naslednji mesec za umrle člane. Ta je bila vedno prej objavljena in se je pela vedno na ponedeljek, ki je bil privilegiran in po rekvijemu so na koru peli psalme De profundis. Leta 1760, ko je bil kongres akademije, so bile ma- še te bratovščine podvojene tako, da je bila vsak mesec ena peta maša za žive in ena za rajne. Bratovščina sv. Cecilije je imela štiri glavne praznike in sicer na drugo nedeljo po prazniku sv. treh kraljev, na tretjo nedeljo po veliki noči, 22. novembra - na praznik zavetnice ter na nedeljo po 45 Nadškofijski arhiv Gorica, Vizitacija 1752 (Visite No. 7), Kamnik, ž.c. Mar. oznanjenja: "S. Caeciliae cum annexa confratemitas Accademica pro musicis."; podatek mi je posredoval prof. Höfler, ki se mu iskreno zahvaljujem. 46 AS, Dež. glavarstvo, ECCL., zap. št. 222, Lit F No. 8.: Consignation decern bis 25.ten August 783 annoch rückständigen Fassionen von den Bruderschaften im Herzogthum Krain, pod številko 29.: "Stain Pfarrkirch Musikalische confederation St. Caeciliae"; podatek mi je posredoval prof. Höfler, ki se mu iskreno zahvaljujem. ^ Matrikula je neke vrste liturgični koledar ali obrednik, kamor so župniki zapisovali katere naloge so na določen dan v letu v župniji morali opraviti. Tega niso pisali vsa- ko leto posebej, ampak je ta razpored, ki so ga popisali v tem primeru leta 1749, veljal do jožefinskih reform; Kamniško matrikulo hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. tem prazniku, Ma te praznike so člani bratovščine lahko prejeli odpustke za sedem let in prav toliko kvadragen, če so se spovedali, prejeli obhajilo in mofili. Te dneve sla bili maši zjutraj z evangelijem in db devetih s pridigo, pri katerih se izjemoma ni pelo y "kranjščini". Na praznik sv. Cecilije so bile zjutraj jutranjice z evangelijem pri katerih so zvo- nili z velikimi zvonovi, nato je bila ob devetih peta maša z glorijo in kredom brez pridige. K tej maši so bili člani akademije še posebej povabljeni. Poleg teh praznikov je bratovščina še posebej obhajala devetdnevnico med prvo in drugo nedeljo v novembru, ko je bil oltar vsak dan privilegiran.^^ Tako smo se s pomočjo novih arhivskih po- 48 NŠAL, ŽA Matrikula Kamnik, 1749: "Notandum 8.™ circa Missas Accademiae Sanctae Caeciliae V. et M. quovis Mense Die commodo cantatur una Missa ad Aram Sanctae Caeciliae pro Sodalibus Accademicis, ita tamen, ut uno Mense cantetur de Festo currenti applicanda pro vivis, altero Mense cantetur de Requiem quotidiana pro deffunctis, et quidem haec pro Deffunctis fiat in una feria secunda, utpote pro Deffunctis privilegiata, non obstante, quod in talem Feriam cadat aliquod Festum duplex chori, finita hac Missa de requiem cantatur in Choro Psalmus de Profundis. Quando quidem vero praefata Accademia pro quolibet Sodale, cuius obitus innotescit unam can- tatam Missam de Requiem peragi curat, videat Director promulgationum, ut talem Missam in Feria 2."'^* utpote privilegiata celebrandam fore promulgeat. A° 1760 in Congressu Accademico duplicata sunt Missae hac Acca- demicae, ita, ut quovis mensae una fiat cantata pro vivis, altera cantata pro deffunctis. ... Dom. 2."'^* post Epi- phaniam Hac Dom. est etiam peractio sodalitatis Acca- demiae S. Caeciliae cum Indulgentiae 7 Annorum, et toti- dem 40 genarum, et enim unum ex 4.'"°'' Angarialibus Pestis confraternitatis Accademiae Sanctae Caeciliae. Mane post Evangelium, et Hora 9."^ post Concionem orator Pater, et Ave pro Sodalibus Accademicis. Hodie non est cantus carniol. ... Aprilis Quando Festum S. Georgii cadit in Dominicam 3.''^"" post Pascham, tunc Peractio Confraternitatis Accademiae S. Caeciliae habetur hie sub Missa matutina. Mane, et hora 9."" Peractio Domi, ob festum Angariale Accademiae S. Caeciliae cujus Sodalitatis Confratres habent Indulgentiam 7. Annorum et totidem quadragenarum si confitentur, comunicant, et solito orant. ... Dom. 1."^* et 2."da hujus promulgatur Rosariana Devotio et ordinaria Functio ad Normam hie duabus Dominicis in januario expositam. Tola hoc septimana sunt omni Die privilegiatae Altariae Majus, Sanctae Caeciliae, et S. Joannis Baptista. Majus Altare est privilegiatum pro omnibus Deffunctis Confratribus Sacratissimi Rosarii et pro Defunctis Sodalibus Confra- ternitatis J. M. J. Altare S. Caeciliae est privilegiatum pro Soils Accademicis Sodalibus deffunctis. ... Die 22.n'ia hujus Festum devotionis S. Caeciliae V. et M. Patrona Musicorum, mane missa matutina cum Perlectione Sancti Evangelii, ad quam pulsatur majori campana, deinde ho- ra 9."^ Missa cantata cum Gloria, et Credo sine condone. Ad quam Accademici Sodales comparere specialiter invi- tantur. Dominica /: quae est proximior Festo S. Caeciliae sive sit antecedeus, sive subsequens Festum hujus san- ctae:/ est titulare Festum Sodalitatis Accademiae S. Cae- ciliae V. et M. tota Divinorum Peractio Domi cum In- dulgentiae Plenariae pro Accademicis Sodalibus, quam Confessi, Communicantes, et solito orantes Accademici consequuntur. 39 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Oltarna slika sv. Marjete in sv. Cecilije, Valentin Metzinger 1731 (?), Kamniški muzej, arhiv Restavratorskega centra RS (foto Valentin Benedik) datkov v zvezi z glasbeno bratovščino sv. Cecilije v Kamniku, o kateri je bilo do sedaj znanega le malo, dokaj dobro seznanili z njeno ustanovitvijo in delovanjem. Združenje je bilo ustanovljeno leta 1731 na pobudo župnika Raspa. Za zavetnico so si izbrali sv. Cecilijo, takrat že uveljavljeno patrono glasbenikov, za bratovščinski oltar pa jim je bil dodeljen oltar sv. Marjete, ki ga je vzdrževalo me- sto in sv. Cecilija je na oltarju postala sopatrona. Novo sliko za oltar so naročili pri ljubljanskem slikarju Valentinu Metzingerju, po kateri so nastale tudi bratovščinske podobice. Župnijska matrikula nam natančno opisuje sodelovanje bratovščine pri masnih obredih, o udejstvovanju v posvetnih slav- nostih pa nam arhivski viri za enkrat še molčijo.'*^ 49 V času priprave članka za tisk sem našla spis o usta- novnikih svetih maš v župnijski cerkvi v Kanmiku, kjer ZUSAMMENFASSUNG Die akademische Bruderschaft der Hl. Cäcilie in der Pfarrkirche in Kamnik , Im Jahre 1701 wurde unter dem Titel Academia philharmonicum in Ljubljana der erste Musikverein in Slowenien gegründet, die die Hl. Cäcilie zur Patronin wählte. Die Heilige war nämlich im Spät- mittelalter aufgrund einer falschen Interpretation eines Originaltextes über ihr legendäres Leben irrtümlicherweise mit der Musik in Zusammenhang gebracht worden. Die ersten Bruderschaften der Hl. Cäcilie wurden in der zweiten Hälfte des 16. Jahr- hunderts gegründet und erfaßten weltliche und geistliche Musiker sowie Musikliebhaber. Den Namenstag der Patronin beging man äußerst feier- lich, und man nahm an zahlreichen kirchlichen und weltlichen Feierlichkeiten teil. Auch für Kam- nik ist eine musikalische Bruderschaft in der Pfarr- kirche in Šutna überliefert. Hier war auch einer der bedeutendsten slowenischen Musiker, Jakob Fran- čišek Zupan, Mitglied. Aus Mangel an Quellen- material lassen sich über die erwähnten Bruder- schaften keine weiteren Aussagen machen. Nach der Entdeckung eines Bruderschaftsbildes, das im Graphischen Kabinett des Nationalmuseums in Lju- bljana aufbewahrt wird, und aufgrund anderer Quellen konnte festgestellt werden, daß die Bruderschaft im Jahre 1731 gegründet wurde. Es war das Verdienst des hochgebildeten Kamniker Pfarrers Maximilian Leopold Rasp, der bereits vor der Gründung der Bruderschaft die Musik gepflegt hatte. Die Bruderschaft wurde beim Altar der Hl. Margareta, der Schutzpatronin der Stadt Kamnik, gegründet, der von der Stadt Kamnik erhalten wurde. Das doppelte Patrozinium ist auf dem bei der Gründung vom Ljubljanaer Maler Valentin Metzinger angefertigten Altarbild abgebildet, das heute im Museum von Kamnik aufbewahrt wird. Die Bruderschaft nahm, wie ähnliche Vereini- gungen in Europa auch, an kirchlichen Feier- lichkeiten teil, besonders am Tag der Hl. Cäcilie, ihrer Schutzpatronin, sowie an anderen Feier- lichkeiten der Bruderschaft und an den heiligen Messen für verstorbene Mitglieder. je zapisano, da je bUa bratovščina sv. Cecilije usta- novljena 21. junija 1731(NŠAL, ŽA Kamnik, razni spisi f. 16, Supplementum 18. 10. 1969: "... Weiter ist den 21 Junii 1731 durch einige Individua eine Confederation sub Invocatione S. Caeciliae Viet M. aufgerichtet von selber ein Kapital..." 40