ZDRAVSTVENI KOTIČEK
UGRIZ KLOPA
Sezona sprehodov in iger v naravi je tu. Prijetna sproščenost po dnevu, preživetem v naravi se sprevrže v skrb ali celo strah, ko opazite klopa v koži vašega otroka. Katere in kolikšne so nevarnosti ler kako ukrepati?
Aktivnost klopov je odvisna od zunanje lemperature. Pozimi otrpnejo, aprila se zbudijo, v maju, juniju in juliju je njihova aktivnost največja. Ze-lo so odvisni tudi do vlage. Največ klopov je na viažnih mestih mešanih gozdov z gosto podrastjo do nadmorske višine 600 m. Njihovi gostitelji so lahko divje in domače živali, tudi ptice.
Pri vgrizu porine klop svoj rilec globoko v kožo in se tam zasidra z dve-ma kaveljčkoma. Ugriz ni boleč in klopa opazimo šele, ko se napije krvi. Pri tem se poveča od 1,5 na 6 mm in več v premeru. Vbodno meslo začne srbe-ti. Vsi klopi niso okuženi. Okužen klop pa lahko z vgrizom prenaša sero-zni meningitis, oziroma meningoencefalitis in Lyme Borreliozo.
Inkubacija meningitisa je 7—20 dni, večinoma 10 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi fazi je virus v krvi. Bolnik ima nekaj dni vročino, glavo-bol in otrpel tilnik. Po večdnevnem premoru, navadno brez bolezenskih znakov, sledi druga faza, ko se virus naseli v osrednjem živčevju in povzro-ča vnetje možganskih open ali možganovine. Večina obolenj je blagih in mine brez zdravljenja v nekaj dneh, lahko pa pušča tudi posledice.
Drugo obolenje, ki ga prenašajo klopi, je Lyme Borrelioza. Tudi ta pote-ka v več fazah, ki se raztegnejo v mesece in se neprepoznana in nezdravlje-na nadaljuje v kronično obolenje več telesnih organov. V prvi fazi je priza-deta koža. Kaže se kol rdečina v nivoju kože, ki na sredi bledi, rdeči rob pa se v obliki girlande širi v okolico, tudi do velikih razsežnosti. Rdeče mesto je lahko drugje kot je bil ugriz ali jih je celo več. V naslednjih fazah je priza-deto živčevje, srce in sklepi. Zgodi se da sprememb na koži ni in se bolezen pokaže šele s prizadetostjo enega od naštetih organov. To bolezen uspešno zdravimo z antibiotiki.
Svetujem vam, da pred vsakim spomladanskim in zgodnje poletnim sprehodom po gozdu ali obronkih gozdov otroka namažete z Autanom ali drugim sredstvom proti mrčesu. Ko se vrnete, vsega otroka dobro preglejte. Če ste našli klopa, je treba odstraniti celega. Ne poskušajte ga iztrgati, ker vam to ne bo uspelo. Glavica bo ostala v koži, ker je zasidran z dvema ka-veljčkoma in povzročila gnojenje. Doseči morate, da se spusti satn. Položi-te kazalec na klopa in delajte majhne, hitre krožne gibe tako, da se klop med kazalcem in kožo vni. lsto lahko delate z ovlaženim kosom vate. Tako boste z draženjem zadka sprožili pri klopu refleks, pri katerem bo sprostil kaveljčka in sam odpadel. Ta način je hitrejši od omamljanja klopa z ben-cinom, petrolejem, terpeniinom, etrom, oljem, kar se uporablja. Ob tem je včasih olrok prej omamljen kot klop in nekatera teh sredstev dražijo kožo.
Uporabljamo ga lahko že v gozdu ali kjer koli. Težave delajo včasih le klopi, ki so prisesani že dolgo in so globoko zariti v kožo. Po odstranilvi damo na srbeče mesto razredčen alkoholni obkladek.
Tudi v ambulanti ne odstranjujemo klopov nič drugače in bolezni, če je ob ugrizu prišlo do okužbe, ne moremo preprečiti. Zato obisk pri zdravni-ku, ko klopa opazite, ni potreben. Po odstranitvi klopa otroka le opazujle, če se pojavijo zgoraj opisani bolezenski znaki. Predvsem bodite pozorni na girlandasto rdečino kjerkoli na telesu še več lednov po ugrizu.
Proti klopnemu meningoencefalitisu obstaja cepivo. Cepi se z dvema do-zama v presledku enega meseca in tretjič po enem letu. Začne se jeseni, da je do spomladi dosežena primerna zaščita. Cepivo nabavite v zamejstvu, za informacije pa lahko povprašate na Zavodu za zdravstveno varstvo.
Ana dr. Zidar Pedialcr