Obrtnijske stvari.
Ljubljanski rokodelci zoper rokodelstva v
deželni prisilni delavnici.
Stare pa tudi opravičene so pritožbe ljubljanskih rokodelcev zoper rokodelstva V prisilni delavnici in kaznilnici- Tukaj podajamo svojim čitateljem prošnjo obrtniškega društva v Ljubljani do deželnega zbora v tej zadevi:
Visoki deželni zbor kranjski!
Neobhodna sila — pritožbe o pomanjkanji dela in zaslužka, ki nam dohajajo iz vseh obrtniških krogov — napotila je v torek 8. decembra t. 1. v prostorih kranjskega obrtnega društva zastopnike tega društva in mnogo rokodelskih mojstrov k posvetovanju, kako preprečiti napredujoči poraz malih obrtnih podjetij in kako pomagati vsaj domačim pomočnikom in njih družinam, ki uže sedaj pomanjkanje trpijo, do dela in do kruha.
Pri razpravi mnogoterih vzrokov, kateri pospešujejo propad rokodelstva, spoznali smo, da je način, po katerem se vstvarjajo obrtni izdelki v kranjski prisilni delavnici, jeden najtehtnejših in tukajšnjo rokodelstvo ueposredno uničujoč.
Med tem, ko je vsled mnogoterih prošenj in pri-tožeb visoko c. k. ministerstvo zle nasledke kaznilnične konkurence s tem pripoznalo, da je vodstvu c. kr. kaznilnic zaukazalo: sprejem obrtnega dela po vsej moči omejiti, iskati eraričnega dela ter cene dela v primerje spraviti  z  unanjimi  običajnimi  cenami  prostega   dela,
11
sklenil je visoki deželni zbor v zadnjem zasedanju, da se ima oprava prisilne delavnice brigati za to, da nabere po tujih kronovinah prisiljencev, da se napolnijo vsi prostori ter da sme v namen, da ne bode dela primanjkovalo, cene dela tako daleč znižati, da se le pokrijejo upravni stroški.
Ta sklep vis. deželnega zbora, ki uain razliko med nazori vis. c. kr. vlade najjasnejše predoči, ne jemlje najmanjšega ozira na obstanek in potrebe domačih dav-koplačujočih rokodelcev, katerim vsled visocih davkov in deželnih doklad, vnovič podražene stanarine in visocih opravilnih stroškov gotovo ni mogoče za iste cene delati, kakoršne odmerja režija prisilne delavnice.
Nasledki te neprimerne konkurence so pa za tukajšnje rokodelce tem hujši, ker se še dva zavoda: c. k. kaznilnica na Gradu in pa kazenski zapor deželne sodnije v Ljubljani, čeravno na nekoliko manj kvarljivi način, vendar v veliki meri pečata z obrtniškim delom.
Oeravno so v naše začudenje izkazi, koliko in ka-košnega dela se na tukajšnjih kaznilnicah na leto opravi, nikdar ne objavijo, vendar ne mislimo pretirati s trditvijo, da se po imenovanih zavodih v Ljubljani peča najmanj 500—600 osob s takim delom, ki se odtegne tukajšnjim rokodelcem.
Dokler rokodelci po novošegni kupčiji z narejenim blagom, katero se v vseh strokah nahaja po kupčijskih prodajalnicah iz tujih tovarn, v katerih se za „gladno mezdo" dela, niso oškodovani bili, in dokler se je izvrševanje rokodelskega dela po enacih zavodih v mnogo primitivneji meri kakor sedaj, z najboljšimi stroji in orodjem, godilo, niso bili nasledki tolikanj občutljivi, kakor sedaj.
Ker so poleg tega pridobninske razmere dan za dnem slabeje, ker posebno konsumenti nižjih krogov zgubivajo zmožnost kupovanja, ni se čuditi, da se potrebščine naročujejo tam, kjer se zamore za neznatne cene na zasobne stroške davkoplačevalcev izdelovati.
Znano nam je sicer, da ima uprava prisilne delavnice in deželna blagajna finaucijelno korist s tem, da pospešuje razvoj in razširjenje prisilne delavnice, da ima o nekih strokih celo zalogo narejenega blaga, da dela na up, da z eno besedo uporablja vse običajne sredstva proste obrtnije; a prepričani smo tudi, da se more ta vsem narodno-gospodarskim načelom nasprotujoči in nenaravni pritisek na vrednost ali cene prostega dela obrniti v škodo dežele, posebno pa v propad glavnega mesta, kojemu nastane tim več škode, kolikor več se obrtnega dela v prisilni delavnici izvrši.
Ker se vsled postave od 24. maja 1885. 1. tikajoče se prosjakov in delomrznih osob zaukazuje osnova novih prisilnih delavnic, in naša dežela uže sedaj tujim pri-siljencem delo oskrbuje, bojimo se po pravici, da se bode tudi za nove delavnice delo tam jemalo, ker se najložje dobi, namreč rokodelcem; zdi se nam ravno sedaj umestni čas, da opozorimo visoki deželni zbor na resuico , da se bode število prisiljencev tem bolj množilo, kolikor več bode prisilnih delavnic, ker bodejo te slednje edini zavod, v katerem bode pohajkajoči pomočnik dela dobil.
Pojasnujoč to za obstanek rokodelstva in meščanstva važno vprašanje dovoljujemo si opomin, da je skrajni čas, da se,ta zadeva reši ter začne pretresavati vprašanje, s čim se bode pečalo čedalje bolj rastajoče število prisiljencev, ne da bi se z njimi uničevala poštena obrtnija.
Nadejamo se, da bode visoki deželni zbor nujnost in istinitost te naše izjave dobrohotno pripoznal, ter sklenemo z utemeljeno prošnjo:
12
Visoki deželni zbor kranjski blagovoli naj zaradi nujnosti sprejem obrtnega dela v deželni prisilni delavnici takoj omejiti, posebno pa naj se odpravi način izdelovanja za upravne stroške.
Prej ko mogoče skliče naj se pa enketa. h kateri naj se povabijo tukajšnji rokodelci in zemljiščni posestniki v posvetovanje, s čim naj se bodo pečali prisi-ljenci, da ne bodo vsi zli nasledki tacih zavodov ostajali le na ramenah poštenih rokodelcev.
Usojamo si pa uže sedaj izreči svoje mnenje . da bi bilo inteusivno pečanje prisiljencev s poljedelstvom mnogo bolj v občno korist, gotovo pa toli&o, kakor je pečanje z rokodelstvom v občno škodo.
Ljubljana 8. decembra 1885.