St. 43.
(Druga Izdaja.)
V Gorici, v torek dne 29. aprila 1913.
Tečaj
HI
hha]a dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri   popolde.  Ako pade na ta dneva praznik,. 4Ltde dan RopreL  I Stane ua leto    K 10 V« leta    .   .   .   „  &'— 74    »      ...» 2*50 Posamične številke sta- , nejo   ' .            8 vin.
Sa naročila breg doposlane naročnine se ne oziramo.
Vse za narod, svobodo in napredek !< Dr. K. Lavriž.
Uredništvo      voVU se nahaja v Gosposki ulici ^fl^ v Gorici v I. nadstr. na de»|0rjJJ Upravništvo          r~b,
se nahaja v Gosposki ulici št.' 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški1 IJ Tiskarni.                                  cpn
Naročnino in oglase je plačati o loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, že tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
bla
/te
iim.
!2
Kam privede poitaliiaitievan je ?
M/aoo Sterle je mlad dečko iz Trsta, Italijan, oče njegov je uradnik na tržaškem municipiju. V soboto je skončala pr^-ti Mariju Sterletu, k šteje sedaj 19 'let, kazenska razprava pred dunajsko poroto. Sterle je bil obtožen veleizdaje, žaljenja veličanstva in kal jen ja javnega miru in reda. Ko je vse to zagrešil, Česar je bil obtožen, je štel 17 in pol leta. V vračem poletnem dnevu lani so ga peljali na. Dunaj oblečenega v zimsko obleko in trdno u-klenjenega. Priznal je pred dunajskimi porotniki, česar je obtožen; hvalil je Ober-danka, proslavljal njega, ki je hotel umoriti našega cesarja, pisal je v Italiji članke, žaleče našega cesarja, razširjal vznemirljive tiskovine. Obsodba glasi nepričakovano visoko: 5 let težke ječe!
Sterle je pristen slovenski priimek. Nekoč je prišel neki Sterle Slovenec v Trst, sedaj imamo pred seboj potomca, Italijana, Mario mu je ime, čisto ljudsko italijansko ime. In dečko čuti italijansko. Pred poroto je povedal, da so Slovani tisti veliki nasprotniki Italijanov, proti katerim se je on roril; on je hotel le opozarjati prizadete oblasti na Slovane; te treba zatreti, te nasprotnike Italijanov. Za tem je gorela italijanska duša v slovenski krvi Sterletovi. Dunajski porotniki mu tega, kar je govoril o Slovanih, niso hote!; verjet';; videli so pred seboj italijanske-ra irredentovea. ki je slavil Ober-danka in -žalil kruto avstrijskega cesarja. Dunajčani pa imajo pred seboj pred svojimi očmi čestitliivega našega avstrijskega cesarja, katerega Hitbijo in spoštujejo. Mario Sterle, italijanski irredentovec, ki je žalil cesarja, je bil obsojen na temelju porotniškega pravo-reka na 5 let težke ječe.
Pcmilovania vreden dečko! Ali je F-:mio on kriv? Ali ne tiči glavna krivda v ambijentu. v katerem je vzrastel? Po-turica je hujši od Tucčina. Turki so nabirali med Kristijani otroke in jih vzgoiili v divje vojščake. Janičarji so stali v bojih proti kristijanom v prvih vrstah, ti so bili najhujši, ti, sinovi kristijanov. so najbolj divjali proti kristiianom in nosili turški strah po srednji Evropi. — PotujČenci so najhujši.   To čutimo bridko v naših pri-
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M. (Konec.)
Manjička je šla mimo cerkve, krenila na ievo in 'že se je pred njo pokazala reka. Tiho, brezglasno je tekla plitva voda. Tudi v svežem zraku je bilo vse tiho; nepremično je stalo dTevje v graščakovem vrtu, katerega se je videlo odtod, ni se zganil glas v selu onstran reke, tiho spi cela vas, ne čuie se niti zvokov veselecra plesa. Krasno bi bilo umreti v tei veličastni nočni tišini, neopazno, brez muk, postati kamen, ki ne Ivo i/spregovoril nikoli več, nikdar več začutil. Ta hm se je zganila tišina: na vasi je zapel petelin, za njim drugi, tretii; nsi, vznemirieni r>o teh glasovih, so zalajali vspvkrižem. To je ooomin, da priroda n? umrla, marveč da samo spi; to ie samo tišina sna, v Manjičkinem srcu pa ie tišina smrti.
Niti sveži vzduh. niti reka, niti zvez-de, 'ki so ji žarele nad gtlavo, vse to nt tis-
morskih deželah. Pri vseh divjih demonstracijah v primor&kih mestih proti Slovanom, pri vsaki gonji, tuintam, stoji1 v italijanskih vrstah na prvem mestu rene-gat in sin renegata. V Gorici, v Trstu, v Pulju je tako. In Oberdank, kakšna mati ga je rodila? Sterle je čiste slovenske krvi. Nočemo imenovati raznih drugih imen, ki zvene pristno slovansko, pa so jih nosili in jih nosijo ljudje, preveti irreden-tističnih italijanskih teženj in najhujšega sovraštva proti Slovanstvu. Poitalijanče-vanje je rodilo najhuje iredentovce, največje razgrajače in pobijače v Primorju, najdrznejše demonstrante in kalilce javnega miru in reda.
In kdo je glavni krivec na vsem tem? Slavni avstrijski sistem: Divide et im-pera! Delili so in vladali Primorje. Italijanu vse, ti Italijan, potujčuj Slovane! Po-tujčijo naj se kraji ob Adriji. In potujčevali so visoki avstrijski gospodje in želi za to irredentizem. Ko so zrastli irredentovci, pa po njih! Še sedaj ne znajo prijeti tam, kjer je treba, še sedaj pošiljajo večinoma nezrele mladiče v ječe.
Vseh takih reči bi ne bilo, ako bi vladala v Primorju pravica in jednakoprav-nost. Ne jeden nad drugim, marveč drug poleg drugega, mirno, prijateljsko naj živita slovanski in italijanski narod. Pa bodo dežele cvetele in mir ibo. Ali to ni po avstrijsko, Deliti in vladati —to je bilo in je še vedno po avstrijsko. Odtod toliko nevšečnosti, toliko tlačenja, toliko odpora, toliko prekoračenja kazenskih paragrafov, toliko obtožeb, toliko kaznencev. Mi smo za mir .in red v Primorskih naših deželah, za pravico in jednakopravnost.
Če bi bili imeli in če bi imeli Slovani šole, potrebne šole povsodi, in če bi ne bili tako tlačeni in zaničevani od zgorel dol, kakor smo bili in smo še, pa bi ne bilo tako bujno vsklilo potujčevanje in ž njim v zvezi stoječe irredentovstvo. Ali bo kedaj drugače? — Prav bi bilo, da bi študirali na visokih mestih Sterletov proces, da bi videli, kaj se godi, od kod izvira to, kar se godi, in prišli bi do sprevidenja, 'da treba kreniti na druga pota: pota pravice in jed-nakopravnosti, pa ne bo v Primorju raznih pojavov, ki državi niso prav nič v čast.
tavljalo Manjičke, je ni vabilo nazaj k življenju. V duši ji je bilo kakor doslej. Edino veliki, tesani križ na visokem grobu jo je vabil k sebi; ni ga sicer videla, ker je cerkev zaslanjala pokopališče, toda mislila je nanj. Tam mora biti na vsak način še to noč; mora še enkrat prečitati napis na križu na pribiti deščici in čutiti bližino Klavdije Antonovne.
Zopet so se pokazala okna popovega doma. Se so bila razsvetljena, toda postave se niso premikale več za njimi, in glasovir je bil utihnil. Manjička je prišla na pokopališče in stopila k visokemu grobu. Motrila je napis na deščici in brala, dasi ga je znala že na pamet; nato je sedla h grobu na mehko, vlažno zemljo, iztegnila noge in prisluškovala svojim mislim. In zopet jo je porazila grobna tišina, brezkrajni mir. nemoten, mrtev, katerega ie čutila v svoji duši. Brez vere, brez ljubezni, brez zlobe, brez sovraštva, brez sočutja. Da, res — ona je že mrtva in pre-ostaje ji samo še, da izvrši formalnost. Ali, če pomisli, ona je bila mrtva že takrat, ko ie prišla v Marlovko in prebrala izpoved Klavdije Antonovne!   Tedaj se je že vi-
. W
mre".
V »Information« čitamo dopis »von militar iseher  Se i te«;
»Vojaška akcija pred Skadrom je končana, aH diplomatični boj se nadaljuje in se le še poostri po vojaškem uspehu, katerega so si želeli Črnogorci tako dolgo časa. Poostri se tako, da se moramo že s skrbjo vprašati, ali se posreči tudi velesilam odhod z vsemi častmi? Splošni položaj je vsled tega uspeha orožja postal jako resen, za ustvaritev tega položaja pa imamo zahvaliti konferenco poslanikov, to najžalostnejšo vseh evropskih akcij, proti kateri smo že takoj spočetka polemizirali. Sedaj ko je dosežena zadnja etapa želja Balkanskih 'držav in njim prijaznih eiitente-velevlasti, zavzetje Ska-dra, pustijo pasti počasi tudi krinko in bomo mogli spoznati, da ie bilo zbranje poslanikov samo neobvezna diplomatična zvijača z namenom nas uspavati in potiskati z zagotovili pritrjevanja, da nismo mogli več popraviti zamujenega. Ali navzlic temu, da je naš optimizem doživel tak ¦ozek poraz, se nočemo dati, kakor se mi zdi, še vedno ne spreobrniti. Danes že se da čisto razločno spoznati, kaj pride, kaj bodo zahtevali Balkanski zavezniki in njihovi prijatelji. Ako vstrajamo v svoji naivnosti, bo Skader v kratkem glavno mesto Črnegore in ne A1xinije in naša državna čast ima luknjo. Na dlani je, da Rusija in Francija boste Skader, ta s tež-kmii žrtvami priborjeni Skader, reklamirali za Č r n o g o r o. To dejstvo se že počasi pripravlja v listih. Stara zvijačna igra, ki je pričela s »statusom quo« pred pol letom in katere najnovejša etapa je bila velika goljufija odpoklicanja srbskih čet izpred Skadra, se poveča: Kralj Nikita pride s kompenzacijo, več vredno nego Skader. ako se ne bo dal doseči takojšnji odkaz Skadra Črnigori vsled preresnega ugovora velesM s protektoratom nad Albanijo. Kralj Nikita in njegova dežela bosta na vsak način poplačana za svojo nepokorščino proti oficielno združeni Evropi in v tej sramoti tiči naravno izvir novih zapletljajev in nemirov, ki nastanejo prej ali slej ob mejah med Črnogoro in novo Albanisko 'državo in ki bodo vselej zopet motili tudi naš mir. Kajti v Ceitinju
delo, da se je dvignila nad svojo preteklostjo in da se ne more več vrniti k nji. Premišljevala je sodbe o samomorilcih. Nekateri so govorili, da je to malodušje, brezznačajnost, strah pred življenjem, sploh strahopetnost, drugi so trdii nasprotno, da je treba silne značajnosti, da človek tako obračuna s seboj. Manjička je spoznala ta hip, da ni treba ne značaja, ne strahopetnosti. Človek čuti s celim svojim bistvom, da ie že mrtev, da mu je neprijetno med živimi in izvrši na ta način samo neznatno formalnost.
V župnišču so se odprla vrata, ven je stopila vesela, gostobesedna družba.
»Ah, kako krasna noč!« je vzkliknil Sutugin s svojim zvenečim, mladeniškim glasom. »Ne ljubi se mi voziti domov! Truden sem, naplesal sem se!«...
»Pa nikar ne hodi! Prenočuj pri meni!« mu je ponudil graščak.
»Ne maram, hvala iepa! Zaspal bi, pa bi zakasnil službo!...«
»Ne boš zaspal! Jaz grem jutri zjutraj z zoro v mesto... Poslali so mi nekaj prešičev od grofa Štipena.. .<*
»Jaz pa ne bi šla rada Se spat,   —
ne pozabijo, da so že imeli Skader <in iz Petrograda, Pariza in 'Beograda bodo primerno gojili iz tega izvrrajaČo, konečno razumljivo poželjenje. Za nas je potemtakem pričakovati samo poostren .je situacije, katero moremo zabraniti le z radikalnim činom. Ta čin najbrže vzroči hipen vihar, ali ker so velevlasti doslej storile le viharje v kozaTcu, najbrže tudi pričakovani ne prekipi čez rob kozarca. Ta čin pa, suho povedan,' glasi: »Uničenje državne eksistence Črnegore in nadomestitev njenega prebivalstva z avstrijskimi pripadniki.«
Uničenje Črnegore! Na finem papirju v »Information« se precej lahko uničuje Črnogoro, na trdih črnogorskih tleh in tam pred Skadrom bi uničevanje ne ibilo tako lahko. Tisti pogumni visoki vojaški pisec v »Information« pa naj bi prvi lezel na Lovčen.....   Uničenje Črnegore!
V slučaju napovedi vojne Črnigori bi imela Avstrija proti sebi celo Balkansko zvezo. In sedaj ko sta Nikita in Esad paša presenetila celo Evropo glede Skadra in bodočnosti Albanije, bi se znalo ugoditi tudi to, da bi ti od Avstrije tako ljubljeni Albanci šli v boj proti Avstriji! To bi bilo krona slavnemu delovanju slavne avstro-ogrske diplomacije! — Bojaželjen je oficir v »Information«, ali bojaiželjni niso prav ni.č avstrijski narodi.
Zaplenjeno.
tako božanstveno je!« je spregovorila Zi-najida Petrovna sanjavo.
»Kako mislite,« je posegla hči popova v razgovor, »ako bi šli k reki, in bi sedeli tam. Peli bi pesmi: Satugin bas, a jaz diskant.«
»Dobro, pojdimo!...«
»Ne, veste kaj?« je rekel Satugin. »Zdaj je krasno na stepi. Zrak — je bo-žanstven! Čujte, jaz bom zapregel konja v" svoj voz pa vas bom popeljal!... A?«
»Ali na vozu je prostora samo za dva!«
»No, nič zato! Po vrsti! Najpreje odpeljem gospo popovo, potem Zinajido Pe-trovno, nato Sofjo Semjonovo...«
»Pa dobro!«
Satugin je izginil, — zaires je napregal konja v voz.
»Zares bi rada vedela, če bi si upal kak moški zdajle sam na pokopališče!« je rekla Sofja Semjonova.
»Morda bi si upal kdo, ampak jaz ne!« je odgovoril ;graščak odločno. »Kakšen vrag'bi me neki nosil zdaj na pokopališče?«'
'»Novoje Vfetnla« piše: »Ako se slovanstvo ne veseli .sedaj tako, kakor bi se jnora-to; je vzrok ta, ker ga skrbi usoda Skadra.' Slovanstvo nirruv gotovosti, da ostane- Skader črnogorski. Z diplomatič-nega vidika le zavzetje Skadra komplici-.ralo mednarodno situacijo, kajti Nikola noče izročiti Skadra. Diplomacija bo torej morala (popraviti napake, storjene glede" Skadra s tem, da to vprašanje z nova prouči. T e 1 e e d i n o s r e d s t v o z a p r e-prečenje novih konfliktov. In Avstrija?' Avstrija se ne spusti v vojno radi Skadra.«
»R ječ« piše: »'Nova situacija .zahteva novo zmenjavo mnenj in nov sklep velesil. Sptošrc-rnir obdržati je mogoče le, ako se prepreči vsaka akcija kake velesile na lastno roko. S tem ise mora diplomacija baviti nad vse.«
»Biirševskia Vjedomost«: »Doslej je morala vsaka velesila kaj popustiti, da ise ni kalila harmonija velesil. Sedaj je na vrsti Avstrija, da popusti in pripozna dovršeno dejstvo v prilog Črne-gore. Mnogo pa je načinov, da se pusti Skader Črnigori, ko se pri tem varuje . presttee Avstro-Ogrske.«
»Petersburger Zeitung« pravi: »V samolastni akciji Avstrije tiči nevarnost za mir. Upamo, da velesile bodo postopale skupno in složno proti nepokor-ni Črnigori.«
»P e t e r s;b u r g e r H e r o 1 d« meni: »črnagora ne bo mogla obdržati trdnjave proti vofji velesil. Zavzetje Skadra bo samo voiaško zadoščenje, katero si je preskrbela črnagora.
»Ut.ro Rossji« pravi: »Zmagovalec ostane mirno v Skadru in Evropa bo morala iskati kak način, da uveljavi svoie sklepe glede Skadra. Kralj Nikola, ko ie izpodbil zadnjo postojanko turškega gospodstva. je imel v roki palico ruskega maršala. iRuski vofni minister mora sedaj v imenu ruske armade gratulirati staTemu maršalu za slavnostno zmago, ki razveseljuje ves slovanski svet.«
»Ruskoje Slovo« piše: »Evropski mir je mogoče obdržati le, ako se prepreči samolastna akcija od strani Avstrije. Mora se živo svetovati Avstriji, nai potrpi in nai ne ovira, da se vprašanje Skadra reši brez novega prelivanja krvi.«
Esad paša je odšel s svojimi vojaki iz trdnjave Skadrske ne brez sabelj in topov, ampak armada je odšla z vsem svojim bofnim-orožjem. Zakaj? Reklo se je, da je črnagora.majhna in revna pa ne bo redila 26.000 mož turške Skadrske posadke, reklo se je pa tudi: Esad paša je odšel častno, ker ie tako hrabro branil Skader. Ali, ah", kaj se je pokazalo? Kar nakrat smo culi, da ie Esad paša proklamiran za kneza Albanije, črnogorski kralj pa je zatrjeval dan na dan: V Skadru sem in iz Skadra ne grem! — Sporazumela sta se in spoprijateljila. Esad paša je Albanec, 'turški general, k i h o č e avtonomno Albanijo     pod     suvereniteto
T u.r Č i j e. V Albaniji je s svojo armado In tam so ga sprejeli radi in kakor vse kaže, je na Balkanu vse zadovoljno, da se reši balkansko- vprašanje na ta način, da bo Esad paša knez Albanije.
Srbske čete zapuščajo za-s e d e n e A1 b a n š k e k r a j e in se ukr-cavajo na grške ladje, Nikola sedi v Skadru — v Londonu, na Dunaju, v Berolinu pa debelo gledajo: kako nam je zo-p e t z a i g r a 1 N i k i t a Č r n o g o r s ki!
Vse 'to se je zgodilo tisti čas, ko. so ponekod sklepali že .... uničenje črne-gore! Položaj je preohmien, situacija je čisto nova. Kaj sedaj? Nikdo ni vedel odgovora in ga ne vedo. Počakati, pravijo eni, udariti, drugi. V vodah okoli Črne-gore in daleč še okoli pa krlžarijo in dolg čas prodajajo ladje mednarodnega bro-dovja___Da spravi staro čestitljivo Evropo v tako zagato tak-le vladarček, tega še mi bilo!
Albanska korespondenca javlja, -da je bilo vprašanje kapitulacije Skadra in kandidature Essad paše za albanski presto! v Belgradu že davno sklenjena stvar. Za sporazum je deloval v zelo odlični meri zlasti turški major Eiub Sabri, ki je bil na-stanien v Belgradu kot vjetnik.
S Cetinja se poroča, da se je Essad paša v Liešu proklamiral za kneza in prodira z vso naglico v notraniost Albanije, da se združi z ostanki armade Džavid paše, ki ie že imenovan za njegovega ^oi-nega .ministra. Člani provizorične albanske } vlade sn iz strahu pred Essad pašo vsi pobegnili.
Pogajanja med Essad pašo, poveljnikom Skadra in Črnogorci ter Srbi so trajala že dobre 3 tedne pred padcem Skadra. Pogajanja so začeli in vodili Albanci srbofili, ki so bili 'baje v zvezi s Francijo in Rusijo. Tekom teh pogajanj in posvetovanj je bilo sklenjeno in pripravljeno vse to, kar se je sedaj zgodilo. Med Essad pašo in Črnogorci ie prišlo do popolne pogodbe, na podlagi katere dobe Črnogorci po predlogu Essad paše samega Skader in vso okolico in ravnino do reke Drina in do izliva Drina v morje. Zato pa podpiralo Črnogorci in Srbi njegovo akcijo v Albaniji. Čete Essad paše se združiro s četami Džavid paše, ki biva v okolici Valone. Čete Džavid paše so mirno čakale v Valoni, kjer se jim ni hudo godilo. Z živežem so jih zadostno zalagali Srbi.
Listi nemški v blazni togoti pišejo, da je vse to delo ruskega ' poslanika v Belgradu — Hartwiga.
Prestolonaslednik Danilo v Skadru.
Dne 25. aprila je prispel v Skader črnogorski prestolonaslednik Danilo. Izdal ie na prebivalstvo in narod prokla-macijo. v kateri pravi med drugim: Črnogorci so Skader osvojili in ga zato pod nobenim pogoiem ne dajo iz rok. Ostavil je v trdnjavi 5 bataljonov vojakov, z ostalo armado pa ie odšel proti severu in dospel včeraj na Cetinje.
V Velikonočnih oraznikih se ne razpravlja političnih vprašanj.
28. t. m. so podvzeli' zastopniki velesil pri črnogorski vladi kolektivni korak, da v smislu sklepa veleposlaniške re-
»Ah, kakšen strahopetec ste vi! Tega si nisem mislila!« je vzkliknila Zinajida Petrovna. »Jaz pa sem imela znanca; ta si je upal, kamorkoli bi mu človek rekel...«
»Strahopetec! Kaj pravite, prosim vas! Strašno ste hrabri!« je odvrnil gra-ščak užaljeno. »Ali bi vi morda šli, Zinajida Petrovna?«
»Jaz? Jaz sem ženska, to je nekaj drugega!«
»No. jaz sem pa moški, ampak tudi jaz ne bi šel. Pa se vendarle ne smatram 'za strahopetca. Jaz ne verjamem, da vstajajo rajniki iz grobov, temveč ledno-stavno, to je neprijetno čuvstvo, drugega nič!«
Družba* jeolnnolknila, kar je legla na vse tesnoba vzpričo razgovora o mrtvih. Sutugin je prišel.
»Jaz sem gotov! Vi ste na vrsti, gospa popova! iPofdhra!« je zaklical.
»No, dobro! Zelo rada grem... Samo gonite hitro. Sngutin! Veste, brez oddiha! Slišite? Kakor štreHa!«
*$& -trenutek, fco *e je Zinajida Petrovna oprijela Suhigina pod pazduho in
unije dne 23, aprila, ipozovejo črnogorsko vlado, naj izroči Skader. A črnogorska vlada je odgovorila, da zahtevajo črnogorske tradicije tako strogo praznovanje pravoslavnih velikonočnih praznikov, da se v tem času ne sme razpravljati o nobenih političnih vprašanjih, vsled česar odgovori vlada na poziv pozneje.
Skader črnogorski.
Kralj Nikola je baje izjavil diploma-tičnim zastopnikom, da zahteva črnogorska armada brezpogojno, da mora Skader ostati v črnogorskih rokah, pa naj se zgodi, kar hoče. Črnogorska vlada sicer .želi, da se izogne internaeijonalnim komplikacijam, a z ozirom na lastne življenske interese nikakor ne moTe odstopiti od Skadra.
Na? top Avstrije na lastno pest.
Zunanji minister grof Berchtold se je v soboto zvečer obrnil s ponovno noto na velevlasti, v kateri jih je opozoril, da nastopi Avstrija proti Črnigori takoj na lastno pest, če seja veleposlaniške reunije ne sklene strogih in nasilnih korakov proti Črnigori.
Nota črnogorski vladi.
London 28. Reuterjev urad poroča: Tukajšnji črnogorski delegat Popovič je prejel s Cetinja depešo, ki napoveduje izročitev sledeče note črnogorski vladi od strani velesil:
»Čast nam je, podati kraljevski črnogorski vladi kolektivno izjavo, da padec Skadra ne more ničesar spremeniti na sklepu velesil glede omejitve severne in severovzhodne Albanije, vsled česar se mora mesto kolikor mogoče hitro izprazniti in izročiti poveljniku mednarodnega brodovja v črnogorskih vodah. Kraljevska črnogorska vlada se poživlja, da na to sporočilo točnO odgovori.
Delegat Popovič je izjavil, da je dobil od svoje vlade povelje, naj proti tej neprimerni in nerodni zahtevi protestira pri angleški vladi.
Neuspeh za nasilne predloge.
Včerajšnja londonska konferenca se je končala s popolnim nevspehom za avstrijske nasilne predloge.
Po daljšem posvetovanju se je na konferenci pokazalo, da tripelententa solidarno in vstrajno odklanja način, kakoršnega si je zamislila Avstrija glede postopanja proti Črnigori.
Za avstrijske predloge sta sicer govorila tudi Nemčija in Italija, a sporazuma nikakor ni bilo mogoče doseči. Zato ni preostalo drugega, kakor končati sejo in. jo preložiti na četrtek.
Vse kaže, da pade odločitev v smislu samostojnega nastopa Avstrije, kajti Nemčija in Italija sta same diplomatično podpirala avstrijske zahteve, o kaki vojaški asistenci pa nočeta  ničesar slišati.
Vsled tega popolnoma nepričakovanega rezultata vlada v dunajskih merodaj-nih krogih popolna nezavednost. Nikdo <ne ve, kaj se zgodi. Avstrija bi morala danes faktično izpolniti svoie grožnje in nastopiti samostojno proti Črnigori!
hotela stopiti v voz, se je razjeknf! strel. Vsi so se zdrznili.
»Kakšnemu lovcu pa je padlo na um, streljati ponoči?!« je rekel graščak raz-Ijučeno.
Zinaiida Petrovna se je prijela z obema rokama za srce. Od onega usodnega strela, ki ie tako silno vplival na njeno usodo, ni mogla trpeti tega zvoka.
»Ampak blizu ie!« je pripomnila Sofia Senrtonovna z zamolklim glasom.
»Mrtvi se dvoboiujek>!« se ie pošalil Sutusrin, toda nihče se ni zasmejal. Preplašeni poloble so izleteli iz .svojih gnezd pod cerkveno sfcreho in nemirno zakrožili *r*o zraku. Z dvorišča ie planil oes-čuvai Slerko. *inil mimo cerkve kakor strela in se nfimp.Hl proti pokonalftč«.
»Olette. jrtfitM ' Sterko m stekel tla br*»7 vzroka! Pojdimo za niim! Pes voha zrner/mt...
Vsa družba ie krenila na pokonailTŠ-H strašno radovedno. Dame so diriretat* in Ste VoTtVor mocoče <H1?rii molkih, S*wko ie planil čez pokopališče kakor »trela, skakajoč preko grobov In križev, potem
Kal bo?                 .'.'"
. Kaj bo? Kdo to ve? Ako naša država res kaj ukrene na svojo roko, se zgodi to pač v najkrajšem času! — Črnogorski kralj se Je obrnil do ruskega carja po posebnem odposlancu; od odgovora carjevega odvisi daljnle postopanje Nikite glede Skadra m Albanije. ¦— Črnogorci so spravili na Lovčen nad Boko Kotorsko nekaj svojih velikih topov.
pa je naenkrat zalajal nekje, obmolknil in obstal kakor ukopan.
»Sai sem rekla, da Je blizu!« je zaše-petala Sofja Semjonovna.
»Oh, moj Bog! Kaj pa je to?« zaječi Zinajida Petrovna z drhtečim, trga-' jočim se glasom. Obvzel jo je neki tajen strah, slutnja, da se je zgodilo nekaj groznega, usodnega. Pustila je družbo in stekla nezavestno naprej h grobu z velikim te-sanim križem.
»Ah. Ah!...« je zakričala divje, »Ma-njička! Manjička!«
Vsi so obstopili visoko gomilo. Marja Vladimirovna ie ležala vznak; glava ji je bila krvava, obraz smrtno bled in pokojen. Zinajida Petrovna je molčala.
Vsi so stali ob Manjičkinem truplu; sklonili in povesili so glave v sožalju nad mladim, ugaslim življenjem, dasiravno ni nihče vedel, zakaj se je bMo zgodilo tako in čemu ta katastrofa. Nihče ni branil Zi-naHdi Petrovni, da lije solze »n da vzdi-hule obupano, ker so vsi mislili, da Je to nekaj naravnega, kadar mati izgubi hčer.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica bo sklicana naj-brže na dan 14. maja.
Kako je v Dalmaciji? — Tam iščejo veleizdajalce dan in noč. Zajedno je prepovedano že vse. Velik strah je zavladal in udušiti treba vsak pojav slovanske dalmatinske duše. V Splitu je umrl realčni ravnatelj obče spoštovani dr. T. Si-movič! Pogreb je bil velik, udeležba ogromna. Kaj je že vse mogoče v Dalmaciji, se je pokazalo ob priliki tega pogreba. Nobenega narodnega znaka se ni smelo videti pri tem pogrebu; nagrobno pesem so morali peti latinsko in ne hrvaško, nagrobne govore profesorjev in dijakov je cenzurirala oblast. Čudno znamenje čudnih časov!
V Kotoru. — 24. t. m. je moralo biti veliko slavlje v Črnigori. Iz Kotora so videli popoldne na brdih nad Kotorom obilo ljudstva. Zvečer je bila krasna ilumina-cija; Okoli 9. zvečer se je videlo velike ognje, culi so se streli. —- Vsled tega so v Kotoru izdane ostrejše'policijske odredbe. Kotor je bil hitro poln orožnikov. Zabra-njevali so po ulici in po kavarnah vsako sestajanje več nego dveh oseb, T o j e v e-1 j a 1 o z a K o t o t s k e Hrvate i n S r-be, arnavtska kolonija pa je lahko hodila po mestu celo noč g o r i n d o 1 t e r p r t s 1 u š k o v a l a — v s e z a d o b r o i n 1 e p o b o d o č n o s t našega arnavtskega nacionalizma in velike a r n a v t s k e d o-m o v i n e.
Inozemstvo.
Revolucija v Lizboni. — Iz Lizbone so prišla poročila o revoluciji, ki je zbruh-nila 26. t. m. ponoči.
»Agence Havas« poroča: Revdlucijo-narno gibanje, ki se je pričelo v Lizboni, so uprizorili ekstremni republikanci. Vlada, je upor potlačila, aretirala več oseb in jih internirala na krovu vojne ladje, ki se nahaja v pristanišču Taio. Ponoči je bilo slišati pokanje bomb in strele iz samokresov. Ulice so zasedli vojaki, orožniki in stražniki, ki so priredili več hišnih preiskav in mnogo oseb aretirali.
Zanimiv govor francoskega minister-skesa predsednika. — Ministerski predsednik Barthou je priredil v svojem volilnem okraju Olerozonu veliko zborovanje vnlilcev, kjer je med drugim izjavil: »Francija je tekom zadnjih kriz vedno delovala za ohranitev evropskega miru, a narod mora biti seveda tudi za vsak slučaj pripravljen. Bolj nevaren nego vojna, je strah pred vojno: hujši ko strah pred vojno, ie poraz. Vsled tega moramo storiti vse. kar je potrebno, za našo narodno obrambo.
Darovi.
G. Dr. Just Bačer in soproga darujeta o priliki svoje poroke 50 K ženski podr. C. M. v Gorici, 50 K Dijaški kuhinji in 50 K Šolskemu domu. — Ob priliki poroke njiju nečakinje Marice darujeta strica g. Artur Lokar c. kr. notar, m g. Vekoslav Lokar. veleposestnik, vsak po 20 K moški podr. C. M. v Oorici.
Za buffet C, M. veselice je darovala g. Antonija Mozetič 5 K-
V proslavo padca Skadra darujeio za Cirfl-Metodovo družbo: A. J. K 2. T. K. K 1, J. F. K 1. — Živeli posnemovalci!
Domače vesti.
Poroka. — Včeraj se je poročil gospod dr. Just Bačer, zdravnik v Oorici, z gospodično Marico Lokarjevo iz znane Lokarjeve rodbine v Mirnu. Obilo sreče!
Za prov. natnestnlštvenega kouclplsta je imenovan konceptni praktikant O vitez Kaltenegger v Oorici.
Tretji dljaJkl telovadni nastop se bo
vršil v soboto, <dne 3. maja v dvorani »Trgovskega doma«i.Začetek ob Vs9. uri zve- ¦ čer. Vspored: 1. Člani: Proste vaje. 2. Naraščaj: Proste vaje. 3. Člani: Orodna telovadba: (drog^koza; toradja, konj). 4. Naraščaj: Bradlja, Konj. 5. vrsta izbranih telovadcev: a) Krogi, b) Bradlja. 6. Vadi-teljski zbor: VžiOite'j>tt^-:yaje.v^-Zay ključna skupina. Sodeluje orkester' ti&Kp* snih učiteljiščnikov. Vstopnina: Fotelji 3 K, sedeži I. in II. vrste 2 K 50 vin., III. in IV. vrste 1 K 50 vin., ostali 1 K. Balkon 2 K. -t Galerija. 1 K. — Stojišča_J5fi.yjn. J Dijaki in dijakinje 30 vin.' -- Čisti dobiček je namenjen »Dijaški .kuhinji« in v podporo »ubogim goriškim visokošolcem«.
§ 305. kaz. zak. — Pri regulaciji Soče v Furlaniji dela tudi neki Josip Hafner s Kranjskega doma. Neko nedeljo se je nahajal v Šlovrencu pri Moši in tam je baje, najbrže opit, zaklical: Živio Srbija, žhrio Črnagora! Hitro so ga naznanili. Hafnerje odšel kar se je dalo naglo iz Šlorenca. Žendarmerija pa ga je našla pri delu tik Zdravščine in poslali so ga v zapor v Gorico, kjer visi nad njim § 305. kaz. zak.
§ 305. kaz. zak. — Znan trgovski potnik, naš rojak, je obtožen po paragrafu 305. k. z., ker se je baje v neki gostilni v goriški okolici premalo •udanostno izrazji o tem, kaj imamo mi Slovenci od Avstrije. Ovadil ga je neki nastavljenec tukajšnje tramvajske družbe.          ,   y      ^
Vozni red v žepni obliki veljaven o d 1. maja smo priložili današnji številki »Soče« in sicer vsem naročnikom. Isti obsega vse važnejše železniške in avtomobilske zveze, zlata pravila za živinorejo, pouk v kletarstvu, koledar in zapisnik. Gg. naročnike prosimo, da se prav pridno poslužujejo onih tvrdk, ki imajo svoj oglas v voznem redu. Podpirajmo se medsebojno in uspehi ne bodo izostali. — V o k t o-b r u izdamo zopet tak vozni red in sicer v popolnejši obliki. Gg. inserente vabimo že danes, da se pravočasno zglase. Ako ¦ nas bo si. občinstvo podpiralo, potrudili se bomo, da bo oktoberska izdaja še mnogo zanimivejša. Kdor ima kake želje, naj jih naznani, — Goriška tiskarna A. Gabtršček.
Žrebanje efektne loterije »Splošnega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani se bo vršilo z dovoljenjem c. kr. finančnega ministerstva nepreklicno dne 1. julija 1913.
Ustanovni občni zbor »Narodne Čitalnice »Balkan« v Gorici« se bode vršil v soboto dne 3. majnika t. 1. ob 8. uri zvečer, v društvenih prostorih, Tržaška cesta št. 27, K temu se vabijo vsi do-sedaj že pristopli člani kot tudi oni, kateri žele društvu pretopiti. — Pripravljalni odbor.
Dijaški telovadni nastop. — V soboto hn nastop v dvorani Trgovskega Doma. Kdor je bil navzoč pri zadnjem nastopu, se je prepričal o lepem in preciznem izvajanju vaj. Spored se je bil ves izborno ob-nesol. Na mnogostranski poziv ponovijo dijaki telovadbo v korist Dijaški kuhinji in revnim visokošolcem. — Mnogo se čuje in toži o krokanju med dijaki in o po njem vzročnem slabem napredku. Kakor kažejo šolska spričevala, vspeva5o dijaki-telovadci razmeroma dosti boljše kakor drugi. Vadijo se prostovoljno v disciplini, s svojo voljo se podvržejo skupnemu sodelovanju v telovadbi, s tem si krepijo voljo in čut do izpolnjevanja dolžnosti. Nastop obeta biti krasen in vrla naša mladina zasluži prav obilno udeležbo. Zato: v soboto zvečer v Trgovski Dom!
Proslava 1. majnika v Gorici. — Socialni demokratie nroslave delavski praznik 1. mo'a popoldne. Ob 3. bo ljudski shod na Telovadnem trgu. Govorila bosta dr. Turna in Catlini. Potem bo ob 4. uri manifestacijski obhod po mestu, ob 5. prične veselica »pri lepem razgledu« tik južnega kolodvora.
Simfonični koncert, napovedan od orkestra češke filharmonije iz Prage za nedeljo 4. maja, se ne bo vršil.
Jurija za veliko mednarodno cestno dirko, koja, se vrši nepreklicno 4. majnika t. 1., Je tako-le sestavljena: Načelnik nad-poročnik Karol Christian, poveljnik kolesarske stotnije lovskega bat. št. 20. — Krmin. — Namestnik: iprof. Adolf Schaup. — Zapisnikar in številkar: Rudolf Drufovka. — Časomereč: A:ek-^ajid^^^bjož^^;. ProlaLkontrolor: Tti&nrjKuftrih. — iRazsodnik na* cilju: Josip Kerševani. — Kontrolor plomb: poročnik* Alekslj .Jakupcc od kolesarske stotnije lovskega bat. št. 20. — Starter: tRatio Kurinčič. — Motociklisti: Alojzij Šinigoj, Alojzij Dirufovka in Josip Ivančič. — Zdravniška pomoč: Dr. Oskar Kohl-fiirst polkovni zdravnik lovskega bat. št. 20. -- Vsa kolesarska društva so napro-šena, katera so svoje dirkače priglasila, da izvole takoj javiti podpisanemu društvu delegata v svrho zastopstva pri juriji. Za kolesarsko društvo »Gorica«: Jos. Kerševani, t. ;č. predsednik. Joško Kušitrin, t. č. tajnik.
Poskusen samomor. — Strup je pil delavec v Moserjevi tovarni Filip Novak. Prenesli so ga v goriško bolnišnico.
Italijanka obtožena žaljenja veličanstva. — Pasqua Maria Ria je že stara žena 57 let; doma je iz Italije. Obtožena je žaljenja veličanstva. Inkriminirane besede bi bila izpregovorila pred 5 leti. Ona pravi, da tega, česar je obtožena, ni nikoli izrekla, ampak da so jo ovadili le iz maščevanja. Priče Bratuž in Pavlin sta govorili v smislu obtožnice. Sprejme se braniteljev predlog, .da gre sodnija na lice mesta, prepričat se, če besede tam izgovorjene more slišati pasant. Razprava je radi tega preložena.
Društvo prodajalcev tobaka na Goriškem bo imelo svoj občni zbor dne 18. maja 1913. ob treh popoldne v dvorani hotela »Pri treh kronah« v Gorici, v Gosposki ulici št. 12. pritličje s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o delovanju -društva. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev vodstva. 5. Slučajnosti. Opazka: Če bi ne bilo ob treh popoldne navzočega postavnega števila članov, se bo shod vršil pol ure kasneje s katerimsibodi številom udeležencev. Priporoča se torej vsem prodajalcem tobaka, naj so že člani društva ali ne, da se v prospeh stanovskih koristi udeleže zbora v prav obilnem številu. V Gorici, dne 28. malega travna 1913. Vodstvo društva.
V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 9 letnega dečka Antona Vrča iz-Šmarji, ki je padel čez most ter se močno pobil in si zlomil eno nogo.
Padel je pri delu v opekarni '56 letni Jos. Hoštjančič iz BMj. Precej poškodovan se nahaja v tukajšnji bolnišnici.
14 dni jefce je dobil 20 letni Jordan Ivan iz Fare, 'ker se je zoperstavljai aretaciji in zagrešil tako javno nasilstvo.
Brez sredstev. — V Gorici so aretirali nekega F. Šajnerja iz Trsta in H. Brocha iz Dorstfelda, ker sta brez sredstev in dela.
Pretep med vojaki in civilisti. — V Pokopališki ulici v Gorici so se nekaj pretepali pred mesecem dni neki vojaki in M. Čufarin, F. Hlede in R. Medvešček, ti trije vsi iz Gorice. Danes je bila v Gorici razprava, ki je dognala, da so izzivali vojaki. En vojak je bil takrat malce ranjen. Obtoženi so oproščeni.
Javno nasilstvo. — V soboto zvečer sta šla po Rabatišču dva delavca Jos. Marušič in Angelj Padovan. Za njima se je prikazal redar in iker nista Sla tiho in mirno svojo pot, marveč sta pela in vpila, ju je posvaril, naj ^bosta tiha in mirna. Pa ne. Še ozmerjala sta redarja in jeden je zagrešil javno nasilstvo. Ta je Angelj Padovan, katerega so poslali v zapor, da ga privadijo bolj angeljskim maniram nasproti redarjem.
Gostilničari in gostje, ne kritizirajte več edine domače kisle vode »Tosto-vrške Slatine«, dokler se niste v najno-
vejšem času sami prepričali, da Je ta sla- \ tina vsled srečnih preuredb vrelca'— brez konkurence izborna, rezka in kipeča. Več čitajte v današnjem Inseratu. Podpirajmo povsod slovenske izdelke in ne zametujmo lastnega blaga!
V Gorico se vrača neka Tereza šte-kar iz Št. Ferjana, dasi je izgnana iz mesta. Na okrajni sodni ji je .dobila-za to 14 dni strogega zapora.
Suknjo je bil zamenjal v kinematografu neki nemški železniški delavec Jos. Gausterer;"' on pravi, da po pomoti, ali okrajni sodnik Vinci mu tega ni hotel verjeti, zato#mu je dal 5 dni zapora.
Mera potrpežljivosti prekipi in prepir nastane, če prinese žena možu, ki se je z •dela vrnil domov, na mizo slabo kavo. Da ohranite v hiši mir, napravite možu vedno debro kavo, ki se pa da napraviti samo s Kolinsko kavno primesjo. Neizogibno potrebno je torej, da kupujete Kolinsko .kavno primes, če hočete, da vaša kava ne bo nikoli slaba, Staroznana Tesnica je namreč, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, obenem pa tudi edino pristno domače blago te vrste. Pri nakupovanju pazite na znamko »Sokol«; le s to znamko je prava!
Življenje Juzusovo v kinematografu Centra!-B!o v Gorici. — Preteklo leto že iznenadMa je širni svet vest, da se je odločila amerikanska tvrdka Kalem-Film-Kompagnie spraviti v film življenje Jezusa, katero naj se izdela na licu mesta v Palestini na istih mestih, kakor nas nči sv. Pismo. Svetovna tvrdka Kalem v Ameriki in poslala celo ekspedicijo v Palestino in skoraj eno leto se je delalo, dokler ni bilo dokončano to orjaško delo. Vidi se vse življenje Kristusa od nežne mladosti do smrti. To delo ije eno najznamenitejših in najpopolnejših na kinematografskem polju. Sodelpvali so največji umetniki združeni z visokimi duhovniki in učenjaki. Za film življenje Jezusa zanimajo se vsi kinematografski podjetniki, ki se ga dobi s posebno protekcijo in veliki denarnimi žrtvami. Tukajšnji lastnik podjetja Central-Bio ni se ustrašil ne enega ne dru-zega in posrečilo se mu je z posebno intervencijo na Dunaju dobiti omenjeni film, ki se mu ie zagotovil predstav-H a t i v Gorici v času letošnjih R i n ko š t n i h pr a z n i,k o v. Ker se »je 7Q pod tem naslovom marsikaj v kinematografih videlo, naj to nikogar ne moti in n?\i ne zamenjava to delo z onim do sedaj prpdstavljaioč!m. Na Dunaju je to delo vzbudilo <nri naivišiih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikih nopolno. občudovan-ie. Ko se ie v Gorici izvedelo, da se nam bode nudila prilika videti to svetovno delo tudi med nami, nastalo ie vsestransko za-nmvmie tako med duhovniškim kakor posvetnim stanom. Kakor se vidi zanima se 1 ustnik Central-Bio le za velika svetovna dela, ter nam da priliko seznaniti nas z na i večjimi produkcijami na tem polju, ka-torp smo do sedaj pogrešati morali in nam ni bih dana prilika imeti o kinematografu ono sodbo kakoršno kinematograf zasluži.
Domača politika.
Boj za splošno in jednako volilno pravico za goriški deželni zbor. — V proglasih soc. demokracije za proslavo prvega majnika čitamo: »Kakor vsako leto, je naša stranka določila, proslaviti prvi maj-nik letos, in to tembolj, ker mora proslava letošnjega prvega majnika izraziti, z ozirom na predstoječe deželnozborske volitve, vso nezadovoljnost delavstva napram tistim faktorjem, 'ki so se izkazali tekom dolgih let nesposobni napraviti kaj koristnega za delavstvo. Splošna, enaka in tajna volilna pravica za deželni zbor je naša zahte-v a, za katero se bo moralo boriti goriško delavstvo. In na dan prvega majnika mora izkazati svojo nezadovoljnost s sedanjim zistemom s tem, da se v čim večjem številu udeleži proslave prvega maj* nika.«
Soclalnodemokratlčna stranka na Goriškem bo imela svojo V. idežolno konferenco na dan U. maja 1.1. Na vsporedii ie . tudi: imenovanje kandidatov^a deželnozborske volitve, Tako pride soc. demokratična stranka prva na dan s svojimi deželnozborskimi kandidati.
DOPISI,
I« goriške okolice.
Iz Podčavna.   —   (V a ž m a ce s ta
zagotovljena.) Po večletnem delovanju se je vendar posrečilo zagotoviti -zgradbo ceste iz Oseka (Sv. Lucija) ?,ez> Bezovljak v Prvačino (postaja), 'katera cesta bode vezala Podlčavenske vasi in Trnovski gozd z železniško postajo v Pr-vačini. Ta cesta bode velike važnosti in koristi ne le za promet s Trstom, ampak tudi za zemljišča, mimo katerih ibode cesta tekla, ker tam meji skupaj pet zemljiških katastrov: Oseški, Črniški, Vogrski, Šempaski in Prvaški. Po isti dolini se nahaja še starodavni gozd, do katerega ni še sekira prišla. Za podpore te ceste se nam je zahvaliti v prvi vrsti c. kr. okr. glavarstvu oziroma vladi, katera je dovolila prispevek 73000 K, deželnemu zboru, ki je dovolil 20.000 K in cestnemu odboru, ki je dovolil 7000 K. Primanjkljaj pokrijejo pa interesirane občine, tako da se bode ta cesta gradila takoj ko mogoče. Ubogo ljudstvo čaka na to deio, da dobi zaslužka. Med mnogimi, kateri so se za to cesto potegovali in podpore prosili, moramo se pa največ zahvaliti gospodu Francetu Fur-laniju, neumornemu in delavnemu županu iz Prvačine. — G.
Samomor v Podgori. — Posestnik in usnjar 51 letni Andrej Kastelic se je obesil. Našli so mTtvega. Revež Je (bolehal in iskal zdravila za svojo bolezen pri zdravnikih, slednjič je obupal in storil konec svojemu življenju.
Gospodarske vesti.
Trgovine v četrtek, na praznik, bodo v Gorici odprte do opoldne.
Razstave goveje živine. -VCeik-n e m na razstavi 18. t. m. je bilo 15 -krav, 15 bikov, 10 junic. V Tolminu 19. t. m. 20 bikov, 34 krav, 34 junic. V Kobaridu 21. t. m.: 17 bikov, 38 krav, 29 junic V Bovcu 22. t. m.: 16 bikov, 33 krav, 18 junic.
Društvo kmetijskih učiteljev iz Južnih avstrijskih kronovin bo imelo svoj ustanovni občni zbor na Binkoštno nedeljo dne 11. maja v G o r i c i v hotelu pri »Zlatem jelenu« ob V211 uri dopoldan. Po skupnem obedu je ogled kmetijske šole v Gorici.
Jadranska razstava na Dunaju se ot-vori dne* 3. maja 1.1.
Razne vesti.
Vojaške plače. — Od 1. majnika t. 1. dolje bo dobivalo aktivno vojaštvo prvega in drugega aktivnega letnika sledeče plače: poddesetnik 20 vin., desetnik (korpo-ral) 30 vin., vodja 45 vin. na dan. Poddesetniki, desetniki in vodje, ki sprejemajo sedaj po 24, 36 in 48 vin. na dan ibodo v mirnem času dobivaJi to plačo do. svojega povišanja. Poddesetniki in podčastniki, ki služijo tretje leto, bodo tudi odslej dobivali enako plačo, kakor doslej.
Dramatična scena v pisarni ravnateljstva drž. železnic v Trstu. — Na višjega komisarja inženirja A. Neuhuberja je streljal včeraj v pisarni praktikant E. VVeiger. Temu se jenasveta vato, naj gre prostovoljno iz službe, če ne bo OdpuSčen. To ga je segrelo in ker je sumil, da je kriv tega Neuhuber, je streljal nanj. K sreči ga ni zadel, ker se je N. pravočasno umaknil. VVeiger je aretiran.
Dalje na 4. strani.
V najem sprejme kmetijo tla,'"-"
Naslov pove naSe upravništvo.
Ponehale hodoVse kritike o Tolstdvrški slatini ¦ Kadilci! i
Katare, zasHženje itd. z ničemer hitreje i  boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in  grgrate TolstovrŠkb   dijetetižrio kislo vodo, ako jo sedat poskusite, ko  se Je posrečilo  vrelec moderno urediti, da ne le ne uhaja ,ogljikova kislina, temveč se je tjašel irt s>0jll.^^K^togao oflljikovoklsel pritok. Sedaj lahko tekmuje Tolstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto masira in ima zelo rezek okus ter ostane ttiffl JSIM in  dobra. Naročite In prepričajte se. Po sledeči  znižani  ceni:  25 steklenicami % / 5 K, 25 stekl. 17, / O K, 50 stekl. % 19 K, 50 stelej. Vs t &%'•L č"«*^*-' te M. vred po povzetju. - Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. — Tolstovrško slatino naročajo odlični, zdravniki za se in za^^vbje^bOInike r za cele*bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna osvežujoča-mineralna voda. Odlikovana na dveh higijeničftih raz3tayahi, — Bel čletrina tUmm& #re v narodne namene. - Naroča se pr! podjetju Tolsrovrška slatina, pošta Gnštanj, Koroško. — Kupi se vsaka^rflnožlna %i/t /steklenic.             S-_
——¦ '"¦.........¦to.AbltlnantJttl Pijte le TolstovrSko slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo! Poskusit«! Bost« »valili 1 '.....¦.....    : ¦:-.
''/¦; Otfiod soclalntti demokratov po Ljub* liani na 1. dan maja prepovedan. — Kaj
vse bo 'še prepovedano? Krajiftka vlada je prepovedala socialnim demokratom v Ljubljani običajni prvomajski obhod po mestu! Prepoveduje se obhod...« »z ozi-Tom na javni mir in redv« Kaj vse se Janko stlači pod ta naslov!     :;
Davek na pijance, katere morajo pobrati na cesti in jih nosti domov. — Ori-ginalno idejo o davku so^ izvedli mestni očetje ruskega mesta iKerson. Sklenili so, da morajo plačati davek vsi oni pijanci, katere se pobere ria cesti in -jih transportna domov. Po preniožcinju se obdači takega pijanca^ Kdor ima dohodkov na leto do 1000 rubljev, plača diavka 3 rublje; kdor ima do 3000 rubljev dohodkov, mora plačati za pijanost 50 rubljev; tisti, ki ' imajo več, pa po 100 rubljev. Ta davek je prinesel občh.i že precejšnje svotice. Kakor se vidi, se pijanci v Kersonu ne dajo ugnati niti ipo tako občutljivi globi.
50-letnica igralnice v Monte Carlo. — 50 let je bilo že 2. aprila, odkar obstoji igralnica, dovoljena 2. aprila 1863. od princa Karola III. Franu Blancu. Poslopja igralnice s pripadniki so stala 1.700,000 frankov.- Poskusilo pa se je bilo z igralnico že leta 1856; ali prvi poskusi se niso obnesli. 'Pravi ustanovitelj igralnice, ka-kpršna je sedaj, je Fran Blanc. Proslava ¦50-letnice bo drugi mesec. Počakali so, da mine zimska doba. — Ob 50-Ietnici naj razglasijo tudi število žrtev slovite igralnice v Montu Carlo.
Hiša s 100 nadstropji. — Kje? V Ameriki. V Newjorku gradijo poslopje, ki bo imelo 100 nadstropji; visoko bo skoro 400 m, stalo bo nad 30 milijonov dolarjev. Oradenje bo trajalo najmanj tri leta. Oken bo sedem tisoč, vrat devet tisoč, dvigal-nrkov 90, električnih žarnic 68.000.
V boja za Odrin so jmeli Turki mrtvih 2000, ranjenih pa 7000. To pred zadnjimi naskoki. V teh je bilo gotovo tudi par tisoč mrtvih in ranjenih. Bulgarske in srbske izgube pri zadnjem naskoku znašajo okoli 6.500 mož.
30 otrok v 32 letih. — Na Romunskem živita zakonska Siouriu. On ima 54 let, ona 49. Žena je povila tekom 32 lei 30 otrok. Sedaj se zanima za to družino ru-munsko ministerstvol
Potefc boja za Skader.
Črnagora je z zavzetjem Skadra dovršila svoj vojni program. Zanimivo ,je sedaj, {postaviti si pred oči potek te za Ornogoro tako častne vojne.
8.  oktobra 19112. — Črnagora je napovedala Turčiji, vojno. Kralj Nikolaj se je odpeljal v Podgorico, da prične z vojnimi operacijami.
9.  oktobra. — 40.000 mož broječa črnogorska armada prestopi mejo, deljena v tri armadne zhore. General Marti-novič, poveljnik tretjega zbora, koraka proti jugu, krene od Ulčinja 'proti Albaniji in proti Skadru.
10.  o k t ob r a. — Hud boj okoli trdnjave Dečič, katero vzamejo Črnogorci z bajoneti. Tuzi in Supsanič naskočijo Črnogorci.
, 14. oktobra. — Po več hudih bojih zavzamejo Črnogorci Tuzi in Supsanič.
16. o k t o b t a. — Črnogorske čete pridejo «pod Taraboš, ki vlada nad Ska-drom.
20. oktobra. — Vršijo se krvavi spopadi pod Tarabošem. Črnogorci vzamejo nekatere tjtrške postojanke.
2 4. o k to b >r a. — Prvi boj za Skader.
28.—31. oktobra. — Vršijo se spopadi in boji okoli Skadrske trdnjave.
1.—18. novembra. - Slabo yre-
me ovira vojne operacije okoJa Skadra.
19. novembra. — črnogorski -kralj Nikola je sprevidel, da samo s svojimi Četami ne more zavzeti Taraboša; zato sklene sprejeti pomoč 5000 Srbov s 100 ..kationi; vsake podpore se je branil cel mesec oktober.
20,-29. Ponovni spopadi in boji. Turki vstrajajo v trdnjavi.
3 0. novembra. — Generalno bombardiranje Skadra. Granate padajo v mesto in vzročajo požare.
3. decembra. — Premirje podpisano.
8.—1 2. d e c e m b r a. — Poveijr ik Skadra odkloni vsako naznanilo o premirju in izjavlja, da se bo bojeval d ilje.
1 3.—1 5. — Turki podvojijo svoje vojne operacije in se borijo vsak dan z oblegovalen .
1 6. d e c e m b t a. — Garnizija Skadra je poskusila izpad proti Sv. Ivanu Me-duanskeirm ali je bila po enodnevnem boju vržena nazaj v svoje pozicije.
21. d e c e m b r a. — Velik poraz'ob-logovalcev na Brdicih.
1.—31. j an u v a r i j a 1913. — Vreme je bilo slabo, bolezni in utrujenost na eni.in drugi strani. Beležiti je v tem času 'e posamezne spopade na predstražah.
7. lebruvarija. — Črnogorci'so dobili novo srbsko   pomoč in   pričel   je splošen naskok   na   hdnjavo.   Vzamejo j utrdbo Bušati.                                         i
10.  f e b r u v a r i j a. — Po tridnev- \ nem boju zasedejo Črnogorci višine ma- j lega Bardanjola; zavzamejo prve pošto- j janke na Tarabošu.                                  1
11.  lebruvarija. — Črnogorci si j osvojijo tudi veliki Bavdanjol po hudem ' boju.                                                       i
1 6.—2 5. f e b >r u v a r i j a.  —  Okoli 25.000 Srbov pride   Črnogorcem   na po- j moč.
26. I e b r u v a r i j a d o 2 0. m a r -ca. —Nadaljuje se bombardiranje Skadra brez posebnih uspehov.
21.—25. marca. — Avstrija zalite- ; va od Črnegore svoboden odhod civilnega i prebivalstva iz Skadra. Črnagora dovoli v ta namen 3 dni. Poveljnik Skadra ne dovoli odhoda.
28. marca. — Velesile sklenejo pomorsko demonstracijo proti Črnlgori, da j bi odnehala od oblegnnja Skadra.
2. apri,la. — Črnogorci zavzamejo trdmave na Tarabošu.
10. aprila. — Blokada črnogorske obali.
1  1. aprila. — Srbska vlada ukaže svoHm četam odhod izpred Skadra in ustavitev udeležbe pri vojnih operacijah Črnogorcev.
21. aprila. — Okoli 30.000 Črnogorcev se bori za Skader v splošnem naskoku. Boj strahovit.
2 3. a p r i 1 a. — Skader padel. Črnogorci prikorakajo v mesto.
C^S^^3P_23SS3LS3533
Odgovorni urednik ta Izdajate!) Ivan Kav*lč v Gorici
Tfeka: »OoriSVa Tfakama«.A. OabrKek (odgsv, j. Fab5i».
Zalaga: Dražba ca izdajanje listov »So5a« in »Primorec«.
SMS Da, m tam 03 fna Ga m 03 Ca 03 m		
	: Iv. Felberbaum - Gorica: Corso Gius. Verdi 11. - Via Caserma 15.	03 fifl 03 BCTi 03 03; W 03 ;03 03 m 103 ,EO 03
	Za birmgj VEUB IZBIRA Za birmo! oblek - srajc - ovratnikov - zaorainlc fpgr»   po. zelo nizki ceni.   **9fM Filijalka: Via Carducci 17. (Hiša Orzan).	
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V taatal Mil, Oospoaka ulica *t. 7, I. aadstr.) — Talaffoa »t. 70.
BaSoa poltne hranilnice ltey. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilne vlog« se   obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojilnica sama.
Hram line vloge se soretemslo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki«
Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja ZTišaii so se morale sorazmerno tudi dosedanje 57» oz. 6% obresti od posojil. Glavni dalažt se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%, Stanje ai. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. —Hranilne vloge: 1,103.254'98. —Posojila: 1,068.002*-. — Retervni zaklad: 100.451'56. — Vrednoit bjfi: 383.538-29.
napredek uede!
K. CaaB*.
Najenergičnejše in   gotovo se zdravi   sifilis s   svetovnim sredstvom
- lORUBIN GASILE -
Stotine aflravniSkih potrdil potrinje. da s« nretralna zoženja. prostatitis. nre-tritis in neh. Icntarii*'korenito ozdravijo s
fconfeflt Caslle
Konfeti Gasile nrejajo miniranje. ni» da M bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Silinjrc^ popolnoma odpravljajo in nblažujeio pečenje in pogosto uriniranje; eaini korenito ozdraviio uretralna zožen/a (prostatitis. nravritis. cistitis. mehurne katarje, kamen, nesposobnost 7,n zn-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Casile K 4*—.
lorubin Casile, najboliSe protisifilitiCno in poživljajoče krieistilno sredstvo,' Vi se uporablja z nspebom proti sifilidi. anemiji' impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez. poltnim madežem, izgubi semena, polucijam. spermatoroi. sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorabina Casile K 3-50.
Vbrlzganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis; endo-metritis. vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno' poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in. Tromba.                     6—1
Prro primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje
ALOJZIJ TAVČAR v Dutovljah okraj Sežana
zapriseženi sodni Izvedence
izuršuje use potrebne načrte, proračune, cenitue za staube, uodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
¦NT" Cene zmerne.
Kupujte samo dvokolesa JHlfCBat*« ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Oriflllial UlCflOfUi so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje  in Štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice hi vse v to stroko spadajoče predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
mu. u iun mi tt i. mm.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
-------   ODLIKOVANO   -—1~
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. ČERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. i8.
Izdeluješ vsa stavbena dela,
okna, vrata, podove.....
Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šuste..........
Zaloga: Strugarskih in rez-barskih izdelkov.......
Glavna zaloga
Pafana podpetnikov
fAlM/j,   '
ft.
Gorica, Raste!) 3. Zaloga Usnja,