Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. oktobra 2021 - Leto XXXI, št. 40 stran 2-3 Kongres slavistov z vseh vetrov spet v Monoštru »Brez kulture ne moremo živeti« stran 4 Janja Garnbret stran 7 Dostakrat se z biciklinom ... stran 8 2 Kongres slavistov z vseh vetrov spet v Monoštru Po letu 2009 je Slovenski slavistični kongres letos ponovno potekal (deloma) v Monoštru. Z naslovom »Slovenski jezik med slovanskimi jeziki« so ga v po- prav slovenisti tisti, ki morajo v svojo sredo ponesti glas o tej zamejski pokrajini. Predavateljica na sombotelski slovenistiki Ibolya Dončec Mlada porabska slovenistka Martina Zakocs je svoj referat posvetila jezikovni krajini Slovenskega Porabja rabskem središču in v prekmurskih Moravskih Toplicah skupaj priredili Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Zveza Slovencev na Madžarskem, Slavistično društvo Prekmurja, Porabja in Prlekije ter Oddelek za slavistiko na sombotelski univerzi ELTE-SEK. 30. septembra so se v monoštrskem gledališču zbrali udeleženci v nekoliko skromnejšem številu, kar gre pripisati epidemiološkim razmeram. Zveza Slovencev je navzočim predstavila izvleček iz kulturnega programa, ki ga je pedagoška delavka Valentina Novak sestavila za 30. obletnico krovne organizacije. Izvedli so ga porabski učenci in dijaki, ki se učijo slovenščine, predstavo pa so popestrili tudi vložki Komornega zbora ZSM Monošter. Prisotne je v imenu Slovenske zveze najprej pozdravila predsednica Andrea Kovács in izpostavila, da skrbi krovna organizacija že trideset let za kulturno avtonomijo domače slovenske skupnosti, zadnja leta pa vse bolj utrjuje tudi njeno ekonomsko podlago. Predstavnik Slavističnega društva Prekmurja, Porabja in Prlekije Franci Just se je spraševal, ali se je Porabje po kongresu v letu 2009 močneje usidralo na zemljevidu slovenskega etničnega prostora. Namesto odgovora je dejal, da so Merkli je orisala štiridesetletno zgodovino svoje katedre, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa je predstavil svojo zagato iz otroških let, ko je kljub porabski materinščini komaj razumel knjižni slovenski jezik, ki so ga poučevali na osnovni šoli. Generalna konzulka RS Metka Lajnšček je izpostavila vlogo svojega predstavništva pri povezovanju porabske skupnosti z matico in določila prednostno skupino vseh prizadevanj: to so mladi. Slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss je podčrtala: ni dovolj, da govorimo narečje, v 21. stoletju morajo Porabski Slovenci obvladati tudi slovenski knjižni jezik. Po kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik ZD SDS Matej Šekli izročil priznanji za dragoceno strokovno delo na področju slovenistike Slovencema iz Sombotela, in sicer Mariji Kozar Mukič in Dušanu Mukiču. Oba sta bila in sta dejavna na številnih področjih, povezanih s slovenistiko, tokratno priznanje pa sta si zaslužila v prvi vrsti z monografijo »Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju« – koristnim pripomočkom pri narodnostnem pouku slovenščine. Udeleženci kongresa so obeležili visoke življenjske jubileje profesorjev Borisa Paternuja, Janka Kosa in Martine Orožen in se z minuto molka spomnili v zadnjem letu umrlih slovenistov. Predsednik Matej Šekli je v uvodnem referatu orisal prehod slovenščine iz nekega narečja praslovanščine v samostojen jezik, nato pa Porabje umestil na presečišče madžarske, nemške, slovenske in gradiščanskohrvaške kulture. Prav o tej slednji je v svojem plenarnem predavanju v hrvaškem jeziku spregovoril predstojnik Oddelka za slavistiko na ELTESEK Sándor Horváth. Po krajšem zgodovinskem pregledu je določil mesto lastnega narečja med hrvaškimi dialekti, nato pa opisal vlogo narodnostnega jezika na različnih področjih življenja. Etnologinja in slavistka Marija Kozar Mukič je udeležencem kongresa Porabje predstavila z zgodovinskega zornega kota, lok je potegnila od cirilmetodovskega obdobja vse do padca železne zavese. Mlada slovenistka Martina Zakocs je svoj referat posvetila jezikovni krajini Slovenskega Porabja, povzela je ugotovitve iz svoje magistrske naloge o številu in značaju dvoin trojezičnih tabel na območju. Popoldanski del kongresa je potekal v dveh prostorih Slovenskega doma. V razstavišču so predavatelji razglabljali o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, in sicer o njegovi funkciji pri pouku slovenščine. Konferenčna dvorana v nadstropju pa je gostila referente, ki so se posvetili vlogi antične književnosti pri poučevanju slovstva. Udeleženci kongresa so se nato napotili na vodeni kulturnozgodovinski ogled Monoštra in sonce je že zašlo, ko so se vrnili v Slovenski dom, da bi prisostvovali okrogli mizi z naslovom »Slovenski jezik na šolski vertikali in v javni rabi v Porabju«. Vodila jo je slovenska lektorica na Oddelku za slavistiko ELTESEK Mojca Jesenovec. Glavna urednica časopisa Porabje Marijana Sukič je izpostavila, da njena generacija ni imela vseh teh možnosti, ki jih Slovenija in Mad- žarska danes nudita porabskim učencem. Pedagoška delavka Valentina Novak je podčrtala, da je današnji učni načrt prezahteven za tukajšnje šolarje in da bi zbornik, ki vsebuje vse referate z letošnjega kongresa. Ob slavnostni večerji je Slavistično društvo Prekmurja, Porabja in Prlekije pripravilo kulturni Udeleženci večerne okrogle mize z naslovom »Slovenski jezik na šolski vertikali in v javni rabi v Porabju«. Vodila jo je slovenska lektorica na Oddelku za slavistiko ELTE-SEK Mojca Jesenovec (prva z leve) se morala slovenščina poučevati po metodah poučevanja tujih jezikov. Gimnazijski profesor slovenščine Norbert Gerencsér je poudaril, da so učbeniki iz Slovenije kakovostni, dosti truda pa zahteva priprava dijakov na maturo iz slovenščine. Predavateljica slovenskega jezika Ibolya Dončec Merkli je naštela, kakšne izobraževalne možnosti nudi njen oddelek za sedanje in bodoče učitelje, novinar Dušan Mukič pa je nakazal zapletenost porabske identitete. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič je izpostavil, da se s sodelavci trudijo pripravljati oddaje za mlade. Drugi dan kongresa se je odvijal v prekmurskih Moravskih Toplicah, kjer so se predavatelji posvetili slovenskemu jeziku in slovstvu v Prekmurju s Porabjem, umestitvijo slovenščine med slovanske jezike oziroma predknjižnemu razdobju slovenskega jezika pri pouku. V sekcijah se je razglabljalo še o sodobni slovanski kratki zgodbi in književnem tematskem sklopu na maturi v letu 2022. Dan se je zaključil z okroglo mizo o sosednjem madžarskem jeziku, književnosti in kulturi, ki so se je udeležili uveljavljeni profesorji slovenskega in madžarskega jezika z obeh strani meje. Udeleženci so prejeli tudi zajeten Porabje, 7. oktobra 2021 program, v sklopu katerega so priznanji ZD SDS izročili še profesorici slovenskega jezika na budimpeštanski univerzi Mariji Bajzek Lukač ter srednješolskemu profesorju in plodnemu pisatelju Štefanu Kardošu. Tridnevni kongres se je zaključil s celodnevno strokovno ekskurzijo k Blatnemu jezeru, v sklopu katere so odstirali slovansko preteklost pokrajine, udeleženci pa so si lahko ogledali tudi freske Janeza Akvile v dveh obmejnih cerkvah. Vodstvo Slavističnega društva Slovenije si je kot cilj zadalo, da štiri zaporedne kongrese posveti po enemu od štirih slovenskih zamejstev. Porabski Slovenci smo počaščeni, da se je letošnji kongres delno odvijal v Monoštru, in slovenistom z vsega slovenskega etničnega prostora želimo, naj se njihov naslednji kongres na Tržaškem prav tako uspešno izvede. (Slika na 1. strani: Predsednik ZD SDS Matej Šekli (na sredini) je izročil priznanji za dragoceno strokovno delo na področju slovenistike Slovencema iz Sombotela, in sicer Mariji Kozar Mukič in Dušanu Mukiču.) -dmfoto: SE in KH 3 26. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Špajsni-flajsni spet doma Večernico je prejel Sebastijan Pregelj V Murski Soboti je bilo tradicionalno 26. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. Tridnevno dogajanje se je začelo s spletno literarno delavnico za dijake in kritiško delavnico za študente Mlade oči, v Pokrajinski in študijski nagovorili dobitniki nagrade večernica. Slovenski mladinski pisatelji so se predstavili tudi v vrtcih ter na srednjih in osnovnih šolah, med drugim tudi v Porabju, kjer se je na DOŠ Jožefa Košiča mudila pisateljica Aksinja Kermauner. Na DOŠ Jožefa Košiča se je mudila pisateljica Aksinja Kermauner. Fotografija: Valentina Novak knjižnici Murska Sobota pa so nato odprli razstavi Večerničina literarna bera in 25 let večernice. V knjižnici so pripravili še literarni večer, na katerem se je predstavil trikratni prejemnik večernice Peter Svetina, v Pomurskem Večernico so podelili na prireditvi, ki je potekala v Gledališču Park. Nagrado je dobil Sebastijan Pregelj za svoje delo Vrnitev, šesti del Zgodb s konca kamene dobe, ki so izšle pri založbi Miš. Zgodbe se dogajajo na Ljubljanskem Letošnji nominirani avtorji (od leve) za nagrado večernica: Simona Semenič, Sebastijan Pregelj, Borut Gombač in Barbara Gregorič Gorenc, manjka Damijan Šinigoj. Fotografija: Aleš Cipot/Vestnik muzeju Murska Sobota pa je bil literarni večer z letošnjim dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo Ferijem Lainščkom, ki je večernico prejel leta 2001. V sklopu Očesa besede so v Lendavi pripravili Panonske pisateljske poti. S stolpa Vinarium so navzoče in ljudi po spletu barju, pri tem pa spremljamo pustolovščino Brina in Črne, ki ju najprej veže radovednost, nato prijateljstvo, iz njega pa se rodi ljubezen. Sebastijan Pregelj je poudaril, kako neprecenljivo je branje: »Naša naloga je, da mlade naučimo razmišljati s svojo glavo, da ne bodo le sledilci, am- Najbolj nevsakdanji koncert budimpeštanske slovenske glasbene zasedbe Špajsni-flajsni muzikanti se je verjetno odvijal maja 2019, ko so godci porabske ljudske pesmi preigravali na krovu rečne ladje na Donavi. Od tedaj sta minili že dve leti, zaradi izbruha pandemije koronavirusa je bil namreč tudi ta ansambel primoran prenehati z vajami. Po delni odpravi epidemioloških omejitev so glasbeniki letos julija najprej nastopili na Državnem narodnostnem festivalu v kraju Ráckeve nedaleč od madžarske prestolnice, 24. septembra pa je končno napočil trenutek, ko so svoj repertoar spet lahko predstavili domačemu občinstvu. »Nastopati pred domačo publiko je zmeraj malo drugače, saj tukaj poznajo pesmi Lacija Korpiča,« nam je na predvečer letošnjega Srečanja Porabskih Slovencev v šotoru pred gornjeseniško cerkvijo priznal vodja Špajsnih-flajsnih muzikantov Peter Kondor. Trobentar je dodal, da njihova zasedba nekoliko odstopa od Korpičevega ansambla. »Z njim je prepeval ženski kvartet, mi pa imamo le eno pevko. Nekoliko smo drugačni, ampak mislim, da smo tudi tako v redu,« smo slišali od budimpeštanskega Slovenca. Torkatni repertoar Špajsnih-flajsnih se je v glavnem ujemal s koncertom na budimpeštanski ladji. »V bodoče načrtujemo, da bi razširili svoj repertoar z novimi porabskimi ljudskimi pesmimi in celo z nekaterimi slovenskimi narodno-zabavnimi vižami,« nam je dejal Peter Kondor. ansambla,« nam je zaupala saksofonistka Judit Farkas. Madžarska glasbena pedagoginja je dodala, da se lahko urijo samo ob koncih tedna, tako za svoj konjiček žrtvujejo svoj prosti čas. »Zbiramo se pri Petrovih in vadimo v družinskem vzdušju. K sreči radi skupaj igramo,« smo slišali od Judit. Po ustanovitvi je Laci Korpič veliko pomagal Špajsnim-flajsnim muzikantom, s katerimi je še danes v stiku. »Takrat nam je poklonil vse svoje note in nam dal tudi napotke. Pesmim smo prisluhnili z njegovih posnetkov in jih malce po svoje aranžirali,« je še povedala Judit in žalostno dodala, da je koronavirus prizadel tudi njihov ansambel. Sedaj lahko z ohranjanjem slovenskega izročila nadaljujejo z obema skupinama. »Ob Špajsnih-flajsnih pak si bodo ustvarili svoje mnenje, ga znali argumentirati in zagovarjati, hkrati pa jih naučiti, da znajo prisluhniti tistim, ki mislijo drugače.« Za večernico so bili letos nominirani še: Barbara Gregorič Gorenc za knjigo Ne- gotove pesmi (Mladinska knjiga), Borut Gombač za knjigo Skrivnost lebdeče knjige (Litera), Simona Semenič za Skrivno društvo KRVZ (Mladinska knjiga) in Damijan Šinigoj za roman Kjer veter spi (Miš). se Gledalci so lahko opazili, da se je na odru pojavil nov inštrument. »Trudimo se, da bi bili slišati še bolj sodobni, zato smo vpeljali električno kitaro. Ta s tenornim saksofonom prinaša modernost, medtem ko ohranja harmonika tradicionalni zven muzikantih se ukvarjam tudi z otroškim ansamblom Veseli goslarge, ki prav tako preigravajo slovensko glasbo. S članoma prve zasedbe pa smo v budimpeštanski cerkvi svetega Imreja posneli celó klasične skladbe in z njimi poželi velik uspeh,« je o svoji »Igrala je, igrala je, špajsna-flajsna banda ...« Porabje, 7. oktobra 2021 dejavnosti povedala glasbena pedagoginja. Ni pa dobrega glasbenika brez vztrajnih vaj, so bili Špajsni-flajsni enoglasni. »Po mojem bi nas bilo sram pred drugimi, če doma ne bi vadili. Na vajah le usklajujemo podrobnosti,« je resno dejala Judit, ki pravi, da si želijo glasbeniki odigrati čim več koncertov. »Za enkrat si želimo veliko nastopati, potem pa upam, da bomo lahko kdaj izdali tudi zgoščenko,« je pristavil vodja skupine Peter. Špajsni-flajsni muzikanti so v največji porabski vasi odigrali več kot enourni koncert. Slišali smo izvedbe v stilu ansambla Lacija Korpiča, ki jih je nekoliko obarvalo posebno petje Gyöngyi Nagy, ki prihaja iz operetnih voda. Igra Erzsébet Kondor na harmoniki je prispevala slovensko dušo celotnemu nastopu, ki sta ga lepo dopolnili sekcija pihal in električna kitara. Bilo je pravi užitek po dveh letih ponovno slišati dinamični ansambel, ki deluje pod okriljem Državne slovenske samouprave. -dm- 4 Nataša Brulc Šiftar – nauva vodja soboške izpostave JSKD PREKMURJE Radenskine drejve Firma Radenska iz Radenec, stera ma enoga od svojih vrelcov (Petanjski), tüdi v Prekmurji, letos dale pela svojo lani začnjeno akcijo z naslovom Bolj zelena Slovenija. In tak so tisti, steri küpüvlejo tau erično vodau, leko že v pamet vzeli, ka se zdaj na etiketi trij srca prepletajo z zdravimi, velkimi vejami drevja. Če so v preminaučom leti ovakše etikete meli samo litrski glaži, jih majo zdaj ške tisti mali, v 0,25-litrski embalaži. Strokovno pomauč Radenski tüdi v etom leti davlejo gozdari z Zavoda za gozdove Slovenije, steri do 10 gezero drejv dali posaditi po cejloj Sloveniji. Prva akcija Bolj zelena Slovenija se je preminauče leto pokazala za trnok dobro. »Daubili smo dosta lejpih in pozitivnih sporočil naših küpcov, steri podpejrajo našo skrb za okolje, pa tau, ka škemo, ka bi se furt bole nücala embalaža, stera se leko vöminjavle,« je povedala Egle Wehle, direktorica marketinga v Radenski, in ške raztolmačila, ka se probajo v njihovi firmi furt bole trajnostno obnašati, zatau do pomalek začnili nücatii tüdi nauve, okolji bole prijazne zamaške za svoje glaže, za pijačo Oaza pa pripravlajo nauvo ležišo plastenko. Zavod za gozdove Slovenije de pogledno, gé v Sloveniji najbole nücajo tau, ka se obnovijo gauške. Vküper z Radensko do poskrbeli, ka do flance, stere do zasajene s srcom, tüdi zrasle. Nede pa ostalo samo pri 10 gezero drejvaj, liki do neka drejv s svojim bejžanjon prispevali ške udeleženci 2. virtualnoga Maratona trej src. Za vsakši prebejžani obseg Zemlje do v Radenski posadili ške 100 drejv. Zavolo toga, ka tekači ške flajsno zberajo kilometre, je iz dneva v den več »maratonskih« drejv. Organizatori čakajo, ka de jih vsevküper okauli 800. Silva Eöry »Brez kulture ne moremo živeti« Nataša Brulc Šiftar, stero je dos- rišči. Moja mama Marija je te na športnom igrišči ali indri v klauštri med nünami pa v vauzi ta lüstva poznalo kak novinar- bila stara samo dvej leti, stric naravi. Odila sam na prvo so- na Dobi, gé se je pogučavala tüdi ko radiona Murski val, si je po Janez pa štiri. Stara mati, ste- boško osnovno šaulo, po tistom s človekom, steri je nekoga bujo. 27 lejtaj najšla nauvo slüžbo. ra se je nikdar nej več oženila, pa na srednjo pedagoško šau- »Brodim, ka je bilau tau leta Po tistom, ka je v penzijo odišo je té ram sama dala zazidati. lo, gé smo se tüdi fejst dobro 1998, gda sam šla na paut s Geza Kišfalvi, je v začetki me- Bila je velka ženska, vej pa je razmeli s sošolci. Za prvi maj tistimi vörniki in dühovniki, seca septembra gratala vodja tüdi oba mlajša izšaulivala.« smo furt kama šli na izlet, tüdi steri so po slovenski osamosoboške območne izpostave V tom rami je Nataša duga lej- za več dni.« V šaularskij cajtaj svojitvi šli prvo paut na vseslose je tüdi sama spravlala Javnega sklada za kulturs kulturo: »Moja sestra, ne dejavnosti. »Morem se stera je leranca glasbe, ške malo vpelati, vej sam vči na tišinski osnovni pa kak novinarka drüge šauli, na steroj je včila reči delala, sam pa veseže najna mati, je duga la, ka mo zdaj delala na lejta vodila mešani pevskulturnom področji,« je ki zbor Štefana Kovač. prva povedala sogovorniGes sam kak osnovošolca, stera je kak kandidatka tüdi popejvala v šolska za tau delovno mesto kom pevskon zbori, gda predstavila, ka vse bi se sam bila v srednji šauli dalo napraviti na področji pa sam sodelovala v glekulture. »Na Goričkom in dališki skupini. Profesookauli Murske Sobote, se rica Cvetka Jošar je bila pravi tü, gé je inda svejta naša mentorica. Odili bila velka soboška obsmo tüdi gostovat okauli Nataša Brulc Šiftar s čerko Vito za njeni 18. čina, zdaj pa mamo 12 Mala Nataša na dvauri domanjoga rama rojstni den in smo se fajn meli. Gda menših občin, delüvle okauli 180 kulturnih drüštev. ta živela s svojo pet lejt starejšo sam začnola v Ljubljani štu- vensko prauško v Lurd. Šli smo Ge sam si tak zbrodila, ka bi sestro Alenko pa materjo in derati, pa je za kulturo več nej s cugom. En keden je tau vsetrbelo dosta pozornosti na- očom, steri je na žalost že pred bilau cajta.« vküper trpelo. Najbole mi je v meniti tomi, ka v ta drüštva lejti mrau: »Oča Branko, steri Zanimivo je, ka se je, čiglij je spomini osto zdaj na žalost že privabimo čimveč mladine, je biu doma iz Lendave, se je stela biti novinarka, vpisala na pokojni püšpek Alojzij Uran. ka jim predstavimo tau kak z mamo spozno na Pindži, študij slovenskoga gezika in On je tak popejvo, ka bi ga poen fontoški tau naše tradicije. krčmi, stera je inda svejta bila etnologije na Filozofski fakulteti slüšo cejli den pa cejlo nauč,« Brez kulture ne moremo živeti, v Gornji Petrovcaj. Mama je s v Ljubljani. Zakoj je tau napravi- se spaumni sogovornica, stera je fontoška je tüdi za našo düšo, dosta zanimivih gostov, tak polika se je sploj dobro pokazalo tikov, pevcov, športnikov in tüdi zdaj v cajti koronavirusa. drügih mela tüdi v oddaji, stera Brodim, ka bi bilau dobro, ka se zové Nedeljska kuhinja. bi vleti za mladino pripravili Držina Nataše Brulc Šiftar je tabore, podobno, kak so športpovezana tüdi s športom: »Moj ni pa naravoslovni in drügi mauž Vito je trenero atletiko. tabori,« je ške raztolmačila NaTe, gda je bila ške Jugoslavitaša Brulc Šiftar, stera ške tau ja, je biu mladinski državni šké, ka bi zaživo abonma ljubiprvak (országos bajnok) v teljske kulture: »Ena predstava šprinti na 100 metrov. Ges bi leko bila gledališka, drügi sam se tüdi neka cajta z atledogodek bi biu pevski, tretji tiko mantrala in tak sva se folklorni, pa ške kaj drügoga spoznala.« Čerka Vita je že v S sošolci iz srednje šaule so se za prvomajske svetke radi drüžili bi leko bilau. Toga ške v etom maminom črvej tak brsala, ka leti nemo meli, tak zavolo je nej čüdno, ka je gratala fotbatoga, ka je premalo cajta, ka svojimi leranskimi pajdašica- la, ške gnesden ne vej, se je pa že lerka. Zavolo toga, ka je mejla že bi se tau leko dobro organizej- mi tam slavila zaključek, oča v cajti študija odlaučila, ka malo več operacij kolena, je zdaj akralo, pauleg toga pa smo ške pa je biu v ansambli, steri je vösproba, kak je »novinariti« in tivno kariero tanjala, ške furt pa tam špilo za njih. Iskrica med je šla pomagat na nacionalno te- ma volau, ka bi sama trenejrala furt v koronskom cajti.« Nataša Brulc Šiftar je gorrasla v njima je preskočila. Mama je levizijo. Po zgotovleni fakulteti mlajše. Murski Soboti, v rami, steroga pravla, ka ona v Lendavo nej- je delo dobila na soboškom ra- (Kejp na 1. strani: S sestrov je dala zazidati njena stara mati de in tak je prišo on v Soboto.« dioni, gé je furt rada delala tüdi Alenko na mordji v Izoli.) Marica: »Moj dedek, mamin Sogovornica pravi, ka je mejla takše malo ovakše pogovore in Silva Eöry oča, je na žalost med drügo lepo mladost: »Deca smo se reportaže. Tak je odila naokauKejpi: osebni arhiv Nataše svetovno bojno mrau v tabo- dosta drüžili, bili smo zvüna, li s slovenskimi sodaki, bila je v Brulc Šiftar Porabje, 7. oktobra 2021 5 Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... MADŽARSKI, HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (6) Slovenija 2 – SLAVKO OSTERC (1895-1941) Slovenski skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Osterc je bil le po rojstvu in pripadnosti Pomurec; sicer pa ena ključnih osebnosti slovenske glasbe 20. stoletja. Rojen je bil v Veržeju, nedaleč od Radencev. Tja, v Veržej, se razen kakšnih počitnic ni več vračal. Poleg tega pa je zelo mlad (komaj v 46. letu starosti) umrl. Kljub temu je bil veliki ideolog radikalnega glasbenega modernizma na Slovenskem. V tem in v svojih delih je dosledno zastopal načela absolutne kromatičnosti, atonalnosti in atematičnosti. S študijev kompozicije v Pragi (1925-27) se je v Ljubljano vrnil kot goreč zagovornik konstruktivizma in Habove četrttonske glasbe. Zatem je sprejel ekspresionistične pridobitve in izdelal lasten slog. Po eksperimentiranju, ki je v slovensko glasbo vnašalo zmedo, toda v najmlajši skladateljski generaciji iz ti. Osterčeve kompozicijske šole in v opreki s Škerjančevo, naletelo na pozitiven odziv. Osterc je tako tole svojo skrajno glasbeno radikalnost nekoliko ublažil in postajal vse bolj pristaš jasnejšega razlaganja vsebine. Morda pa je tudi v njegovi glasbi kaj pomurskega ali prekmurskega, panonskega v orkestrskih Danses (1935)? Drugače bi pa težko našli v Osterčevi bolj absolutno naravnani glasbi kot pa ne, kaj bolj ravninskega? Najprej je končal mariborsko učiteljišče in maturiral (1914) ter kot učitelj služboval v Sevnici, Košakih, Studencih pri Mariboru in v celjski meščanski šoli. V letih 1925-27 je študiral na državnem konservatoriju kompozicijo, inštrumentacijo, (glasbeno) oblikoslovje, dirigiranje, estetiko (operno) režijo, dramaturgijo in četrttonsko glasbo. S praško diplomo se je vrnil v Ljubljano in postal profesor na Držav- nem konservatoriju (od 1939 → Glasbena akademija). Tu je predaval harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, glasbene oblike idr. Njegovi najbolj obe- Skladatelj in pedagog Slavko Osterc (1895-1941) tavni študenti in diplomanti, ki so izšli iz njegove »šole«, so bili K. Pahor, P. Šivic, M. Lipovšek, F. Šturm, D. Žebre, P. Lipar, P. Ramovš idr.; pravi cvetober slovenskega glasbe 20. stol. Vse to zagotovo lahko potrdimo po pregledu Osterčeve orkestralne glasbe (Suita, 1929; Ouverture classique in Koncert, 1932; Koncert za klavir in pihala, 1933; Passacaglia in koral, 1934; Plesi, 1935; Mouvement symphonique, 1936; Quatre pièces symphoniques, 1939; Mati, 1940 idr.), komornih zasedb (I., Silhuete in II. godalni kvartet, 1927-28, 1934; Štiri karikature za piccolo, klarinet in fagot in Oho, zaljubljen sem! Osem Chaplinovih anekdot za glas in 11 inštrumentov, 1927; Koncert za violino in 7 inštrumentov in Suita za 8 inštrumentov, 1928; Štiri Gradnikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet, 1929; Suita za violino in klavir in Kvintet za pihala, 1932; Nonet, 1937; Sonata za violončelo in klavir, 1941 idr.), med klavirsko glasbo: Toccata in Arabeske, 1934; Aforizmi, 1936, Pravljice, 1937 idr., med samospevi, Osterčevimi vokalno inštrumentalnimi miniaturami pa so to še: Usta so mi bila nema (1924, Alojz Gradnik), rezultate. Tudi zato imajo njeBelokranjske uspavanke in gova dela pomembno mesto Sonce v zavesah (1925, Mir- v razvoju ne le slovenske, pač ko Pretnar), Procesija (1934, pa tudi južnoslovanske glasbePavel Golia) idr., med zbori ne kulture. Bil je namreč tudi pa še posebej izstopajo: Familija (1927, Antona Novačan), Pesem revolucionarjev (1929, Tone Seliškar), Pesem o suhi muhi, Tri belokranjske in Belokranjske nagajivke (1930), Opica in naočniki (1933, Ivan A. Krylov), Belokranjska suita, Cvetoči bezeg in Vstajenje (1940, Albin Čebular in Tone Seliškar) idr., kantata Celjska romanca za tenor, bariton, mešani Osterc S., Religioso-4. st. iz Suite za orkester, zbor in orkester (1931, rkp., začetek Anton Aškerc), Magnificat za mešani zbor in orkester član odbora Mednarodnega (1932), Kantati o šahu za so- društva za sodobno glasbo pran, bariton, bas, 3 napove- (SIMC), pisec in (glasbeni) dovalce, predavatelja in klavir kritik. (1938) idr.; med Osterčevimi Prav na (današnji) četverni operami pa: Krst pri Savici meji med Avstrijo, Hrvaško, (1921), Osveta (1923), Kralj Madžarsko in Slovenijo, v RaEdip (1922-25), Iz komične dencih v Sloveniji, se je začel opere (1928), Krog s kredo za obujanje omenjene glasbe, (1929) in nekaj »minutnih zdaj že klasike glasbe 20. stol., oper« - enodejank: Saloma, davnega leta 1962 MednarodMedeja in Dandin v vicah ni festival sodobne komor(vse tri ok. 1930) ter baleti: ne glasbe (zadnji je bil leta Iz satanovega dnevnika 2003); tudi za obujanje ali kar (1924), Maska rdeče smrti retrospektivo glasbe skladatel(1930) in Iluzije (1937-41). jev Béle Bartóka in Zoltána Pri njem in v njegovih delih Kodálya (Madžarska), Vatrogre za skrajni (takratni) glas- slava Lisinskega (Hrvaška), beni modernizem oz. najmo- Slavka Osterca (Slovenija) idr., dernejši glasbeni slog tistega kasneje (v 70. in 80. letih 20. časa in prostora, saj se je iz stol.) so se v Radencih odvila Prage vrnil v domovino kot še vsakoletna redna srečanja goreč zagovornik konstrukti- bigbandov (nekdanje) Jugovizma in Habove četrttonske slavije. V Radencih, ki ležijo na glasbe. Po eksperimentiranju, robu Panonske nižine na desni ki je v slovensko glasbo vna- strani Mure pod severnim obšalo določeno zmedo – v naj- robjem Slovenskih goric, od mlajši skladateljski generaciji vsega tega ni ostalo nič več: le pa naletelo tudi na (pozitivne) še mineralna voda, Radenska, odzive – je Osterc v zrelih letih zdravilišče in turizem. radikalnost nekoliko ublažil Prihodnjič: Madžarski in in postajal vse bolj pristaš ja- slovenski glasbeniki skozi snejšega razlaganja vsebine. čas in prostor (7) Preprostejša glasbena govo- Madžarska 3 – Béla Bartók rica v službi iskrene glasbene Franc Križnar izraznosti je dala dragocene Porabje, 7. oktobra 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA 370 gezero drejv se je posadilo Če se prejk Železne županije pelamo, najbola v Őrségu pa v Porabji se vidi, kak fejst sene djelič. Tau se je že nej zdaj, liki že več kak deset lejt nazaj začnilo, pa pomalek cejlak vse vöposenejo. Zatau je edna mala stvar, lobadar (szú) kriv, depa nej sam. Fejst vpliva na tau drejvo vrejmen tö, v zimi nega snega pa nej mraza, leta so süja pa vrauče. Po pravici djelič je nikdar nej biu autohton v tej morski višini, bola na več stau mejter višini. Tak ka zdaj, da je že dosta bola toplo, kak bi moralo biti, pa vlage že tö nega tak, djelič je že nej tak odporen. Tau vpamet vzeme lobadar pa se nutraspravi v drejvo, najprvin samo v edno, za par mejsacov že cejle gošče taposenejo. Zavolo toga, da bi obranili gošče, je Narodni park Őrség taše drejve posado namesto djeliča, steri je taposeno, stere so nej tak aklave. Na tisto mesto, gde je 26 hektarov djeliča taposenilo, so 370 gezero autohtoni cepik posadili. K taumi projekti so od Evropske unije 480 millaunov forintov dobili. Prvin kak bi se mlade cepike posadile, betežne drejve so vözožagali pa spucali teren, kama so hraste, bükvi pa jesen posadili. Gda so s tejm zgotauvili, potejm so zagradili, nej ka bi divjačina dolazgrizla cepike, k taumi več kak deset kilometrov pletenoga drauta so gorponücali. Madžarska država prejk natečaja je 183 milliaunov forintov dala na tiste specialne mašine, s sterimi do te drejve pa teren leko v redi meli. Narodni park tak misli, ka s tejm programom nej samo gauštje obranijo, liki več taši živali tö, stere so zaščitane kak naprimer črna žuna. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Izlet v varaš Veszprém Vlada je obiskala Zasavje Slovenska vlada je bila na obisku v zasavski statistični regiji. Z župani in gospodarstveniki se je vladna ekipa pod vodstvom premierja Janeza Janše pogovarjala o gospodarstvu, infrastrukturi in prestrukturiranju premogovne zasavske regije, ki ima že vrsto let veliko problemov. Od leta 1995 so izgubili 5000 delovnih mest. Leta 2018 je zasavska regija, ki je s 485 kvadratnimi kilometri površine in 57.156 prebivalci druga najmanjša med 12 statističnimi regijami v državi, beležila primerjalno najnižji bruto domači proizvod na prebivalca v državi. To je najbolj rudarska regija v Sloveniji, gospodarski razcvet je pred več kot 250 leti doživela prav zaradi kopanja premoga, kar je narekovalo tudi razvoj drugih industrijskih panog. Štiri opozicijske stranke podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so se s sporazumom zavezale, da bodo aktivno sodelovale, usklajevale programske vsebine in po volitvah, če bodo zbrale dovolj glasov, oblikovale levosredinsko vlado. S sporazumom so se zavezali, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah oblikovali vladno koalicijo in za mandatarja izvolili predsednika oz. predsednico oz. koordinatorja stranke tiste partnerice, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov. Podpisnice sporazuma so si za cilje postavile okrepitev zdravstvenega sistema, družbeno solidarnost, trajnostni razvoj in varovanje okolja ter evropsko Slovenijo, utemeljeno na znanju in kulturi. V sporazumu so zapisale deset načel, iz katerih bodo izhajale, med njimi je učinkovitejše in strokovno podprto spopadanje s pandemijo covida-19, vladavina prava, krepitev neodvisnosti ustanov in javnih medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe, boj proti revščini in neenakosti, povečano vlaganje v znanost in kulturo in ustavitev nesmiselnih naložb v oboroževanje. Porabski slovenski penzionisti smo bili na izleti v varaši Veszprém. Srečali smo se z našimi porabskimi lidami, steri živejo in delajo v tau varaši. Vozili smo se eno vöro kauli po varaši z mali cugom, tam so nam tapovedali zgodovino od tistoga kraja in od varaša. Potistim smo poglednili še grad in smo občudovali čudovitno krajino s tiste višine. Pelali smo se dale v Csopak, tam smo meli obed, potejn smo se šetali na obali Blatnoga jezera v Balatonfüredi. Šli smo tadale v Tihany pa smo poglednili eno najbola irašnjo cerkev na Madžarskom. Molili smo boga in smo spejvali Marijino pesem. Še smo poglednili muzej, ka se drži vcuj k cerkvi. Na konca dneva, gda smo se napautili domau, smo še stanili pri enoj klejti, gde se odava vino. Taum smo koštavlali 6 fele vin. Meli smo lejpi in veseli den. Vüjpam, ka je nikoma nej žau, što je z nami bijo na tom lejpom in veselom izleti. Marijana Fodor predsednica DU Meša za 120-letnico rojstva Janoša Kühara Na predvečer Srečanja Porabski Slovencov so se vörnicke zbrali v gorenjeseniški cerkvi, ka bi se spominali na svojoga nekdešnjoga župnika Janoša Kühara, steri se je pred 120. leti naraudo. Mešo v njegov spomin sta slüžila pri obnovlenom in lepau pozlačenom oltari markovski župnik Dejan Horvat pa domanji župnik Tibor Tóth. Po meši je bila procesija z baklami do groba Pod Srebrnim brejgom … … se vse od nauve afere trausi. Tau, ka nut v NATO-ni biti, nej falo gé, se že dugo vej. Tau, ka pa se je tau leto zgodilo, vse vküper eške drakše napravi. Od koga pripovejdamo? Mejseca junija je v Slovenijo iz Merke 38 sodačkih oklepnikov prišlo. Oklepnik je nej ranč tak gé, nin zmejs med njim pa avtonom. Minister za obrambo je na velki pripovejdo: »Slovenska vojska je z modernizacijo začnila.« tau se nebesko lapau čüje, če vejmo, ka so par lejt nazaj v mokron nej ojditi mogli, gda so podplati na bakančaj püščali. Ja, lepau se čüje tau, ka vse bole moderno, nauvo, naprejvalaun bau. Depa že brž je vöprišlo, ka je nej vse tak, kak bi moglo biti. Se je pokazalo, ka 30 milijonov evronov je tadani bilau za mačka v žakli, kak šegau mamo prajti. Oklepniki so najprva na tehničnoga, kak vsikši auto, mogli iti. Tam so gorprišli, ka eške ji ne morejo tadati, falinge so najšli. Bremze (fék) dobro ne prijmajo, remni na motori so že znücani, posvejti vdardjeni, glažojne poškrabane. Tak vögleda, ka je Slovenija nej ranč nauve oklepnike küjpila. Zvün toga pa so eške sploj nej kompletno vküper skladjeni, zaprav, v vsikšom fali cejli sistem za komunikacijo, nega žmetnoga orožja (mašine za strejlanje), eške kaj drugoga tö nega. Tak zdaj modernizacija čaka, ka se vse tau vrejd vzeme, ka se oklepniki kompletejrajo. Kak dugo de tau trpelo, ne vej se najbole. Gvüšno pa je tau, ka kakšo leto ali eške več, eden od nji nede z mesta šau. Pa tö po tejm je pitanje, kak bau. Tak do žmetni, ka po pravom sploj nej bi na poštije smeli, ka za 2 toni preveč do žmetni. Vseeno, ka so z njimi te nevole prišle, so ji eške 30 kcuj naštölali. Kak de cejla ta nevola tadale šla, gvüšno, ka vam vöovadimo. Če stoj zatoga volo de doj s funkcije mogo staupiti, ranč tak. Depa iz prakse se vej, ka se v Sloveniji takše ne more zgoditi, tau, ka bi stoj pripozno, ka je kaj naupek narejdo. Bi kaj od covida-19 znauva vöovadili. Nej trbej, vse je poznano, Slovenija se znauva v pozitivne na betek nutpogroznola. V vsej tej nevauli je slovenski igralec Tadej Toš nauvo predstavo ali gnes bole popularno stand up komedijo naredo. Lagvo menje si je vözbrodo, depa dun napišemo: »Je..la nas corona«. Ja, v tej časaj smej leko velko vrastvo grata, eni pravijo, ka eške vekšo vrastvo od inekcije gé. Depa tau samo za tisti eno ali dvej vöri vala, gda nut v gledališči sedimo pa se smedjemo. Gda vödemo, zanuva smo v realnom svejti, v sterom nas kaj drugo čaka, nej samo smej. Lepau pa je za eden kratki čas kama vüjti, kama té svejt do nas ne sega. Do neba pa mlada garda slovenski filmski režiserov sega. Njiva akademija pa je nej ranč do gležnjov segala. Ne pripovejdamo o njivi profesoraj, profesorcaj, od njive šaule rejč dé, v stero so ojdli, tam študejrali, se tam svoje meštrije včili. Od toga oktaubra je vse vcejlak ovak. Nauvo, moderno, velko, vcejlak ovakšo šaulo so dobili. Vej nej samo oni, bodauči igralci, gledališki režiseri, montažeri filmov, animatori, fotografi, kamermani, tonski majstri, dramaturgi pa eške stoj tö. Pri vsejm tejm do lidge leko bole na velko ojdli njive produkcije gledat. Eden od nji, ka je eške na staro akademijo ojdo, je svoj prvi film naredo. Tau je Darko Sinko, njegvi film pa se Inventura zove. Že včasin so ga na velko na festivali San Sebastian (Španija) povalili. Bravo! Srebrni brejg nika na tau ne povej. Že na daleč se vidi, ka zatoga volo je trno veseli gé. župnika Kühara, kjer so molili in peli. MS Porabje, 7. oktobra 2021 Miki Roš 7 Razstava del 28. likovne ... DO kolonije Izak Lipovci Janja Garnbret MADŽARSKE »Gratalo nama je. Ona je prvo paut srečala že na začetv Beltincih Erični slovenski športniki (19.) carica. Ona je fenomen med fenomeni,« je po tistom, ka je 22-letna Korošica, doma iz Šmartnoga pri Slovenj ki osnovne šaule. Prvi njeni osvojeni vreji so bili drevdje, domanje dveri in omare pa drügo pohištvo. Do konca osnovne šole je priplezdila v vrste mladinske plezalne reprezentance Slovenije, svojo prvo sezono v reprezentančnij farbaj pa je krounala z naslovoma evropske mladinske prvakinje v težavnostnom in balvanskon plezdanji. Do konca srednje šaule je v svojo vitrino pospravila že več kak 20 medalj z velkij tekmovanj. Z zlato olimpijsko medaljo okauli šinjeka Kak članica je v zadnjij lejtaj zmaGradci, na Olimpijskij igraj govala kak po tekočon traki, na Japonskom osvojila zlato tak v balvanskon plezdanji medaljo, povedo njeni trener kak v težavnostnom in tüdi v Roman Krajnik in cujdau: kombinaciji. Do zdaj je bila že Janja Garnbret plezdi že od malih naug »Ne vem, če poznam kakšoga drügoga tekmovalca, steri bi zdržo tak velki pritisk. S strani novinarov, cele plezalne scene, javnosti, stera jo je že pred igrami vidla z zlato medaljo okauli šinjeka, in tüdi nje same.« Istina gé, ka je Garnbretova bila velka favoritka, vej pa je v zadnjij lejtaj osvojila skor vse, ka se je v plezalnom športi dalo osvojiti. S športnim plezdanjom se je šestkrat svetovna prvakinja. Športno plezdanje je bilau na letošnjij olimpijskij igraj v Tokii prvo paut na sporedi. Rastalali so samo en komplet medalj, zatau so pauleg balvanskoga in težavnostnoga plezdanja meli v kombinaciji ške hitrostno, v sterom pa je Janja nej tak dobra, vej pa je tau disciplino začnila trenejrati komik te, gda se je zvedlo, ka de tüdi ona en tau olimpijskoga programa. V kvalifi- V beltinskem gradu je bila na ogled razstava likovnih del, ki so nastala lani na 28. likovni koloniji Izak Lipovci. Razstavo so odprli ob začetku letošnje likovne kolonije, ki jo je organiziralo Društvo za razvoj umetnosti Aquila Lipovci. Razstavo je predstavil in jo odprl umetnostni zgodovinar Franc Obal, ki je povedal, da je doslej na likovnih kolonijah nastalo že veliko kakovostnih slik in kiparskih del, v katerih se čuti duh kraja, ljudi in narav- Likovna dela, ki so nastala na lanski likovni koloniji, so postavili na ogled v beltinskem gradu nega okolja. Ustvarjalci so si izbrali različne tematike in motive, v katerih se kažejo in čutijo rumena žitna polja, zorane njive, ozki travniki, modrina vodnih površin in drugo. Na ogled so bila dela šestih ustvarjalcev, tokrat zaradi pandemije drugo leto le iz Slovenije. Maša Mlinarič je iz Lipovec, Mitja Stanek iz Radencev, Igor Banfi pa je iz Murske Sobote, sedaj pa živi v Brezovici pri Ljubljani. Jana Dolenc je prišla ustvarjat v Prekmurje iz Tolmina, Milena Gregorčič iz Ljubljane, Gregor Pratneker pa iz Maribora. Umetniški vodja kolonije je bil Igor Banfi. Pred pandemijo je bila likovna kolonija mednarodna, na njej je v zadnjem desetletju sodelovalo vsako leto običajno več kot deset likovnikov iz petih držav ali več. Tekst in fotografija: Jože Gabor kacijaj se ji je v toj disciplini plezdanja glij nej pršikalo, vej pa se je v obej poskusaj malo poškalila in zatau je glavna favoritinja za olimpijski naslov po prvom tali tekmovanja bila komaj na 14. mesti med 20 tekmovalkami. Po tistom, ka je bila najbaukša v njenij dvej disciplinaj, na balvanih in težavnosti, je na konci vseeno gvinila kvalifikacije. V finalnom tali tekmovanja joj je tüdi v hitrostnom plezdanji šlau dobro, vej pa je kak peta dosegnola svoj osebni in državni rekord (7,81). Na konci je vövidlo, kak če bi bila z drügoga planeta, vej pa je bila v njenij dvej discplinaj dosta baukša od tekmic in je zaslüženo gvinila. Koroška »spiderwomanka«, stera je zadnji dvej leti v glavnom namenila pripravam na najvekše športno tekmovanje na svejti, je povedala, ka sta s trenerom plane napravila samo do konca meseca avgusta. Čiglij je osvojila vse, ka leko osvojiš v plezalnon športi, pravi, ka de najšla nauve motive in ka de ške naprej plezdila, sploj zavolo toga, ka ta leta 2024 v Pariži že dvej disciplini v tom športi, vej pa do hitrostni plezalci šli ejkstra v boj za olimpijske medalje. (Kejp na 1. strani: Tak sta se obimala s trenerom po zmagi.) Silva Eöry Kejpi: internet Porabje, 7. oktobra 2021 Radikalna skupina načrtovala likvidiranje politikov, sodnikov in drugih oseb Voditelji radikalne skupine, ki sama sebe imenuje Odgovorna narodna vlada Madžarov, so načrtovali likvidiranje več politikov, med njimi so tako vodilni vladni politiki kot tudi znana imena opozicije. Na njihovem seznamu so se našla imena premierja Viktorja Orbána, zunanjega ministra Pétra Szijjárta, predsednika države Jánosa Áderja, več ministrov in državnih sekretarjev, med opozicijskimi politiki pa bivšega premierja in predsednika stranke Demokratična koalicija Ferenca Gyurcsánya, njegove soproge, obenem evropske parlamentarne poslanke Kláre Dobrev. Na seznamu najdemo imena sodnikov, ki so sodili v zadevah, ki so povezane z deviznimi posojili in tudi imena znanih zdravikov in epidemiologov, ki so v času pandemije veliko nastopali na televiziji in v drugih medijih. Policisti Protiterorističnega centra so prejšnji ponedeljek priprli voditelja radikalne skupine, ki sta tudi preko spleta nagovarjala člane skupine, da ubijejo omenjene osebe. Tožilstvo ju je ob pripravah na umor obtožilo tudi tega, da se je skupina pripravljala na nasilno spremembo ustavnega reda, konec koncev na državni udar. Več kot 600 tisoč volivcev na predvolitvah Od 20. do 28. septembra je v državi potekal prvi krog predvolitev, ki ga je organizirala združena opozicija s ciljem, da bi volivci odločali o tem, kdo naj kandidira v 106-ih volilnih okrajih na volitvah leta 2022. Prav tako so se odločali o kandidatu za mandatarja, saj se poteguje za predsednika vlade šest opozicijskih politikov. Prvega kroga predvolitev se je udeležilo 633 811 volivcev, opozicija si udeležbo šteje v uspeh. Po načrtih naj bi potekal drugi krog od 4. okrobra, toda verjetno bo prišlo do spremembe datuma, saj se je v prvem krogu zrušil računalniški sistem in zato so lahko volivci po internetu volili le z dvodnevno zamudo. 8 Dostakrat se z biciklinom pelam domau Eržika Horvat, po možej sem vsigdar mejla.« Szabó, na Židovi žive, depa - Pa te si nej mejla telko v Otkovci je gorrasla. Še časa se včiti kak mlajši gnesden dosta odi nazaj zdaj, zato ka doma je pov rojstno ves, zato ka so magati trbelo, nej? njena mati sami doma. Gda Eržiko zaglednam, mena najprvin tau na misli pride, gda je v Štavanovci v bauti delala, mi smo pa kak mlajši iz šaule ta odli po čokolado pa sladoled. Tašo dobro čokolado pa sladoled sem od tistoga mau nej djo. Kak zdaj, ranč tak gda je bautošica bila, vsigdar je Eržika ma doma bogati arhiv kejpov prijazna (kedves) bila, pa kak mlajši gvüšno, ka smo lagvi bili, »Čas smo tü nej meli telko depa ona je nikdar edno se včiti kak zdaj, zato ka lagvo rejč nej prajla. smo doma delali na njivi, - Erži kak ste se vi po iži krave smo pasli, depa tau zvali? »Mi smo se po iži, po oči Rubajnini zvali, mama je pa od Mijautjini bila.« - Kelko mlajšov je vas bilau? »Trdje smo bili, dvej dekle pa enga brata smo meli.« - Tam, gde ste doma bili, lejpo mesto je bilau pa v blato ste tö samo rejdko staupili, nej? »Sploj dobro bilau Nekaj njeni portretov doma v Otkovci, skrak je bila bauta, avtobus je tü gvüšno, ka telko se je je pa skur pred ramom sta- ranč nej trbelo včiti v šauli no. Ranč tak v šaulo smo kak zdaj.« tü z busom odli, kak ta, tak - Gda si zgotauvila osnovnazaj, depa če se je kaj ta- no šaulo, kama si se tadazavleklo, tašoga reda smo la včila? pejški šli domau.« »V Sombotel sem üšla v - Rada si odla v šaulo? srejdnjo šaulo pa sem se za »Dobro je bilau, nej sem bautošico včila.« bila odličnjak, depa tak 4-5 - Zaka? »Ne vejm, mena se je tau vidlo, dja sem tau stejla biti.« - Kak si v Števanovce prišla v bauto? »Dja sem tam bila na praksi pa gda sem zgotauvila, te sem tam začnila delati. Vejn samo dva mejseca sem bila v Varaši, zato ka tetica Mariška, steri so tam bautošica bili, so betežni gratali pa te sem tak v Števanovce prišla. Vejn dvej leta sem tam delala, fajn je bilau, mena se je sploj vidlo. V tistoj bauti si vse leko tjüpo, od gvanta do cvekov, do djesti pa piti, vse, ka je trbelo doma.« - Za bautošico biti je nej bilau pa še gnesden je nej léko delo, zato ka vsakše fele lüstvo odi tam, nej je tak? »Vsikši človek je ovakši, z vsikšim ovak moraš goučati. Z ednim se leko nauri rediš, z drüdjim pa nej. Gda je spoznaš, te že vejš, kak se trbej z njimi ponašati.« - Ka je pa s tvojo sestrov? »Ona je v gimnazijo odla, gda je zgotauvila, te pa v Ljubljano odišla študirat. Tau je mena tü dobro bilau, zato ka drügo leto sem sama üšla za njauv. Tau je te velko delo bilau, ka si se leko pelo vö z rosaga. Dobro vejm, ka iz Lentija je pelo bus v Ljubljano. Sestra Marika, gda je zgotauvila, te je v Ljubljani začnila včiti, te se je tam spoznala z ednim pojbom, steri je zdaj njeni mauž.« - Odijo kaj domau? »Zdaj ranč prejdao domau, ali v četrtek ali v petek.« - Ti pa brat Zoli sta ostala doma. »Dočas, ka sem se nej oženila, te potistim sem prišla sé na Židovo, gde smo zidali, gde zdaj živemo.« - Kelko mlajšov maš? »Dva, eno deklo pa enga pojba, depa že eden nej doma, v tau velkom rami sva sama ostala. Dekla se sama delala, nalagala, pucala vse je mojo delo bilau. Od leta 1983 sem do leta 2011 delala v židovski bauti kak bautošica, dočas ka so go nej zaprli. Potejn sem te na psihiatrijo v Varaš üšla delat pa te tak odtistec sem üšla v penzijo, zdaj dvej leta nazaj. Sprvoga je fejst špajsno bilau med tistimi betežniki, depa brž sem se vcujvzela. Mena je tau dosta pomagalo, ka sem dja vsigdar z lüstvom delala, mena dobMlada Eržika z dugimi lasami ro prišlo, zato ka sem mejla prakso, je v Körmend oženila, sin je kak se z lidami trbej ponapa v Győru, tam je študiro šati. Tam si betežnike najna univerzi, gda je zgotau- prvin spoznati mogo pa te vo, si je najšo delo pa te je potistim si že vedo, s sterim tak tam austo.« kak leko gučej.« - Gda si rodila, potistim si - Kak si se vcujzela ka si kama üšla delat, zato ka penzionistka gratala? nazaj v Števanovce si že »Naletja pa brž, zato ka gvüšno nej odla. doma tü zavole dosta dela Čerino zdavanje. Ob mladom pari Eržika pa njeni mauž »Tü na Židovi v bauti sem delala, mauž je pa v Varaši v Makkhetesi krčmar bejo, depa sledkar je on tü sé na Židovo prišo v krčmau.« - Kelko vas je v bauti delalo? »Sama sem bila, vse sem Porabje, 7. oktobra 2021 je, dosta odim v Otkovce mami pomagat, zato ka ona sama živi. Je tak, ka se z autonom pelam, depa dostakrat je tak, ka se z biciklinom pelam. Karči Holec 9 Marika Dončec - 2 Ijrašnja židana fabrika v Varaši je mnaugo lidam dala delo, najbole ženskam, med njimi dosta porabskim slovenskim deklam pa ženskam. Na žalost fabrika je na konci 1980. lejt začnila vse bola dola titi, tak je 1992. leta začnila za- »Zdaj je že baugše gé doma« smo se nej svadile, nej korile, dosta smo se pogučavale, smedjale, veselo bilau delati. Vsikdar smo se zgučale, kak mo delale, stera pride nüt v soboto, v nedelo ali pa gda so kakšni svetki bili. Depa sledi, gda so dvej krajdjali pa druga Marika s sestrov Irinkov pa svojima starišama pirati svoja vrata. Fabriko je dolaküpo Italijanec pod nauvom ménji Lurotex. Na žalost je od 2000 delavcov židane fabrike leko zdržo samo 260 lidi. Delo zdjibiti, ostati brezi krüja, je moglo biti strašno lagvo čütenje. Sto kak je béjo düšno, psihično krepek, kak je emo srečo, pomauč, tak je pomalek rešüvo svoj problem. Marika Dončecz iz Slovenske vesi, stera je trno rada delala tam, je tü na tau paut prišla: »Ja, té so namé tö taposlali. Doma sam bila paudrugo leto, gda je té čas dojpriteko, ka je leko doma biu človik, sam üšla delat na psihiatrijo v Varaši. Sam brodila, ka tam mo delala en čas pa té si že najdem nišo drugo delo, depa tam sam ostala do penzije, do 2019. leta. Delo je lagvo bilau, ka čistiti nej dobro delo gé, nej bilau léko, sploj pa nej s tistimi lidami, šteri tam živejo. Depa ka, té nej bilau drugo, zatok, ka té tisti cajt biu, ka nej bilau zavolé delavni mest. Če sem gnauk nej mejla vekše šaule, kama bi üšla? Pa té sam se tam tak tamantrala. En cajt je dobro bilau, ka tri smo bilé na enom štauki, sploj smo se dobro méle, čütile. Nikdar kolegica prišla, tisto že nej fajn bilau, gučati nej, smedjati nej ...« - Židana fabrika tebi nej samo delo dala, liki moža Karčina Dončeca (Janžo) tü. Kak tau leko? »Müva sva vküper delala, tak sva se spoznala, dosta sva se dali nauvi ram, 1987. leta smo se nütrikspakivali. Té sam ge üšla tanazaj delat, dočas sam bila na porodniškom.« Kakšno pomauč sta mela pri zidanji? »Müva sva zato dosta delala, stariške so nama dosta nej mogli pomagati, lejs so dali, peneze nej, zatok ka tistoga reda nej tak bilau, ka bi samo tak davali mlajšom peneze. V banki smo gorikvzeli peneze, no pa té, gda smo zozidali pa se notrik spakivali, té smo začnili nazaj plačüvati. Té je bilau tašo, ka če je štoj polonje doj plačo, té drugi tau so tapistili. Zatok smo té cejle peneze vküp pobrali, ka smo leko doj plačali, no pa té smo več tau brigo nej meli.« Te ram je gnes redno prejknapravleni, modernizirani. Tau si si ti želejla? »Ja, tau sam si ge želejla, zatok ka že staro bilau, človik vsakši den samo tisto edno vüdo, pa mi té že više bilau. Velko mesto mamo, dobro je gé, depa zdaj bi že baugše bilau, če bi nej tašni velki ram zidali.« Vejpa vüva mata enga Lübezen, radost v zakonskom živlenji človeka za mladoga zdrži pogučavala, večkrat šla na veselico pa té tak sva vküpprišla. Dugi cajt je odo vö na Senik pa té tak sva se oženila 1984. leta.« Kak sta začnila svojo zakonsko živlenje? »Ge sem prišla es v Slovensko ves, tü smo živeli pri njagvoj materi dvej leti. Te smo začnili zidati včasik pri starom rami. Dvej leti smo gorzozi- vözraščenoga sina. Ka je z njim? Njama tau gvüšno za velki asek pride. »Ja, un je že fejs vözraščeni gé, un delat odi, ma padaškinjo, depa eške se je oženo nej. Un je gé gozdar, zdaj je nauvo mesto daubo, je na Gorenjom -, Dolenjom Seniki pa v Sakalauvci. Trnok rad ma svojo delo pa njega tö radi majo, ka dobro obredi svojo delo, Nej me je težko, un zna z lidami delati, un je bola miren, bole taši moj.« Marika, pogučavajva se od tvoji starišov tü. Gda si ti kak najmenšo dejte tü kraj ti. Dom je dom gé. Pa té smo gnauk tö v zimi tagorik šli pa so tak mrzlo méli, té sam njim pravla, ka se vküp poberite pa pridte doj k nam v Slovensko ves, pri nas je vsikdar toplo gé pa tü te gé cejlo zimo. Pa té v leti, gda toplo baude, leko tanazaj domau déte. No, pa tak so baugali, včasik so se pakivali pa smo ji doj pripelali. Depa gda smo nji v leti tanazaj pelali, so že tö ne bili dobro. Té smo nji lepau nazaj pripelali. Te eške dobro bilau, ka so mi kaj pomagali, dosta smo gučali, si pripovejdali, smedjali pa so tü k meši ojdli eške. No, pa té se je začnilo, ka so vsakšo leto Marikino želenje se je spunilo, leko ma lejpo nauvo bole dojdavali, bola peč slabi grtüvali. Te je odišla od dauma, kak sta že sploj žmetno bilau. Eške tau živala njiva tadale? sreča bila, mauž je té že biu v »Gda sam ge tam vkraj odišla penziji pa je vodnék un bio z 1984. leta, té so eške meli kra- njimi, dočas, ka sam ge delala. ve. Depa že so nej ladali. Te so Gda sam domau prišla, sam oče eno kravo odali pa za dvej s tejm začnila, ka sam mater leti drugo tö, pa té njim tak fa- opravlala tadale. Na slejdnje lila krava, ka so brodili, ka na- je tak žmetno bilau, ka sam zaj küpijo edno. Depa zaman, brodila, ka več tadale nemo nej so ladali delati več. Gda so ladala. Kakoli sam pomagala devetdeset lejt stari bili, so že njim, zdravdje sam nej mogla bole betežasti gratali tö. Te dati nazaj. Tau je ednomi detesam ge vsakši keden, gda sam ti strašno lagvo čütenje.« z delom v slüžbi zgotovila, ta- Vüva z možaum sta zdaj slogorik na Senik üšla. Tam sam baudniva kak dva golauba. bila dva dni, tačas, ka pa nej Obadva sta v penziji, zdaj si trbelo delat titi. Z busom sam leko privauščita tisto, ka sta tagorik ojdla pa pejški gor na si dugo nej mogla. brejg. Dosta trbelo gvant prati »Zdaj meni dosta bole ležej gé, pa vse sam pomagala, ka trbe- ka sam doma gé. Dugo smo lo. Te sam eške mlada bila pa nej mogli nikam nej ojdti. sam ladala. Oče so štiri lejt tak Un zatok je üšo, depa ge sam živéli.« nikdar nikam nej mogla tité. Ka pa, gda so mati sami Vsikdar sam doma bila ali ostali? na Seniki. Ja, dobro bi bilau »Dočas, ka so oče živali, so titi, depa zdaj sam pa že tak, mati vse znali, nika so nej po- zdaj že baugše gé doma. Že se zabili. So znali, ka je njino delo ne terem za tau, ka bi kama gé, ka trbej opraviti. Liki, gda üšla tak bole daleč. Rada sam so sami ostali, té so začnili že doma gé.« bole pozabléni grtüvati. Eške Tekst: Klara Fodor dvej leti so bili tam doma. Zvakejpi: Klara Fodor pa z la sam nji, nej so steli sé pridarhiva držine Porabje, 7. oktobra 2021 10 Od inda v gnešnji čas (1) Pripovejsti od stari Slovanov Pripovejsti od stari Slovanov Gda so naši stari, naši najbole stari dejdeki pa babice eške pogange bili, so se vcejlak ovak zvali, kak se tau gnesden čüje. Iz velkoga lüstva stari Slovenov ali tö stari Slavov smo vönarojeni. Iz nji so gnešnji narodi vöprišli, ka se zovejo Rusi, Polaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Makedonci, Hrvati, Belorusi, Ukrajinci, Črnogorci, Bolgari pa mi Slovenci ranč tak. Kak povejdano, tej slavski narodi se gnes tak zovejo, se zovemo. Po pravici, Francuzi se od indasvejta tö tak ne zovejo pa Talange tö nej. Depa, kak smo sami sebe zvali, kak so nas zvali? znamenüje. Ka zaprav rejč Slav, Slavi znamenüje? Pri tejm pijtanji smo znauva na paula nej samo ene teorije staupili. Ena od tej teorij iz stari časov es k nam na raub Porabja, skur v Anadovce sega. Za rejč Salaba ali Sala dé. Ta rejč od krajine, zemle srejdi močvare (müzge) pripovejda. Slavi, Slovani … Po eni teorijaj aj bi druga lüstva našim starim prednikom (tisti, steri so pred nami bili) ménje dali, uni ga za sebe sploj aj nej bi meli. Poglednimo, od koga pripovejdamo, odkec tau naše staro ménje pride, zaprav, odkec se je narodilo. Zvekšoga vala terorija, aj bi se ménje Slavi nin kauli leta 500 oprvin napisalo. Depa gestejo eške bole stari dokumenti, v steri se kaj takšnoga leko najde. Trno mauder mauž Ptolomej (100-178) eno pleme naprej vzeme, stero se Suobenoi zove. Tau aj bi najbole stari Slavi bili. Zdaj je pa tak, eni tau za istino majo, drugi nej. Nasploj so časi naši najbole stari v meglo nutpoviti, gnauk ena teorija najbole naprej pride, za tejm druga. Vse bole pa se kaže, ka naši stari so se davnik nazaj v gnešnjoj Evropi razodišli. Vejmo, ka vsikša rejč neka Zala (Sala) staro slavsko ménje ma. Od toga nam tö pripovejda, ka Slavom je una ménje dala ali pa uni njoj. Malo bole ovak, če povejmo, stari Slavi aj bi iz ene krajine vöprišli, stera srejdi velke napite zemle stodji. Takša zemla se po starom tak zove, kak smo že napisali. Zdaj še če v Porabje poglednemo, vejmo, odkec naša stara reka (folyó) Zala vötečti začne, blüzi Črni mlak skrak Andovec se narodi. Tam se najprva Sala (Szala), po tem pa že Zala zove. Pa tau ménje nam pripovejda, ka ranč una trno staro slavsko menje v sebi nosi. V druge teorije se za zdaj nemo nut pogroznoli, dvauje naše novine bi nam za tau trbelo. Demo tadale tau iskat, odkec so se stari Slavi po cejloj Evropi rastepli. svejta samo eno staro slavsko pleme (törzs) bilau. Iz njega so se po tejm lüstva narodila, od steri smo točkar pripovejdali. Nin pa je gvüšno njivi prvi daum biu, bole po slovenski bi njemi pradomovina prajli. Depa gda poglednemo, ka smo od imena pisali, je stari daum mogo tam nin biti, na sterom mesti takšna krajina stodji, v steroj je kaulak mokra zemla, na srejdi pa süja. Vse vrejdi, depa indasvejta je skur cejla Evropa tak vögledala, močvare vsepovsedi. Močvare, prva so je nej kultivejrati (vrejd gemati) začnili. Iz toga je rejsan žmetno črto potegnoti pa povedati, na sterom mesti aj naš stari daum, pradomovino, iškemo. Nesterni so tau delali pa poglednimo, ka nam od toga leko povejo. Obej najbole krepši teoriji se skrak velke vode držijo. Ja, maurdje, reke so od inda zibeli civilizacij bile. Po eni aj bi stari daum na djugi Donave (Dune) biu, po drugi pa zmejs med ranč tak dvöma velkima Stari daum rekama, zmejs med Vislo Pri tejm iskanji staroga dau- pa Dnjeprom. Od tam naj ma nas tö teorije zaodijo. bi vandrivali po Evropi. Je pa istina, ka aj bi gnauk Neka pa je najbole istina, eške gesden tam narodi živejo, steri so iz stari Slavov vöprišli. Živejo pa tö teorije, v bole romantične farbe so nut zravnane, ka aj bi naši stari skrak Kristusa se držali pa eške kakša nej najbole čedna bi se najšla. Kak so vögledali? Skur vsikšo lüstvo, narod, tisti časaj gnaki bili. Eške več, v eni krajinaj so ženske najbole prejgnje bile pa za nji se vej, ka so ranč tak glave doj obrite mele. Od toga največ dokument iz Ruane, gnešnji Rügen na Nenškom, pripovejda. Arheologi so nej samo eno tejlo, zaprav čonte, stari Slavov vöskopali. Zavolo Reka Zala napaja Blatno jezero si od svoji prednikov zavole romantične kejpe dela. Ka bi viski, krepki, lejpi bili. Tö od naši stari takše fantazije živejo, depa trbej stare dokumente gledati, ka so je potopisci napisali. Potopisec je človek, steri je na dugo paut odišo pa od toga piso. Eden od nji je Ibn-Rusta biu. Un piše, ka pri Slavaj dugi vlaske so za vcejlak tanjane moške valali. Za takše batrivne, naprej valaun moške pa je šega bila, ka so si glave doj brili pa duge kece so nosili. Po cejlom tejli so kejpe meli, gnes bi prajli, ka »tatooje«, steri so tak vögledali kak ena velka drejva z vejkami, ka po cejlom tejli dejo. Od žensk dosta kaj nega najti, tau samo od toga pripovejda, ka so takše tisti pisali, ka so v partiarhati živeli. Vej se pa, ka ženske pa moški so si v Porabje, 7. oktobra 2021 toga se vej, kak so velki bili, kak so se ravnali pa zdaj vö iz čont že se leko prešte, kakše betege so meli, ka so geli, kelko so stari bili, gda so preminauli. Od toga gda drgauč kaj več napišemo. Poglednimo, tau ménje, Slav, Slovan, če eške živé. Slovenci Ménje, od steroga pripovejdamo, gnesden pri nas pa eške nindri indri živé. Ranč Slovenci ménje mamo, ka najbole skrak starim Slavom kcuj dé. Na Hrvaškom geste velka krajina, Slavonija se zové, lidge, ka tam živejo, sami sebi Slavonci pravijo. Ja indasvejta je Jugoslavija živejla, tau ménje je Slave tö nut v sebi melo. Pa eške tau, v Porabji se vej prajti, ka na Sla(v)sko dejo, gda taprejk v Slovenijo se napautijo. Miki Roš foto: Wikipedija 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 07.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Ugriznimo znanost, Z vetrom okoli sveta, oddaja o znanosti, 10.55 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,m 13.35 Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, Paraolimpijada, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.55 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, Nastopač, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Roke nad mestom, italijansko-francoski film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo PETEK, 07.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.45 Dobro jutro, 13.30 Circom Regional, Gor in dol po Balkanu, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 14.10 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 15.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.05 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 16.45 Feri, dokumentarni film, 17.55 Dosje, Javne televizije v primežu politike, 20.05 Prevzgojni tabor, francoska dokumentarna oddaja, 21.05 Anon, koprodukcijski film, 22.50 Zadnja beseda! 23.40 Drugi so molčali, koprodukcijski dokumentarni film, 2.20 Info kanal SOBOTA, 08.10.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno– svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, Milan Kuster, prezračevanje prostorov, 14.40 Prisluhnimo tišini, Slušni aparati, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Človeška žival, Življenje, ljubljenje, umiranje, nemška dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, Vsi skupaj sami, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Za vsako ceno, irska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Z kot Zachariah, koprodukcijski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 08.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Spomini, Sonja Vrščaj, 10.45 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.40 Svet stav, dokumentarna oddaja, 12.50 En godec nam gode, koncert ansambla Lojzeta Slaka, 14.00 Kaj smo počeli na počitnicah, britanski film, 15.35 Avtomobilnost, 16.20 Festival Vurberk 2021, 17.50 Boj za slovensko severno mejo, dokumentarni film, 20.05 Juliet, gola, ameriški film, 21.45 Zvezdana, Moj prijatelj Jure, 22.40 Društvo mrtvih pesni30v, koncert, 1.25 Info kanal NEDELJA, 10.10.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.55 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.45 Na lepše, 15.10 Gurmanski klub, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.00 Družina Jazbečjak, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Umori na podeželju (XXII.), Bajka o Volčjem lovcu, britanska nadaljevanka, 21.40 Intervju, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Ustvarjalka vladarjev, dansko-ameriški dokumentarni film, 0.35 Operne arije, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo NEDELJA, 10.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.45 Ugriznimo znanost, Z vetrom okoli sveta, oddaja o znanosti, 8.10 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, 9.10 Pleši, poj, oder je tvoj, Folklorna skupina Emona, 9.45 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.10 Zgodbe iz školjke, mozaična oddaja za otroke, 11.35 Žogarija, 12.20 Odpotovanja, Maroko, potopis, 13.30 Ambienti, 14.00 Katar 2022 Fifina , magazinska oddaja, 14.30 Kriptoutopija bitcoin in prihodnost interneta, avstralsko-nemška dokumentarna oddaja, 15.45 Festival Vurberk 2021, 17.00 Kolonija: mularija, kanadski film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Popoln planet, Ognjeniki, koprodukcijska dokumentarna serija, 21.05 Sam pred vsemi, dokumentarni film o zgodovini standup komedije v Sloveniji, 22.00 Krvava dežela, britanska nadaljevanka, 23.05 Vikend paket, 0.35 Zvezdana, Moj prijatelj Jure, 1.25 Kaj dogaja? 2.55 Info kanal PONEDELJEK, 11.10.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Narečja v Istri, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Simon, risanka, 18.05 Zmedi gre v Zakajzato, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, Vreme, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Podoba podobe, 23.30 Glasbeni večer: H. Purcell: Dido in Enej, opera - Vokalna akademija Ljubljana, VAL Camerata, solisti in Stojan Kuret, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo PONEDELJEK, 11.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Dobro jutro, 13.10 Prisluhnimo tišini, S slušnim aparatom slišim vse!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.40 Na lepše, 14.10 Imeti svoj glas: 100 let Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dokumentarni film, 15.20 Zadnja beseda! 16.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.10 Young Village Folk, 17.50 Košarka - liga ABACedevita Olimpija : FMP, 20.00 Odpotovanja, Libija, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Božena, češka nadaljevanka, 22.40 Podjetno naprej, 23.10 Zgodovina ruske hrane, ruska dokumentarna serija, 23.45 Anja ganja, kratki igrani film AGRFT, 1.10 Info kanal TOREK, 12.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Podoba podobe, 10.50 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.15 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Volk je, volk je! danska nadaljevanka, 21.05 Kdo je Angela Merkel, francoska dokumentarna oddaja, 22.05 Od- Porabje, 7. oktobra 2021 OD 8. OKTOBRA DO 14. OKTOBRA mevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Ivan Bevk, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo TOREK, 12.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.45 Dobro jutro, 13.30 Alpe-Donava-Jadran, 14.10 Avtomobilnost, 14.45 Vojne igre, dokumentarna oddaja, 15.50 Kaj dogaja? 16.40 Joker, kviz, 17.55 Muzej norosti, dokumentarni film, 20.00 Žuželke na krožniku, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Leta in leta, britanska nadaljevanka, 22.05 NaGlas! 22.25 Libanon - država kot talka, nemška dokumentarna oddaja, 0.25 Info kanal SREDA, 13.10.2021. I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.50 Zakleta bajta, družinska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Varuhi narave, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Gregor Strniša: Vesolje, 18.00 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Rosina poroka, španski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Varuhi narave, dokumentarna oddaja, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo SREDA, 13.10.2021. II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 11.00 Dobro jutro, 13.45 B. Ipavec: Teharski plemiči, lirična opera v treh dejanjih, 15.15 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.50 Mako, dokumentarni portret, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Philharmonix berlinsko-dunajski glasbeni klub, nemška glasbeno-dokumentarna oddaja, 20.50 Moje mnenje, 21.45 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 22.45 Ukradeno otroštvo, dokumentarni film, 0.45 Info kanal ČETRTEK, 14.10.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Varuhi narave, dokumentarna oddaja, 10.45 Zakleta bajta, družinska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Bolnišnica dobre karme (III.), britanska nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Svoboda, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ekstra Visor, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Božena, češka nadaljevanka, 1.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo ČETRTEK, 14.10.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Dobro jutro, 14.10 Kraški kamnolomi, dokumentarni film, 15.15 V petek zvečer, 17.00 Profil, 18.00 Stric Geza gre v Zaturce, dokumentarni film, 20.00 V globine, avstralska dokumentarna oddaja, 21.00 Moja dežela lepa in gostoljubna, pristna doživetja najbolj urejenih slovenskih krajev, 22.00 Avtomobilnost, 22.30 Ambienti, 23.00 Voznica, slovenska balada, avtorski projekt Lojzke Žerdin, 23.20 Slovenska jazz scena: 18. Mostarski festival bluesa in rocka, 0.45 Info kanal OD ZEMLJE DO NEBA 1.oktobra se je v Varaša v Slovenskom daumi odprla razstava Szilvestra Bartkóna z naslovom Od zemlje do neba. Razstavlene so ilustracije, stere je avtor namalo za serijo o svetcaj, stero je piso Dušan Mukič eno cejlo leto v naši novinaj. V seriji so bralci leko spoznali dvejstau štiri svetce pa vidli stau dva kejpa o nji. Od té ilustracij je zdaj Szilveszter Bartkó odébro štirideset tri, k šterim sta avtorja razstave (Szilveszter Bartkó pa Dušan Mukič) cujdala en par rejči o njinom živlenji v slovenskoj knjižnoj pa vogrskoj rejči. MS (Več o razstavi v naslednji novinaj) Rad/a se igram na igrišču v vrtcu Tisztelt Pályázó! 2021. október hó 11. napján (hétfő) 11 órai kezdettel az Országos Szlovén Önkormányzat székházában (9985 Felsőszölnök, Templom út 8.) előzetes szakmai konzultációra kerül sor a Pénzügyminisztérium Területfejlesztési Tervezési Főosztály munkatársainak részvételével, amelyre várjuk a potenciális pályázókat. KovácsAnita, Hivatalvezető - vodja urada Anna Balázs, 6 let, Vrtec Števanovci Dobrodošli pri nas 2021 – v Porabju Zalán Varga, 6 let, Vrtec Števanovci 2. oktobra so se že šestič pomerile ekipe malega nogometa iz vrst Slovencev iz Avstrije, Italije, s Hrvaške in Madžarske. Tokratno srečanje sta v Monoštru priredila Zveza Slovencev na Madžarskem in Športno društvo Srebrni breg, zamejskim nogometnim navdušencem pa so navijale tudi ministrica za Slovence v zamej- stvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss in generalna konzulka RS Metka Lajnšček. Katera ekipa je osvojila prvo mesto in z njim prehodni pokal oziroma kako trenutno delujejo zamejska športna društva – pa boste lahko izvedeli iz naše naslednje številke. -dm- TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB