Tećaj XXIV narodne Izhajajo vsako 3redo po celi poli. Yeljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po§i po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr.. za ćetrt leta 1 gold. 30 kr. * V,>< i ^ ^ -'-SEv' ^ v Z * * ^ Ljubljani v sredo 31. oktobra 1877. O b s © g : postava zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu. Gospodarske skušnje. Gospodarske novice. Zoper ozeb- ljino. O pogodbi z Ogersko. književstvo. Naši dopisi. Nihilizem na Ruskem. (Konec.) Noviear. Angora. (Dal.) Slovensko in Hrvatsko Gospodarske stvari stavo Postava zastran obdelovanja Ljubljanskega mahú. Poslednji deželni zbor Kranjski je sklenil to po Je 23 avgusta t. 1. presvitli cesar potrdil. Ker ima ta postava ves nov obraz dati Ljubljanskemu beró in si jo močvirju (mahu), naj jo močvirci pazlj dobro zapomnijo, da bodo vedeli, kako in kaj, ko bode postava v dejanje stopila. Glasi se tako Predmet postavi. Glavni odbor in njegova sostava. Glavni odbor za obdelovanje močvirj se vselej postavi na Šest let; po preteku teh šestih let se pa mora on ponoviti. Ta odbor je sostavljen iz petnajst odbornikov izmed katerih 7 pos d db et Ljubljanskega mest enega 7 bč dva t dvanajst pa se jih izvoli izmed posestnikov mocvirskega okraj 2.) Koj po ti volitvi se morajo voliti tudi štirj na mestniki. Razun tega ima vsak posestnik od vsaj 60 hektarov (104.28 d. av. oralov) močvirj kot ud v odboru. sedež m glas Obdelovanje Ljubljanskega mahovitega moč- virj a 7 to je za njegovo osuševanje in namakanje 7 za njegovo požiganje, potem za napravo in za vzdrževanje poljskih kolovozov (štradonov) potrebna delà, potrebne naredbe in določbe vodi pod posebnim višim nadzorom deželnega odbora stoječi glavni odbor za obdelovanje močvirj a kot upravna oblast, ter on vselej tako obdelovanje tudi dovrši, ako bi ono presegalo dolžnost ali moči posameznega posestnika. Pri izvršitvi te postave se imajo dotične določbe državne postave od 30. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 93) in pa deželne postave od 15. maja 1872. 1. (dež. zak. št. 16) v veljavo spraviti. Velikost okraja. podvržen delovanju odbora za kulti- Okraj viranje moČvirja, sega do brežin močvirja, ki va-nj visé, z griči vred, ki se enako otokom iz njega dvigujejo, po merilu v 1. dodatku te postave stoječega izkazka na drobno. Velikost tega okraja sme se spremeniti Volitev po skupinah. Volitev odbornikov in namestnikov se mora goditi po sledečih 5 volilnih skupinah: Posestniki mocvirskega okraja volijo v katastralnih občinah : 1. Trnovo, Karlovško predmestje, Gradišče v Ljubljani in pa Stepanja vas dva odbornika in ene g namestmka Brezovica, Dobro va, Log, Podsmreka in Vič štiri odbornike in enega namestnika. Studenec, Dobravce, Loka, Lanise, Orle. Pi- java gorica, Tomišelj, Jezero in Vrbljene tri odbornike in enega namestnika. Vrh ni ka (Nova in Stara), Blatna Brezovica 4. 7 Velika Ligojna in Verd dva odbornika in enega na- mestnika. B bornika in 7 Kamnik in Preser g od g namestnika. Imenik volilcev. po deželnem zakonodavstvu. obseg namen volitve odbora za obdelovanje močvirja mora c. k. okrajno glavarstvo okraja Ljubljanske okolice v porazumljenji z mestnim magistratom Ljubljan-tega kraja se smejo, ako odbor za skim napraviti točni zápisek vseh posestnikov na Razdelitev tega okraja. obdelovanje močvirja to sklene in se spolnujejo tudi močvirj i, in to sicer posebej po petih volilnih sku- drug db naredbe te postave, tudi napraviti podruž za obdelovanje močvirja, to pa pod tem po- rilne glasove (§. pinah reke Ljubljanice (§. 5.); posestniki 7 ki imajo vi se morajo iz teh imenikov volilcev v ^ v v 4 • »M VMMVJLV f mi UJ v *XJ VV T I1JM , J/m j^VW MJJê J/V " lil JL1 \J gldOU T U / 7 UiVJl O I \f 1 LA IVU « gojem , da morajo ti odbori kot vdeleženci skupnega izpustiti ter zapisati v posebni zápisek. podvzetja nameravane svoje uredbe predlagati v privo ljenj glavnemu odboru za obdelovanje močvirja Vsak tak podruž vse ti s to zemlj dbor mora obsegati ; odvodni kanal, ter se take pod jiti kateremu na korist obstoji en gl smejo sploh me 20.) po povodjih takih glavnih odvodnih kanalov. osebe, ki so navedene v Za odbornike ali namestnike se smejo voliti tisti voléči moškega spôla, ki so dovršili 24. leto, j vživajo 8amola8tne državljanske pravice in niso v službi odbora za obdelovanje močvirja. Voliti za odbornike ali namestnike pa se ne smejo in 11. občinskega volit- venega reda od 17. svečana 1866. 1. (dež. zak. št. 2). - 3 Ih - Kako se mora ravnati s pritožbami. §. 7. Imeniki volilcev morajo vsaj en teden pred voiitvijo ležati pri občinskem županu volilnega kraja, da jih vsak lahko pregleda (§. 8.), io se mora to razglasiti tako , da se to oznaniío oóitno nabije pri c. kr, okrajnem glavarstvu in pa pri občinah volilnega kraja, ter da se razun tega, kakor je navada, okliče po občinah, po katerih bivajo vdeleženi posestniki, in pa ob enem tudi doloći obrok osmih dni za vložbo pritožeb. C. k. okrajno glavarstvo razsodi o v pravém času vloženih pritožbah vsaj v treh dneh, ter koj popravi, kar je našlo, da se mora popraviti. Ako se zahtevani popravek tukaj odreČe , se sme prositi za presojo pri c. kr. deželni vladi. Taka prošnja za presojo se mora vsaj v osmih dneh po zvedbi zanikavne razsodbe vložiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu, katero mora to ne-mudoma predložiti c. k. deželni vladi. Razsodba c. kr. deželne vlade je za tisto volitev, za katero se ravno pripravlja, konečno veljavna. Osem dni pred voiitvijo se ne smejo v imenikih volilcev nikakoršne spremembe več storiti. (Dalje prihodnj ič.) Gospodarske skušnje. * Ce si gospodar želi napraviti tak gnoj, da en voz več veljá, kakor sicer trije ali štirje vozovi, naj dela tako-le: Vseiej, kedar gnoj iz h eva kida na gnojišče, potrese naj ga, kakor je kup veči ali manjši, z gipsom. Tak gnoj obdrží svojo moč in rodovitost, in je na polji, v vinogradih, na vrtu ali kjer koli tako zda-ten, da se obilo povrne denar, ki se za gips potroši. Gospodarske novice. * Kako je nek ljudski učitelj obogatel. časnik ,,Landw. Zeitung fur Elsass Lothringen" poroča o tem tako-le: Po nekem kmetijskem zboru v Wadernu okraja Merzigskega (v Renopruskem) je ljudski učitelj imeno- vanega kraja kupil mlado svinjico Angleškega plemena za 48 mark (marka 50 kr. našega denarja). V začetku meseca sušca 1872., ko je biia leto stara, je vrgla 5 prascev, katere, 7 tednov stare, je vkup za 188 mark prodal. Ko so bili ti prasci leto stari, je vsak okoli 3 cente vagal. 5. septembra tistega leta je svin- jica vdrugič 8 prascev vrgla, 6 od teb , po 10 tednov starih , je prodal za 252 mark , druga dva pa začetka leta 1873. za 122 mark. Tretjikrat je storila susca meseca 1873. zopet 8 mladib, katerih je 7, 7 tednov starih, za 240 mark prodal. Najslabsega je domá prihranil, ki pa je Čez leto in dan tehtal 215 funtov. Meseca septembra 1873. je četrtic mlade imela, in sicer zopet 8, od katerih je 7, starih 6Jtedoov , za 168 mark prodal, osmega si je zopet za dom pridržal. Zadnjikrat je vrgla meseca julija 1874. leta 7 prascev , 6 jih je 6 tednov starih za 111 mark prodal, najboljšega pa za-se obdr- žal, katerega še dandanes ima. Skupil je tedaj v vsem skupaj 1081 mark; če se od tega zneska odtegne 48 mark za kupljeno svinjo, znaša ostali skupljeni znesek za prodane prasce 1033 mark. Od tega dohodka se imajo odtegniti le stroški za izrejo starke in mladićev, kateri pa se zmanjšajo za toliko, kolikor so bili za dom prihraojeni mladiči vredni. — Kaj, ko bi tudi naši učitelji tako srečni bili pri nauku kmetijstva v tako imenovanih „landw. Fortbildungsschulen"? * O letosnjem Hrvatskem vinu — piše ,,Gospodarski list" — med drugim tako le: Gledé na množino slad-kora se more letošnji vinski pridelek prištevati bolj srednjim letinam, ker kisline ima poprek za 6 — 10 od- stotkov več kakor v navadoih letinah. Cena mu je zdaj, kolikor vemo, po 5 gld. za staro vedro. Kupcem se ta cena gledé na přiděláno robo zdi dosti visoka. * Govejo kugo — imajo v Galiciji in Bukovini, najnovejši čas pa se je prikazala tudi v doljni Avstriji in na Moravském. Bati se je, da bi ta pošast zarad Rusko-turške vojske se ne razširila dalje po svetu. Zdravniška stvar. * Zoper ozebljino. — Nenadoma je ,, No vi cam" iz neznane prijateljske roke iz Vidma (Udine) te dni došel 254. list italijanskega časnika „Giornale di Udine", ki nam priporoca, sveto vati ljudém, ki na rokah ali nogah po ozebljinab trpijo, sledeče zdravilo, ki se lahko rabi in malo stane: Brž ko se prikažejo prva znamenja na roki ali nogi, da prihaja koža na prstih rudečkasta in prsti srbijo, vzemi mrzle vode, prilij nekoliko kap-ijic žve plene kisline (budiče >ega olja) in s tako okisano mrzlo vodo umivaj in dr^ni več dni ozebljino in zgubil jo bodeš. — Prodamo, kakor smo kupili; če pomaga, kar je lahko mogoče, hvaležni bomo nezoanemu prijatelju, ki nas je seznanil s tem zdravilom. Politične stvari. 0 pogodbi z Ogersko. S pogodbo, ki jo ima Avstrija na novo skleniti za 10 let, ne gré naprej. Saksonec grof Be ust, v čegar možganih se je rodila misel dualistiČne države, je že s tem, da je moral izbrati si drugo poije zdaj za svoje delovanje, najbolj pokazal puhlost svoje politike; al nikdar se ni skúpilo se toliko druzih reči, ki kažejo pop^ino niče-vost te politike, kakor ravno zdaj. Ni nam znano, s kakimi občutki zdaj on iz Londona , kjer morebiti za Turke dela, gleda svoje delo, ko vidi, v kakih silah se vije Avstro-Ogerska v tem hipu, ko gre po novi pogodbi popraviti škodo prve. To pa vendar vemo, da vsak Avstrijsk in tudi Ogersk domoljub obsoja nesrečno roko, ki je naso državo zapeljala v toliko nerazrešljivih zmesnjav. Dve leti že je skoro ponovljenje pogodbe med Avstrijo in Ogersko neprenehoma na dnevnem redu, — dve leti že si prizadevate dve vladi, vravnati razmere, skoro leto in dan se tudi že državna zbora in delegaciji vkvarjajo s to neprijetoo in sitno zadevo, a vspeh vsega tega je ta, da se je pri dolocivnih krogih vtrdilo prepričanje, da ponovljenje pogodbe je nemo-goČe. Krivdo tega valiti na to ali ono vlado, ta ali oni parlament, in očitati jima, da sta zavoljo nepoznanja obojih razmer premalo odjenljiva ter nimata dosti uma za obojne koristi, — to bi bilo krivično. Vzroka, zakaj je vse napenjanje prazno delo, je iákati v tem, da so razmere, po prvi pogodbi vstvarjeue, po vse nenaravne. Temelj pogodbe od leta 1867. je bil skup-nost političnih interesov Avstrije in Ogerske. Po teh so se vstrojile vse naredbe in postave, ki jih je potřebovala nesrečna dualisticna podoba države. Ogerska se je ločila od Avstrije, kakor si naredi žena, kateri skupno zakonsko življenje ne ugaja, svoje lastno gospodinj8tvo. Osnovalci dualizma so se nadjali, da se boste ob Času nevarnosti obe polovici cesarstva zopet združili; al koliko se je do zdaj od te nade vresničilo? Najveća napaka pa je bila ta, da so mislili, da to, kar se godi o političnih, se bo godilo tudi o materijalnih vprašanjih. Al o gospodarskih in denar-nih zadevah zahtevati skupnost interesov, je nenaravna reč. Skupnost in enakost interesov je le takrat, kedar šolah ima posebno paziti na vero, in da se nima ni g dar učiti, kar bi kolikor toliko sko- sme dva združita, da bi kaj dridobila v škodo drugih. e jih tedaj mnogo trdi, da so v denarnih zadevah in- dilo veri. Poleg tega je najvisji procureur imenovan teresi oběh polovic države skupni, enaki, pa ne morejo „za ministra poduka in ljudskega izobraževanja", a po- povedati, na č i gave stroške gré ta skupnost ) je to abotno. Pri prvi pogodbi so mislili na vi so materijalna vprašanja so bila le pritaknjena. Pozabili krotiti onega življa liciji je naročeno, naj bolje pazi na tiskovine. Iz tega se vidi, hoteli so se opirati na cerkev, pričakujoči od politiko, nje pomoci. AI prevarili so se. Iztočna cerkev ne more ) ker so na to, da druga polovica sedanjega stoletja je le gol in jo sicer mnogo ovira državna ustava je omejena le na gole obrede materijalizem, kateremu se mora podvreči politika, in zato je danes pogodba cela zmešnjava ) da tudi Oni stejše gibala, kar jej je neobhodno potrebno , se pro- ako se hoče bojevati za vzvišene namene. Kedar mora cerkev del dualizma, ki ga je leta 1867. Avstrija dala Ogrom vpeljavati v solo take molitve, v katerih se kliče sv. kot nameček za notranjo vravnavo, je danes glavna duh : „naj dopusti, da poduk napreduje na slavo caru točka pogodbe. Ogerska potřebuje veče podpore od in cerkvi", je preslaba, delovati na to, da nje verniki Avstrijske straní, Avstrija pa, da ne spravi na kant odstranijo delà Bunsenova, Renanova itd. To je sedanja sebe in Ogerske, take podpore ne more dati. Največi državna cerkev mogla tim manj storiti, ker Rusko ljud-zadržek je tedaj politična enakost, kakoršna se stvo ni imelo one odgoje, katero je krščanstvo dajaio v je naredila po prvi pogodbi. Obe > mislite, da imate pra vico , terjati, nasprotni del pa da mora odjenjati. oc viui; ^ u Leta 1867. se je po Beustovih nakanah izvršila ta novega veka. srednjem veku drugim narodom in se vidi katera odgoja, kakor je bila neobhodna prehodnica vsem dogodkom pogodba brez ljudske volje. [Oba parlamenta sta dobila vsem tem seje mogel minister Tolstoj skoro v roke nekaj že gotovega, kar so sklenili na krmilu sam prepričati , ker poleg vseh onih naredeb so bile atoječi diplomati med sabo. Ko bi bili takrat, kakor že leta 1869. nove preiskave zoper nihiliste. Blizu danes prepustili parlamentoma določbe pogodbe mirno 700 udov je imelo eno društvo v Moskvi in Petrogradu 7 pretresati, bila bi se pogodba dualizmu ali popolnoma in namen mu je bil, napravljati nemir. To društvo je razbila, ali pa bi bila dobila trdno podlago. Dandanes vsakega uda usmrtilo , kateri bi ne bil hotel njegovih je pa mogoče le dvoje: da ostane vse pri starem, ukazov spolnovati ali bi ga hotel ovaditi. Glavna osoba ali pa da se Avstrija in Ogerska gospodarsko popol- je bil sin nečega kmeta, ali kakor trdé drugi, nečega noma ločite. Ker pa že po obojnih temeljnih državnih postavab 7 na Ogerskem UV/jUAU bVŽUi^ljUlll V4JL Là Ck Y U i 1 i pOpâ y MX à jU JULI A ta A KJVJi celó po pragmatični sank- ter je zaradi tega pobegnil bil v ki še začetkom leta 1869v vznemiril bil dijake Švi v1co. Vrnivsi se do- morate biti vojaščina in denarstvo skupna, mov, je zopet osnoval društvo, kateremu je bilo namen «W* . „ ..... * je, dokler se v oběh polovicah ne more vpeljati metalna da podžge ljudsko ustajo. Ze je veljava, podlaga daljne skupnosti edino le stara mera, vedelo se je to in predno je ušel v Švico } bil dan odločen, a iz* J7 status quo (t To je in mora biti prepričanje Avstrijskega parla- , so ga poslali nazaj na zahtevanje Ruske. Preiskava je poka menta. Ne le, da Avstrija ni v stanu, še dalje žrt- vovati se za Ogersko , bi daljno odjenjavanje > daljno pridajanje Avstriji bilo nevarno, ker bi se Ogri pri Minister, vidivši, da prvo sredstvo slabo koristi, je svojih poznejših tirjatvah gotovo na to sklicavali in mislil boljši vspeh doseči, ako zmanjša broj realnih zala, kako globoko je bil že padel in koliko mladine zapeljal. Nič ni obžaloval zločinov, katere je društvo doprineslo na njega račun. Minister, vidivši, da upirali; mislili 7 da Jim je treba stopiti, pa bo Avstrija dala se molzti. čvrsto na noge in sem Sitno je gotovo za obojno vlado to, če ste med zapeljal na krivo sabo napravili že račune, pa jima jih državna zbora slil je nekoliko prenarejata, al od druge strani pa bi parlamentarizem přisel ob veljavo, če bi parlamenti vsim vladnim skle-pom morali priterjevati. Vrh tega pa nastane veliko ali meščanskih šol, a da napravi več humanističnih. Mislil je, da humanizem ne bode mladine tako lahko znanosti. Mi- pot, kakor naravoslovne casa, da je pravo pogodil. Ko je v je- 1874. obiskaval šole in došel v Kijev, pohvalil «w Je dober duh mladeži, odkar vprašanje: je li Avstrija 7 SO Avstrijski narodi se bolj bavi s klasicizmom. Ravno takrat zasači tajna policija zarotnikov družbo, katere udje so bili mlada inteligenca. Ta mlada giej ! Avstrijski državni zbor stvarili sedanjo obliko države, gospoda je zeló pridno občevala s kmeti in jih vabila niso marveč Ogri sami poganjali se za samostojnost 7 sebi. Pravda je odkrila, da so mladi plemići lazili in tako naredili sedanje brezdno med oběma deloma v séla, tam učili in svoje skrivaj tiskane bukve delili cesarstva ? e so nasledki dualizma zdaj Ogrom nadležni 7 kmetom, samo, da bi svoje ideje bolj razširjali. *) vo ou uaoicuûi ^ uoii«>jLj<* «u«j vgiuiu uauicAui, Za tem je našla policija skoraj vsak mesec kako so tega sami krivi. Ce pa nočejo vživati sadů ločitve, skrivno društvo. V jeseni 1875. se je vlada vznemirila pač lahko pridejo nazaj na stan pred letom 1867. in poklicala pomoč. Tudi pravni minister je zahteval Avstrija se taki zvezi ne bo ustavljala. Al raztrgati od vdeležnikov in knez Mihael od garde da s pod- cesaratvo v dva delà 7 potem pa tirjati f da g icicibigai/i uu v Uv/ig6uiaw v iu «\ugti luiua^i uu gaiuv y ua © pou- pripoznava ukom delujejo proti ni h ili s tom. Slabo so pogodili ; več i del enakost manjšemu, to je nenaravna stvar, večina služabnikov je mislila, kakor oni prevratniki. ki je parlamentarizem , po katerem se manjšina mora Minister poduka je tožil v okrožnici do šolskih pred- 8e med mladino širijo prekucijske ideje. podati večini, nikakor trpeti ne more. Ozir po svetu. Nihilizem na Ruskem (Konec.) To so bila žalostna znamenja. Car in ministri so stojnikov, kako Minister pravi, da že stariši kvaré svoje stroke, in zato pozivlje solo, naj podvoji svoje moči in popravi in na-domesti družinsko odgojo. Iz te okrožnice se razvidi, da se je nihilizem razširil po 37 gubernijah. A ves trud je bil zastonj. Nihilizem se je širil dalje in kmalu * 0 nihilizma početku in razvoji je pisal tudi učeni bili prepričani, ženost, pridoblj da temu mnogo kriva slaba izobra- naš rojak prof. dr. Fr. J. Celestin v svoji knjigi 1 I _______• - JAL. __IM____1__ __U A -----T ./tilvni »AnnnlinA« ( «1 Q £ £ 77 Russlanđ 2&UU8L, JJI'IUULM jCLia V Šolah novejoc UVUO, pu vstrojenih. Zato se je izdala oštra zapoved: da se v dôbe po liberalno seit Aufhebung der Leibeigenschaft" (glej str. 366 in naprej). Prevoditelj. je državno nadodvetništvo čulo, da od 51 provincij v ce- j) Nehaj Î za Bóga t nehaj ! poprosil je Milan in sarstvu jih je 40 natrošenih z nihilizmom, kateri se je roci stegnil proti njemu, tresel se je vès njegov život. govoril je neomajljivi Kazančić razprostil že med vse stanove. V Petrogradskem okrožji vodi nihiliste knez Krapotkin, v guberniji Jaroslav bogati posestnik Pi sare v, v okrožji T a m b o v e r imo-viti trgovec Annev. Nekatere osobe so za ta posel Uh. za vraga !" goreče dalje )) ne bodi dalje nje igrača j ne slepar, tako navdušene, da je ena dala 40.000 rubljev za njega sta- dosego. Ker so tudi guvernerji take vrste Ijudjé y v službe samo take, ki se izpovedujejo nihilističnih načel. Naposled se je ganil tudi minister notranjih zadev, poslavši okrožnico vsem ,,visokim in zanesljivim osobam". Prosi jib, naj uplivajo proti nihilistični povodnji. Vlada, da si ima sredstva, da bi kaznovala krivičnike, se jih neče precej poslužiti. One izgledne osobe naj kažejo raztrgaj njenih čaralnostij veziî vrzi se k nam, k svojim davnim pobratimom, in kakor sicer, tako se bodemo jutri drug poleg drugega tepli z „ordincem"; upremo se mu, zato da bodemo na razvalinah Baja-zetove carevine zavriskali : Aogora za Kosovo, a prvi med osvoboditelji svete domovine bode lesketal vojvoda Milan Topličanin !" Po teh besedab ga je prijel za obe roci, potegnil svojim prsim, pritisni! na-nje in ognjeno je dalje govoril: „Kolikrát sva tako-le počivala na svojih srcih ! kolikrát sva drug drugega prsi zaslanjala in varovala posebno mladini, da ne odobravajo nje smotrov ; oné, Bisurmanakib iataganov! — kolikrát se ie meaila naša * • • • « li i*i • • i » • • i v • «J O »/ f ^ ^ ^ " ^ , ----J ~ ,J ~--~ ' 7 ki imajo zrelo sodbo, veliko znanja in dosti izkušenj. letos smo se prepričali, da je tudi ta okrožnica v ze imela tako malo vspeha, kolikor vsaka ostalih ministrov. , bilo je vojaka, katera kri na vecno pobratimstvo! zabiti zbog zapeljive ženske ali mores na vse to po- > neverne Bogu t domovini in tebi? Nihilističnih demonstracij , osobito pri mladini Ne, to ni mogoče y na tem mojem vernetn tudi potlej. Na to se je pričela Turška je obrnila vse misli na-se, in ki bode uplivala ne samo srci gine njene Čaralnosti vražja moč, v mojem naročji se vrneš svojim, radostno bodo zavriskali!" ) iztoČnih bratov, ampak tudi na notranje Ruske, ampak na stanje naših stanje Rusije. Vsi prijatelji pa, ne samo vsacega pravega in zdravega napredka iz srca želé : da bi to delovanje bilo na korist istini. Milan je pobratima krčevito pritisnil na svoje prsi, da bi bil v kakem drugem moškem , ne tako orjaških pleč, deh zaostati moral iz vil se je iz njegovega na- ročja, stopil je nazaj, razgolil prsi in z otožnim, a ven- Zagreb. „Katolički list". dar odloČnim glasom spregovoril: „Ivan Kazančić, dragi Zabavno berilo. moj pobratim! zahvaljujem se ti za ljubezen, ali s teboj vred vrniti se ne morem, ne smem, veže me prisega, a , da bi sè svojo smrtjo odstranil poalednjo in jedino zapreko naših namer, svoje domovine bodoč- ne veze me Angora. Zgodovinski - romantičen obraz. nost; ná, tu so moje prsi; le tvojega kinžala sunljaj me pomiri s teboj in z mojo domovino!" Kazančić je nemo pogledal ga, skoro zmočen > ka kor kak vinsk člověk, divje je strmělo njegovo oko velika žalost je strměla iz njega, že je segnil k pasu y y (Dalje.) Po teh besedah se je zamolčal Kazančić, tudi Milan ni opomnil ničesar težki deh y ki Je vil se mu iz prsi , pričal je njegovo veliko notranje ganotje. „Da" — začel je zopet Kazančić govoriti je to že tačas bilo odločeno, da bode tvoj rod, car! moral biti glavni pogubitelj svoje domovine, « n, ro da si moral umreti zbog njegove krivde. Ali kedo tebe korakal kateremu je kinžal bil pripet za verižico, nenadoma pa umaknil roko, pljuni! in opomnil: ,,Kakor te aline ni spomina ne bode, tako najinega pobratimstva ni več duha, iz svoje pameti in iz svojega srca naj bode s ko- tako dragi a ti, renino vred izruvano po tem trenotji; ti pa, nevreden da bi te usmrtila moja roka y živi kot žrtva svojega odpadništva". sili u povprašal je in nenadoma obrnil se v Milana Po teh besedah se je obrnil od njega in urno je Lazarjevićevemu spremstvu y> kedo te sili, da si zapustil našo namero o odločilni uri? Ali zapeljive dražesti tuje ženske, matere bo- dočim zatiralcem uboge Srbské?" srce. Milan je glavo vsklonil in desnico položil na svoje „Kakor gotovo svojih grehov odpušcenje upam, Milan je — kakor k zemlji prikovan, izbuijenih oči gledal za odhajajočim, mrtvaški mu je obledel obraz, stre8nilo ga je to, kakor vihar stresne oaamelo hojo, moral se je prijeti šotorovega slopa, zato da ni zgrudil se na zemljo. da sprosim Boga odgovoril je važno nično je to, da nisem poznal njenih dražesti y> y tako da-si res- V za- ko nikoli ne bil videl njenega obličja, nikoli ne bi )) Tudi smrt mi je toraj odrekel" zajeČal je >> losten čutim njene navzočnosti neodbitno čaralnost bi bil slišal njenega v dlani. î a jaz moram živeti Bisurmanski carevini na brambo. Jezus Kristus, usmili se me!" (Dalje prihodnjič.) glasu!" jeknil je in obraz skril Res je to « pritegnil je Kazančić Slovensko in Hrvaško književstvo. j y JLHV> o jvi tU - I VO - pi iVt^UU JU Ut C* O C* JU U1 V/ - » y I bilo bi nam treba, da bi vso svojo nado naslanjali na eno stavo; da bi se svojo krvijo napajali Azijska pohvalno in priporočilno spregovorimo Pred nami leži mnogo novih knjižic, o katerih radi tla y ne bilo bi nam treba, da bi čakali, da nas otmó surovi „ordinci" * Kocenov zemljepis za narodne šole y poslovenil Iv. y ki so bujši in gnjusnejši od pogan- Lapajne; na svitlo přišel v Mariboru. Knjižico to skega Bisurmana; domaća zemlja bi pila kri svojih priporoča že samo ime gosp. Kocena, zemljepisnega sinov, padlih v svetem boji, a ko bi že zdaj Srbska ne strokovnjaka in pa ime g. Lapa j net a, ki je izvirnik v * y w w * v J ) J "V ou VttVT UJMI»» AU 1 LUG g« U Cm ^J Cm j U U t a j K» 1 ) W B LÀ Ul UIEV slavila svojega prerojstva, slavila bi ga gotovo po krat- lepo poslovenil. Namenjena je v prvi vrsti ljudskim kem časi. vse to si ti podrl zbog tuje ženske, JO ouiaui, «i ^icu u» ju v va a že davno pozabila na tvojo ljubezen tako, kakor je po- v poduk mladim in starim. W O n ílo in ti û T7/M A m a ni \y in a i ri o o o a i a nr f\ T^ a r» r% _ rw Vy a /v ^ T T)%-% 4- r% /a ÍTl a ^ ^ D ~ ki J® šolam, al želeli bi jo v vsaki bišici tudi našega ljudstva Cena zabila na svojo domovino in na svojega Boga y ženske te še čara se sladkimi sanjami davne minolosti." zbog )e3 J® 15 krajc. ki se posmehuje tvoji abotnosti, vsled katere Hrvatskem izvirniku Učitelj DobraŠin. Podučna povest Sloveocem ; po Trnskega poslovenil Ivan Lapajne, na svitlo přišel v Mariboru* Tudi to mićno knjižico, kateri je cena kraj > toplo priporočamo šolskim, čitalničnitn in drugim knjižnicam Naši dopisi. * Poduk o Ženskih ročnih delih za učitelj učite Rusije 20. oktobra, n Proračun Ijiske pripravnice in gospodinje. Spisala Ana Stumpfi nadučitelj .......... častita učitelj y ki ga je te prvih me- na c. kr dekiiški soli v Trst Kar rojaki nj naša v naslovu te knj UaBUla UVjí ici) iv^e» , iujan.iuja u«o» , » * • obeta, na 7 pôlah tega delca zvesto spolnuj zato to knjigo posebno v rokah vseh učitelj ne y da vedó v del in gospodinoznanstva prav postopati da si tudi prilastijo podučevanje jeziku. Cena je 80 krajc. Želeli bi ših ljudskih h ženskih temuč v čednem slovenskem ku y dni izdal coini urad o vnanji trgovini za secev letošnjega leta, je najlepše spričalo, kako Ruski narod ume ceniti svoje položenje in svojo dolžnost glede očetnjave in samega sebe v težkem času vojske in kake moči ima ta narod, ki mu v bodočnosti obetajo veliko slavo in veljavo ter prvo mesto med omikanimi narodi, doigem času miru se je ta narod počasi, pa krepko pomikal naprej na poti omike in agostanja ; v krat- * Marjetica. Izvirni roman, spisa! Anton Kod i na svitlo přišel v Mariboru. Knj ______ __A^r* ta pod modernim lovom „romana" popisuje dogodbe iz kmečkeg živ- lje nj jako mičn in v lep slovenščini. Ce tudi se to in uno ugovarjati more bistvu te povestice staviti 8memo kem času današnje vojske pa je storil velik korak v razvitji umnega gospodarstva, kakor dokazujejo številke imenovanega računa. To je posebno razvidno, ako se primerjajo številke uvožnje in izvožnje od 1. januarija do 31. avgusta letošnjega leta s počeznimi številkami ravno teh mesecev preteklega petletja. Tako na pr se v Marjetico ti I LL1UIO UIOIVU tC puvçonutj oui^ui« dar v vrsto dobrih leposlovnih domačih Je kave v —^ v „ v.vw^.v^v. ^utivvjat x aau u a p i • j ov/ mesecih imenovanega petletja uvaževalo po proizvodov, ki bi se z enako pravico jetica, imenovala „Mar 244.000 pudov; letos v imenovani dobi le 127,000 pu- j " r — ----- #— /'~ povest iz domačega življenja." Cena tej knjižici dov t. ? je 70 kraj > 66 t. vina v sodih poprej po 596 t. vina v botilijah poprej po 222.000* bo ti lij letos 126 letos * Njemačko - hrvatsko nazivlje pri poducavanji zen- t. j - - " - j — r r J r u u u * \j\j\j uvjutij, iv/iuo ; sampanskega poprej po 697 t. b., letos 68 to baka poprej po 135.000 pudov, letos 58 t. p.; skoga ročnoga posla u pučkih i gradjanskih školah, iru- oija popřej po oh.uuu pudov , letos 280 t. p.; padom And. Hajdenaka, učitelja kralj, mužke vježbao- voljnih tkanin poprej po 61.000 pudov, letos 18 t. BBHH UH II — BH^^M ^^HB^I H letos milijona rubljev, nice. U Zagreb Mali ta besednjak uciteljicam in nkam za č n i h mška imena vseh reči, ki se tičejo 2000 pudov; platna poprej za L I---J r ---www J volnenih tkanin poprej po J6000 pudov nnrirw • n I u ř n q nr^rtf^î 1 1/ _: 1 : :--- r O C n 111 ženskih del, pouaja urvai\jy lâll občne zgodo vine" in kakor se vidi, od zdaj bo tudi siadkor. Samo dva od Fr. Povšeta, ravnatelja slovenskega oddelka de- sipećega in 110.000 pudov rafiuata. Glavno je žito želne kmetijske soie v Gorici ~ ^ * ~ ~ »__l -- -•-»• » 1 ' ' ..... zvezek od prof. Stare-ta 9 9) zgodovinska povest od Val. SI em en i ka, stusovega življenja in smrti" II. delà Križem sveta" Kri- 9 99 snopič i od prof. Stef. Kociančiča 9 99 Nebeške hrane" pridelk a: žito in lan dajeta že orednost izvožoji nad uvožnjo sploh. Colni račun je dal „Moskovskim Vedomostjam II. del od Fr. Kosar ja, kanonika v Mariboru. povod jako zanimivi premišljavi ; naj jedro tega članka * Koliko stane en Mnogovrstne novice, Naj v vojako tukaj prevodim čitateljem „Novic". Rusija jeposlednjih pvajset let mnogo koristnega dělala in v nekaterih zadevah storila več, kakor marsikak drug narod v 200 letih. Po debno vidni rezultati naše delavnosti so ojak 9 zadene Angležem izdržavanj vojak stane jih na leto tisoč gold ; stroško ker pri sferi notranje politike osvobodenje kmečkega stanu f v V sferi omike solske reforme en sam 9 v sferi gospodarstva raz- v ce res 9 duše blizo k kakor pravijo širokoustne Anglrjške „kramarske . Za Angiijo pride Rusija, katero stane vojak 500 gold., blizo toliko stroškov prizadene fr vitje železnih in drugih cest in potov za obóila na su-hem in na vodi. Vendar priznati moramo, da delali smo tako, kakor da bi nam bil zagotovljen večni mir naša vlada ni mislila na to, da nas more kdo proti naši jak 5 toliko, turšk b e 1 g i š k i stane 400 gold 9 m š k tudi želji primorati vojski. Naša vlada ni storila nič 9 da in 320 gold. 288 gold talijanski po 370 gld.; danak 9 t r i j s k pa med Od državnih prihodk vsemi najmanj, namreč se potroš bi bila naša blagajnica pripravljena tudi sa čas vojske. Naša vlada je pridno nabirala denar samo za poplačanje obresti državnih dolgov in deloma za pogašenje samih za vojaštvo: na Ruskem 34 gold., na Angleškem . na Francoskem 32, na Dánskem 29. v Nem- dolgov 9 tako da obresti za 1878. leto že ležé gotovi v 33 «j blagajnici. To je prav pošteno in pametno 27 9 po 19 gold, od v Turčiji 23, v Belgiji 21 t 9 še manj, namreč po 16 gold ; vAv8triji v Italiji in na Španjskem bila lahko kaj 9 vlada bi več storila. Koliko srebra in zlata bi bila ona lahko nakupila v 20 letih! nas kredit bi od vojske prav nic ne trpěl. Ker so nas prisilili vojevati predno smo mi le mislili delati kake priprave za vojsko 9 9 se je naš kredit omajal 9 pose bno ker vlada v naglici bolj kakor je treba nakupuje zlato; zato je naš papir nati rubelj padel že skoraj do 60 kopejek. Tega bi ne leto v tukajšnjem bogoslovskem ucilišči. Bo-bilo po naših mislih treba: dovoljno imamo kredita ne goslovcev za vse štiri Primorske škofije je 37 (namesti s re d nj i š o 1 i je bilo letos sprejetih: v v pripravljavnico gimnazijsko 64 (slov.) samo doma, ampak tud naj temi > ki se z nami prav za prav vojujejo, dežele. dasiravno ne med kakor Anglija in drugi turkofili. Doma prav lahko nared 4V se veče posojilo > zakaj privatni diskont komaj 110). gimnazij 80, učencev ; v realko (1. razr.) okoli 60, v pripravljavnico 2. Aii z domaćim posojilom bi se naši valuti koliko pomagalo. Treba je posojila zunaj dežele tero bi popolnoma popra ne- dasira s pridom dalo zajeti ondašnjo pa 95 (ital.) učencev, kateri so na 2 oddelka razdeljeni. — Naš mestni šolski svèt je sklenil napra- -----j ------, — viti šolo za predmestne otroke Starogorske, valuto. In t*ko posojilo, katerih je neki vseh skup kakih 50 (Slovencev) ; nade- j*a- jugodnejši čas za-nj přesel, bi se vendar jamo se, da se tudi v mestu napravi tako cbširno šolsko iz nega računa dno. da smo mi letos tri i krat manj kupili, kakor počez v preteklem petletj a za dobro tretj več prodaii, tako da tujih meojic leto v naših kah lada . namesto ajmanj za 100 mi bljev. poslopje, da bode v njem prostora zatistih 500—600 nimajo kam v ~ Přetekli četrtek (25. dne tega meseca) je bil tukaj Tr- mestnih otrok, ki ne hodijo m šolo hoditi, dasi so že dolžni , šolo obiskovati. ) pov take men 7 ki bra in zlata, bi morala poku žaški škof, precast gosp. dr. Juri Dobřila. Na Travniku imamo 4 bukvarnice, dve na levi, dve jih udobila po prilični ceni, na desni strani, zdaj so napravili še katoliško in na tej podlagi bi ona lahko s pridom realizovala po- knjigarno, ki bode samo strogo katoliske knjige pro jilo zunaj dežele ' ----j ---— - - - daj ala. - ». v uaoi u^^vn , ivuavi xbduji, rv.it* lij k/ Vrh tega moram priobčiti, da mi tukaj v Rusiji 0k0li nekakšni š un ta v ci, ki ljudi va bij o v Ame- Po naši deželi, kakor po Italiji se klatijo prav nic ne čutimo t da nas pap beii v cení padel riko; ali politiška gosposka Celó na železnih cestah in na parobrodih so ta- tako! Sicer pa bi bilo treba jim je za petami; in prav kolônski sistem, so- naš rife ravno take, kakorsne so bile pred vojsko; obieka, sebno v Brdih, enmalo preudarjati — v deželnem zboru v * v i • il * V # li « . . . . « <1 • » . . t živež , stanovanja so deioma po prejšnji ceni i deloma celó bolj kopejek , kup druge Funt jlepše goveđi tukaj po ali kjer s* bodi, -— , — uujim ov;, — ua> vou»uo prej ali pozneje kako „zahodno vprašanje", kateremu ? ce ne bojim se da vstane in tretje vrste po 8 in po 6 kopejek, bo treba Sladkor pred dvěma ietoma je bil po 27 kopejek > zdaj rešitelja iskati, kakor za ubogo 77 rajo a na 17 7 jlepši pileni ratinat po 19 kopejek sipi (pesok) celo po 15 kopejek 7 drug vrste po škem. Marsikateri kmet v Brdih je na slabšem, ko Tur- Tur- ška ,,raja" Flumiželu (v Lahih) zidajo novo Nakupijenega žita je povsod na postajah cele kupe, aii fcaj se zgodi? Po cerkev; ni davno so jo bili ravno spravili pod streho noči v od 25.-26. t. m. ob dveh po ki caka, kdaj ga bodo odpravili iz dežele. Viada je polnoči se podere kakor je dolg eden stranskih zato velela zahodnim vozov in 5000 tovarnih vagonov ter jim dala podpo nicam pripraviti še 300 paro 23 zidov! Skoda znaša blizo 15,000 gold. Taki so inze- milij Veliki k rubljev, da se blago o pravém ća8U ízpelj Nikolaj Konstantinovič se je odpra nirji dandanašnji! poslopji tišti čas. Še dobro 7 da ni bilo žive duše pri vil te dni iz Orenburga na Tur gaj in v Turk Roccvja 26. okt. pregledat mestnost 7 rana železni po k se m izpeljati projekti korespondent o X?! Vidi Kako strašno aboten je Vaš se mu, da je iz kmetov, a Gorici 28 v srednjo Asijo se učen kmet ni. Da bi bil kt Sv Šimon je in 7 kamor rekel to, gotovo bi znal 7 kar Je sv. Bernard: ,,noli judicare proximum , sed magis koli gledam, povsod je že listje po drevesih zbledelo excusa. Excusa intentionem, si opus non potes (t Vaš Podgorski hřib (proti jugozahodu od tod) je živa podob minljivosti vseh reči; malo bolje se drži Goriški Grad Dobre tri tedne prej, ko navadno pad korespondent v glavni greh šteje zijskemu vodji, da so t. gosp. g i m u a- 7 imamo letos *7 listo zoni"' še profesorji in njihovi ob me8ecu dobili ,,štundeneintheilungo( i ) Pi-A malo ; Přetekli teden smo imeli ecm^lo dežja, pa pr in zelenjad se ne more še pravopomoči. Sicer pa to je ravno, kar je sv. Bernard grešnim ljudem na srce polagal: ,,excusa intentionem"! Da je Vaš gosp kore- jesenski čas je dovolj toplo Cinkvantina in ide je bilo prav malo vala c*y JJLIC*J.V , bulje* XLI C^UUUJC Vendima je bila po Lahih m godnja slana ste jima škodo koder ni bilo toče skoraj normalna; v Brdih tudi tako Goriški ao- spondent globokeje nos vtaknil, bil bi zvedel, da so še le zdaj (22. oktobra) v KoČevji tako zvane .,aufnahms- zakaj škoda bi bilo prebrisanega dečka, ki seh prufunge", je samo iz krsčanskega nauka prvi red dobil 7 IZ V lini ste bolezen in suša grozdje stisnile in posušile in malo da ne onicile. Kras in Ipavsko sta za navadno vendimo daleč zaostala. Cena novému vinu je: V Lahih (črnemu) 20 — 23 gold, kvinč (60 bokalov) ; v Brdih puščati še v ljudski šoli, in prodajajo rebúlo više 12 14 gld. belo , ko Kras 7 14 gld j na Ipavskem se ve da • % druzih predmetov pa več to tem vec, ker je bil učitelj v ljudski šoli tako nespa-meten, da je v spričalo zapisai: ,,nicht reif fur eine hohere Klasse", ne mislé, da je ta dečko najviši razred tukaj izvršil, da mu tedaj ni mogoče više. Zdaj vidite da 7 vas se se svojim korespondent nima prav, norčevati se z go ,,teránom" ponaša in mu prave cene še skor ne vé pod 20 gld. ga Tržačan ne bode srkal. iz spodi, ki znajo latinski in grški in Bog vedi kaj še 7 in Fr vrs t e zato mi bote dovolili *, da tudi vprihodnje zavrnem tako tosnj Isonzo vino ne bo, prav slabo pa tudi ne. toži „aouuůu ivAi, ua u kar je prišlo hladno da novo mestno kopal Včeraj zdaj, predrznost. „Excusa intentionem !" od- Gribelj 22. okt. Ne morem si kaj , da ne bi eme lOiW HiCl UliU V 1 U L 11 t/ , pr Cll ¥ Ul(tlV dan!) —Za izpraznovanje st malo dobička donaša V V po pneu >Novicam" naznanil prečudnega puje krčmarja, ki mošt ku- s tepezem, ne vpa matičnem sistemu imamo zdaj dvoje društev tukaj eno gospojsko, drugo kmečko; prvo (Seitz & Covacig) ima mašine Videmske kmetj sami delaj , drUffu '^ULUl\JllJ X/WUBJOf gospodje pa le po druzih Kulot) pa Dunajské Ker bode z denarjem. Ta prečudni špekulant, ki se Miko Zupanič imenuje, je unidan od nekega kmeta iz Plešivice na Hrvatski meji za mošt ba- Ker U.1UUUJU OMU11 uviajv , ^UOJ/UUJO jja ic ui uaiu , uuu konkurencija lahka, in to tem bolj, ker so manjši ka ital vtaknili v to podvzetje, ko prejšnje diuštvo u v Gorici so z dalj šal milosrčnicah 2000 gld. rantal in mu po 3 gold. 66 kr. za vedro obljubil. pa je kmet tega tička poznal, mu ni pustil mošta naložiti , predno mu kupnine ne plača. Al ta, namestu ko bol ta namen je podařil presvetli cesar plače ga zgrabi in davi ter ga tako rani, da so zdrav nika na pomoč poklicali. Tega kupca poznajo Dolenci Dne 18. oktobra se je pričel k * Dobro došlo v pismih ! Vred. že zeló, poslali bi ga le se radi vam v Ljubljano, da bi ga videli tudi tam za „muster" tacih kremarjev, kateri raje vinorejce pretepó, kakor da bi jim prodano vino plačali. Iz Ljubljane* — S Turško-ruskega bojišča se je obrnila zadnje dni vsa pozornost naša v Budapest, kamor je presv. cesar poklical ministre z Dunaja, da vza-jemno z Ogerskimi ministri in pod njegovim predsedstvom dovrši jo načrt nove Avstrijsko-ogerske pogodbe, ker je neki resna volja cesarjeva, da se ta važna nit, ki Avstrijo z Ogersko drži skupaj, ne zavleče dalje. O iziđu teh konferenc ni do danes še nič znanega. — (V seji mestnega odbora 26. oktobra) se je ponudba tukajšnje hranilnice, da hoče kupiti nek-danjo Novakovo, zdaj mestno hišo poleg kazine za 25.000 gold., 8prejela s tem pogojem, da, ako prihodnji deželni zbor vsled §. 64. občinske postave mestni občini dovoli to kupčijo , hranilnica zadnji čas do konca prihodnjega leta prevzame to hišo proti temu, da podere njen sprednji del in se z novim zidanjem umakne nazaj ; — po obširni razpravi se je dalje sklenilo, da podoba sv. Jane za, umetno delo slavnega Robbia, ki je nekdaj biia pri Crnuškem mostu, pa zdaj, kakor je odbornik Klun obžalovaje rekel, 13 let v kleti magistralni ležala, se% postavi v cerkev sv. Florijana; da se to izvrši, dobi Sentjakobski župnik 100 gold. ; — za mokarje se poleg šolskega drevoreda napravijo po-krite sejmske prodajalnice, — kako? o tem ima mestni inženir načrt odboru predložiti. V eni prejšnjih sej je odbornik Regali interpeliral župana , ali bi ga ne bila volja zabraniti tisto nadležno zvonenje po ulicab, s katerim se pre mog Ijudem ponuja? Danes je odgovoril župan, da je premogovcem ukazano, da smejo še le po 8. uri po mestu zvoniti in pa ne s takim ropotom kakor dozdaj. — Ce bi mi oblast imeli, prepovedali bi sploh po mestih kuriti s premogom, ki osmradi hiše in ulice zdravju na škodo. — (Iz seje dežel. odbora 27. oktobra.) V deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu je bil sprejet z deželno štipendijo Jož. Gregorič iz Novomesta. — Se-kundarsko službo v deželni bolnišnici Ljubljanski je deželni odbor podělil doktorandu Ignaciju Jelovšeku. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se Bogomir Erker v učiteljski službi na ljudski šoli v Srednji vasi v Kočev-8kem okraji definitivno potrdi. — (Preskušnje učencev na pod,kovski in živinozdrav- niski soli) so bile 24. dne t. m. končane, in bivši učenci so zapustili Ljubljano razen dveh (L. Avžnerja iz Sfcajarskega in J. Zurca iz Kranjskega), ki ju je volja zarad temeljitega izučenja še eno leto v šoli ostati in prihodnje leto se podvreči preskušnjam. A. Batič iz Goriškega, ki je bil izvanreden slušatelj, se je podal na Dunaj v višo žmnozdravniško šolo, vsi drugi pa so se vrniii na svoj dom, — kovači, da po novi postavi na podlagi podkovske diplome, ki so jo dobili, začnó samosvojno kovaštvo, — nekovači pa, da išcejo v občini Blužbe mesogleda in tam, kjer diplomiranih živioozdrav-nikov ni, so v potrebi živinozdravniški pomočoiki. Pri preskušnjah iz živino z dravskih naukov sta se naj bolj odlikovala Fr. Pečenko iz Rihenberka na Grori-škem in pa Miha Knaflič iz Zagorja na Dolenskem. Dalje so iz živinozdravskib naukov preskušnjo dobro prestali: Fr. Polak iz Kolovrata na Dolenskem, Jan. Ja m ar iz Jesenic na Gorenskem, Jan. Mar kič iz Gorič na Gorenskem, Ben. Ter folia iz Prošeka na Tržaškem, Jurij Ju van iz Stop na Gorenskem, — iz podkovat va so dobili diplomo, katera jim daje po- stavno pravico začeti samostojno kovaštvo: M. Knaflič iz Zagorja na Dolenskem, Fr. Engelsberger iz Krškega na Dolenskem, Fr. Polak iz Kolovrata na Dolenskem, Jan. Jam ar iz Jesenic na Gorenskem, Jan. Mar kič iz Gorič nad Kranjem. — Prihodnje šolsko leto se, kakor je bilo v 41. liatu „Novic" razglašeno, začne v p o n d e l j e k po vseh Svetih. — (Iz „Matice slovenske<(.) Gosp. Kôke iz Dunaja poroča, da v malo dneh pošlje zemlj evide, ki jih bode „Matica" letos izdala, prav lično izdelane. —Životopis dr. E. Goste, spisal V. Urbas, s podobo je že tiskan. Tudi „Letopisa" se tiskajo že zadnje pôle. Zeló obširni knjigi, katere vredništvo je prevzeí Matice predsednik dr. Jan. Bleiweis, obseg je: 1) Franc Palacký, životopis , spisal prof. Šuklje, 2) N. M. Karam zin, ruski historijograf, spisal prof. Steklasa, 3) Slovenski elementi v venetščini, spisal D. Ter-atenjak, 4) Izgledi slovenskega jezika na O g r-8 ke m, razglaša prof. M. Valjavec, 5) Obstarém rim-8kem malikovanji, spisal Fr. L. Crnogorski, 6) Praznik pravoslavnoati, obraz iz Rusije, česki spisal K. Havlíček, poslovenil Fr. H. 7) Pisma Jarní k o v a Stanku Vrazu, 8) Listi, kačere je Fr. Prešern pisal Vrazu, 9) Cigani na Črnej gori, po pismu dr. B. Bjgišiča s Cetinj poslovenil Fr. H„ 10) Družinski život v J ugoslo vanskej, kul- turno-historišk obraz , po dr. B. Bogisići priredil Lav. Gorenjec, Podgorióan, 11) Verske razmere v Bosni in Hercegovini, po raznih virih spisal Fr. H., 12) Ain newes lied von den kraynerischen ba tire n, s ponatisom te pesmi natanko po originalu; poroča dr. J. Bleiweis, 13) V gozdu, poslovenila Lujiza Pesjakova, 14) Iznenadno poznanstvo z imenit-nim m o že m ; spisal J. Navratil, 15) Iz 1. delà (Paklo) Dante Alighieriove „Divina co m media" (Nebeške komedije) 1., 2., 3., 4. in 34. pesem; po originalu poslovenil Jovan Koseski, s predgovorom dr. Jan. Blei-weisa, 16) Valvazor z ozirom na Slovanstvo. Studija, spisal P. pl. Radies. 17) Bibliografija slovenska za leto 1877., sestavil J. Tomšič. Temu pod- učno zabavnemu delu so dodana poročila o delovanji Matičnega odbora in pa imenik družbenikov. Ce je kak gosp. društvenik premenil od lani svoje bivališče, naj to nemudoma Matici naznaoi, da prememba pride še v tisek. Se posebno pa se prosijo gosp. poverjeniki, ki niso še dotičnih pôi le-sem poslali, dajibbla- govolijo prav gotovo poslati o 14 dneb. ^ _ ^ . i- i -gf* ? — O gosp. Martinu Hotschewarju „dem gros-sen Schul- und Kunstfreund", katere oiu so šli pěvci filharmoničnega društva v Krško unidan Čestitat i o katerega je to društvo tudi zeló nakadiio v zadnjem svojem občnem zboru, se pripoveduje, da je obljubil fil-harmoničoemu društvu zdatne denarne pomoči dati za stavbo lastne hiše. Cuduo, da ima ta mož zmirom denarja zadruge reči, le zato pa ga nima, da bi deželi poplačal dolgove, ki presezajo že 100 003 gold.!! v — „Brenceljna" 4. in 5. list delà poleg mnogotere druge zabavne, sem ter tje jako pikantne tvarine posebno senzacijo z izvrstno sliko „Ruskega av. Jurija", ki pod konjem iežečega zmaja Turka s kopjem usmrtuje. — (Citalnica) prične svoje zimske zabave z besedo v nedeljo 11. due novembra. — (Slovensko gledisče) se prične o vseh Svetih z žaloigro „Mlinar in njegova hci". Ce že leta in leta nemska gledalisča godejo ta večer to igro, zakaj bi je slovensko gledisče ne? — Na lože ali sedeže abonira se v Staretovi hiši v 1. nadstropji na Marije-Terezijini cesti. (})Sokolcili) po večletni lepi navadi pojó na vseh svetnikov dan popoldne po Krištofu počivajočim udom. uri nadgrobnico pri sv. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Finančni minister je zbornici poslan- cev uni dan v obravnavo předložil državni proračun ki kaže, da bodo izdatki za to leto za leto 1878. znašali 424 mil. in 347.649 gold. 7 dohodki pa 404 milijone in 114.000 gld., da po tem takem se kaže še primanjkava (deficit) z 20 milijoni in 232.869 goldinarjev. Kakor sama „Deutsche Ztg." piše, je zbornica kuhl bis an's Herz" poslušala ministra govor, s katerim je opravičeval veliki novi deficit. Pač ni čuda, da berilo takega proračuna delà kakor mrzla voda katero člověka poliješ. Proračun za leto 1878. je v » ) s stroških po takem skoro za 99 milijonov gold, viši kakor je pod Hohenwartom bil leta 1871. Leta 1872. ni bilo nobene primanjkave, 1. 1873. in 1874. je čez vse stroške v državni blagajnici še ostalo 5 miljonov in 776 gold. Leta 1875 pa je primanjkava znašala že 25 milij. in 876 gld., 1. 1876. celó že 48 milj. in 463 gold., letos pa znaša 37 milijonov in 452 gold., skupaj tedaj 111 milijonov in 791 gold. Če se od teh odšteje presežek iz leta 1873. in 1874. s 5 milijoni in 776 gold., se po takem od 1872. do 1877. leta kaže s 106 milijoni in 15 gold. ; tiste ère schwung ki To je maslo sedanje liberalne ère ; so u JeJ dali ime 77 volkswirthschaftlicher Auf- Tisti Nachtnebel, ki je italijanski vladi izdal na- leta ; nje- pravo Uhatiusovih topov, je obsojen na gov pomagač Zoller pa na 2 leti težke ječe. Iz Dunaja 28. okt. ( V spomin Jerneju Kopitar ju) napravi tukajšnje akademično društvo „Slovenija" 31. oktobra zvečer ob 8. uri ko mers v dvorani Krischkeovi Pozdrav, govori predsed- s sledečim programom nik t) Sloventje" 77 Vidov danť< 7 zbor. Fr. X. S taj er. A. Nedved Dav. Jenko: 7 ft Ije « solo se spremljevanjem glasovira; poje Lipski operni pevec Ed. Kraschowitz. Ant. Terstenjak. K.Mašek: R a j a 7) o. zbor Boris Miran Laharnar. pesem ; spoda R. Jerneji Kopitarji", govori A. Haj drib: „Mladini", a 7 ,Lahko noču 77 Na C. U m 1 a u ft : 7 77 7 roeji", čveterospev. deklamuje A. „Abendfeier", 77 7 a in J. S i h e r 1. Ich denke Dein" reverija, igrata na citre go- A. Nedved: „Beseda sladka domovina" zbor. 9. Venček slovanskih na- 10. o VA UM UUUJU V 1 U I» y cJ U \Jl • %J % y y ▼ UUVjUÍV OlU V C4 Li O 11 rodnih pesmi", igra na okarino gosp. V. Krušič. Fischer: „V globoki kleti", bas solo, sè spremljeva njem glasovira, poje Lipski operni pevec gosp Kraschowitz. 11. Lisinski: „Gradić bjeli u Ed. osmo- spev. trobk. zbor. 12. 13. t x JU l O I U a Ci i , y y I OU J VV kJ J ^ 14 y KJ O LU U Pridi Goren'c" , zbor sè spremljevanjem Tovacovsky: ,,Venec narodnih Pevovodja: gosp K o s o v e 1. pesmi", Krvava sodnijaje 2 leti v záporu Iz Budapešta. mučenega Miletića na podlagi 7. članka postave od leta druge vse 1715 krivega spoznala velikega izdajavstva zatožence pa za nekrive. Ta razsodba s celo preiskavo ka- vred kaže svetu prav očitno Magjarsko justico » A V« uuuu u » v/vu I ' I » VVIDUV llJta^JUl jUOIl^/U , J\a tere cilj in konec ni drug kot ta , da prvaka Srbskega naroda zaprtega drži za čas Turskega boja. Iz Galicije. Dr. Smolkavse je odpovedal đr- žavnem poslanstvu, in tudi dr. Cerkavski se misli odpovedati. Se jima »X XXV, XJ^X VXC*XJW OUUV.U V ZiUUiU, ki ne delà Poljakom prav, kakor Poljaki niso nam všeČ ? ne ljubi dalje sedeti v zboru Iz Rusij dne t. m Veliki rodoljub Ivan Aksakov je imel 8. dne t. m. v skupščini Moskovskega slavenskoga odbora velevažen govor zoper postopanje oficij Rusii o edaoji Turški jski Ker gre ta znameniti govor po slovanskih časnikih, naj tudi „Novice" par vrstic priobčijo svojim bralcem. Med drugim Aksakov pravi 77 kdo rožila? kdo je 7 da se Rusij tako kasno obo krepčal sovražnike njene in ojačil nji odločnost? kdo je izprva slabil Rusko moc in o rešitost upravljajočih vragov? kdo drug kot diplomata prava podoba brezznačajnosti, ki se ne briga 7 za narodni blagor!" Končal pa s temi-ie besedami: „Rusij Aksakov svoj govor m s e m daj cela Evrop m aga t č proti post p o r o š t čuvar in n a s e d t K u m a k n ila brate muč 7 ka p i t se R d 7 t poslanstvo in pričel t ične smrti, temi besedami naroda Ruskeg Z at o napi Aksak zastopn ik usija zdaj » v a i i naše oje zgodovinsko četek svoje poli-z a d n i e z mag i« res izrazil misli celega Iz Rusko-Turske g a boj Zadnj dni prihajajo Čeravno ne goste, vendar vedno vesele novice. D Gurko vnovič naklepal Turke t m general 28 pri Telišu in vjel poveljnika Ismail-Sakir-pašo s 7 tabori topovi. Ruska zguba ni velika, pač pa Turska in ^ KV J/V/ f <• jw vj A-» V« VI VM A4 4 » ^ J/MW U* X Ul OOM^ Gurko je potem zasedel ta jako važni stan , ki zapira cesto proti Sofiji. To je za Turško posádko v Plevnu ki znaša okoli 40.000 mož, jako slabo, kajti sami Turki pnpoznavaj 9 da 7 če se jim ne posreći pregnati Rus iz Telisa, je Pleven z vso posádko vred pogublj Ob P1 ni bilo drugih boj } Rumunci so napa dali šanco Plevnico, pa so se morali umakniti presil nemu streljanju iz pušek. Rusi menda zdaj čakaj se bo trdnj podala 9 kar se mora kmalu zgoditi 7 da če Gurko ostane na svojem mestu, ker v Plevnu prima nj-kuje že živeža. Morda bodo pa vendar še poskusili % naskokom , ko bo vse pripravlj spodleteti tako 7 da ne m Še slabše, kakor v Bolgariji, se godi Turkom v Aziji. Posadka trdnjave Kars, katero so Rusi hudo přijeli, se pogaja zarad podaje, general Trguk sev je podil Ismail-pašo^do Karakilise, general Heiman pa je — proti se tudi Erzerum prekoračil goro Šaganli in nastavil se Turkom Erzerumu bežečim za hrbet ne bo mogel dolgo braniti fedaj Kakor selej kedar se je Turkom slaba godila, so tudi zdaj njihovi prijatelji po Evropi sprožili posredo vanje miru. Al ta iskra se ne prime nikjer, Rusija noče 7 dokaz temu to , da se bo decembra meseca napet 220.000 vojakov, to je 40 odstotkov veé miru bralo kakor navadno. Iz tega je videti ; da ima Rusij voia kov še več ko preveč in tudi denarja jej ne manjk Bosniji se je že ustanovila začasna vlada ijake je še zmiraj trdna 7 braniti se do Bos adnj< kaplj krvi Žitna cena V Ljubljani 24. oktobra 1877. Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 9 fl. 75. banaska 11 fl. 24 ječmena 5 fl. 36 25. v* 6 fl. 40. sorsice 6 fl. 40 rži 5 fl. 36. prosa 5 fl. 36 ajde 6 fl. 50. ovsa 3 fl« Krompir 3 fl. 4 kr. 100 kilogramov Odgov vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Jožef BlaznikoYih dedicev v Ljublj