NASLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. JodmoU •irr St. Clair Aomtm Cleveland, Okla JUBILEJNA KAMPANJA TRAJA SAMO SE DO KONCA T. L. VSI NA AGITACIJ-SKO DELO! I itmimiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim? Entered as Second Class Blatter December NO. 46 — ST EV. 46 ŽENSKA DRUŠTVA NAPREDUJEJO DRUŠTVO ŠT. 2 SE BLIŽA KVOTI ŠE 46 DNI ČASA! 26. KAMPANJSKO POROČILO Že parkrat smo povdarili, kako pridna, marljiva in agilna so nekatera naša ženska društva v sedanji kampanji. To moramo ponoviti tudi danes in sicer brez vsakega posebnega dobri-kanja napram našim dragim sestram Jednotaricam. Dokaz temu je slučaj, da je bilo baš žensko društvo št. 206 prvo, ki je že pred davnim doseglo svojo kvoto. V današnjem kampanjskem poročilu je zopet označeno to društvo, vsled česar ima že 1551 dosežene kvote k dobrem. Do konca kampanje bo morčla svojo kvoto celo podvojilo, kar je vse mogoče pri teh pridnih southčikaških Nežikah. Kakor iz današnjega izkaza dalje razvidimo, se je zadnji teden najbolj postavilo društvo Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn., ker je pridobilo $6,000 nove zavarovalnine. Tudi to društvo stopa lepo naprej, ker ima s tem že 61.6% dosežene kvote Prav malo dvomimo, da se ne bo to število do konca kampanje zvišalo na 100%. Tudi naše vrle Pittsburžanke, društvo Marije Sedem Ža losti, št. 81, se je zadnji teden dobro odrezalo z drugo najvišjo svoto nove zavarovalnine $4,000. Navedeno društvo ima sedaj že 67.51 predpisane kvote dosežene, kar je največ med vsemi društvi navedene države in največ med vsemi ostalimi ženskimi društvi za društvom sv. Neže, št. 206. Morda bomo že v kratkem lahko z velikimi črkami poročali: "Društvo št. 81 doseglo kvoto!" ' Zopet imamo znano, najbolj agilno agilno društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., v mislih, ker je zadnji1 teden v tretji največji vrsti novo pridobljene zavarovalnine; vsled tega je isto doseglo že 89.6% dosežene kvote i še $7,260, pa bo na cilju kot prvo z največjo določeno kvoto $79,000. Na nadaljni potek smo v resnici zelo radovedni. K pričakovani zmagi mu že naprej čestitamo! Dasiravno je sedanja naša jubilejna kampanja ena izmed najdaljših, traja namreč že sedem mesecev in pol, tee ta doba pomika svojemu koncu ali zaključku. Do 31. decembra imamo torej samo še 46 dni časa in prilike agitirati v tej kampanji. Da pridemo "Over the Top," nam manjka še $128,000 nove zavarovalnine, kar se mora še pred Božičem doseči! V tem oziru nam bo gotovo priskočilo na pomoč še onih 38 društev, ki so do-sedaj mirno počivala ali spala. Nastopnih 22 društev je* minuli teden pridobilo nove zavarovalnine kakor sledi: Št. 2. sv. Jožefa, Joliet, 111...................,....$ 3,000 Št. 15. sv. Roka, Pittsburgh, Pa.................... 1,000 25, sv. Vida, Cleveland, 0...................... 500 52, sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............... 1,000 56, sv. Jožefa, Leadville, Colo.................. 500 57, sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y.................. - 250 61, sv. Mihaela, Youngstown, 0................. 1,000 69, sv. Jožefa, Great Falls, Mont................ 1,000 78, Marije Pomagaj, Chicago, 111................ 500 81, Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa......... 4,000 104. Marija Čistega Spočetja, Pueblo, Colo....... 500 108, sv. Genovefe, Joliet, 111..................... 500 Št. 112, sv. Jožefa, Ely, Minn....................... 500 Št. 114, Marije Milosti Polne, Steelton, Pa........... 500 Št. 127. sv. Ane, Waukegan, 111..................... 1,000 Št. 143, sv. Janeza, Joliet, 111....................... 750 Št. 165. Marije Pomoč Kristjanov, West Allis, Wis. .. 1,000 Št. 179, sv. Alojzija, Elmhurst, 111.................. 1,000 Št. 203, Marije Vnebovzete, Ely, Minnv............. 6,000 Št. 206, sv. Neže, South Chicago, 111../.............. 500 Št. 219, sv. Kristine, Euclid, 0...................... 750 Št. 220, sv. Jožefa, South Chicago, 111............... 500 Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. Št. Skupaj .......................................$ 26,250 Odračunjena zavarovalnina pri društvu št. 91 in 103.. 1,000 Skupaj ......................................$ 25,250 Zadnji izkaz ....................................• 846,750 Skupaj .......................................$872,000 ZDRUŽENJE DVEH NAŠIH DRUŠTEV Dne 4. novembra t. 1. je bilo uradno odobreno združenje dveh naših krajevnih društev v Greater New Yorku, in sicer se je združilo društvo sv. Frančiška, št. 46, New York, N. Y., z društvom sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., ter se bo poslovalo pod imenom in številko zadnje označenega društva. Prvo društvo je štelo ob združenju 62 članov v obeh oddelkih; zdaj bo pa štelo društvo sv. Jožefa, št. 57 skupaj 202 člana v obeh oddelkih, kar je že lepo število. Po naši sodbi je bilo za tako raztreseno naselbino v največjem svetovnem mestu pravilno; to bo morda omogočilo združenemu društvu do večjega napredka. Morda bo temu sledilo tudi dvoje naših ženskih društev v Greater New Yorku? Urednik Glasila želi sedanjemu društvu sv. Jožefa, št. 57 največ uspeha. Dne 4. novembra opoldne je bil v Beli hiši po prtdstdniku Roosevelt u podpisan važen zakonski načrt glede odprave embarga, o čemur smo že v zadnji izdaji Glasila bolj obširno poročali. Na gornji sliki vidimo od leve na desno: Senatorja Key Pitt-man, kongresnika Blooma, speakerja Bankheada, državnega tajnika Hulia, podpredsednika Garnerja ter senatorja McNarga in Barklega. Na desni strani sedi predsednik Roosevelt. Senator P it t man, kateremu je potem prtdsednik Roosevelt podaril ono zlato pero, je načelnik odseka zunanjih za dem, v senatu. Navedenee se je najbolj zavzemal za preklic embarga in ohranitev nevtralnosti. PAPEŽEV APEL NA AMERIŠKE KAPITALISTE IN DELAVSTVO ANGLIJA ODKLANJA MIROVNO POGODBO HITLER "NA SREČO" UŠEL SMRTI Vatikansko mesto, 11. novembra. — Povodom 150-letnice ustanovitve rimo-katoliške hierarhijé v Združenih državah ameriških je papež Pij XII. izdal svojo posebno encikliko ali poslanico na ameriške škofe, v kateri se priporoča, naj bi se v omenjeni deželi v krščanskem duhu rešilo pereče vprašanje spora med kapitalom in delavstvom. Enciclika vsebuje kakih pet tisoč besed. V isti se povdar ja moderna zla, ki izhajajo vsled tega, ker se prezira Boga in božje zapoved;. Ta zla so:- Pretiran egoizem ali samoljubje, želja po zaba-ah, nespodobno oblačenje, poželjivost po moči in bogastvu, prcziranje revnih, razporoke, porodna kontrola in zanemarjanje domovinskih dolžnosti. "Vsak delazmožni bi moral dobiti enako priliko do dela z namenom, da si služi svoj vsakdanji kruh in skrbi za svojce," poudarja papež v svoji poslanici. "Globoko obžalujemo, da je v Združenih državah še toliko ljudi, ki mislijo, da zdravi in dela željni ne smejo dobiti dela, katerega tako željno iščejo. Delav-st vu, farmar ju in enako delodajalcu se ne sme odrekati pravice do organiziranja, če nočemo delati tem slojem krivice." Papež je izrazji v tej poslanici tudi svoje obžalovanje, da se še v več ameriških šclah zapostavlja krščanski nauk in daje prednost racionalizmu in naturalizmu. Taka prezirana socialna vprašanja navadno rodijo slabe posledice med ljudstvom. Za-eno je sv. oče izrazil svoje priznanje in pohvalo vsem katoliškim šolam z Združenih državah in pa Katoliški akciji, ki poslu je že zadnjih 50 let. London, 12. nov. — Pred par dnevi n a z a j sta nizozemska i'r;i?!f?ia. po1 miniona marl< kraljica Vilhelmina in belgij- BALKANSKA ZVEZA Bukarešt, 11. novembra.—Iz verodostojnih krogov se poroča, da se je med šesterimi balkanskimi državami doseglo prijateljski sporazum s tem, da ne bo nobena izmed teh držav gojila medsebojnih sovražnosti in da ne bo nobena tekom sedanje vojne pritiskala na drugo z zahtevo po kakem njenem ozemlju. Te države so: Ru-munija, Jugoslavija, Bolgarija, Ogrska, Grška in Turčija. To zvezo se smatra v diplomatskih krogih za jako važen korak, kakoršnega se je skušalo že večkrat narediti, pa ni uspel. Šestorica teh držav bo tvorila na Balkanu močan blok in ldhko ustavlja nameravano prodiranje Nemcev proti južni Evropi. Med Ogrsko in Bolgarijo je prihajalo zadnje čase večkrat do spornih zadev glede vrnitve obmejnih teritorijev, toda to zadevo se je sedaj opustilo vsled vojne med Nemčijo in Anglijo ter Francijo. Iz Rima prihaja poročilo, da je Italija zelo naklonjena novi balkanski zvezi in da je dala vsem omenjenim državam zagotovilo, da ne bo v sedanji vojni napram njim naredila sovražnega ali agresivnega koraka. RAZNE SLOVENSKE VESTI IZ CLEVELANDA ALI BO RES? Columbus, O., 10. nov.—Današnjega zborovanja trgovinskih statistikov se je udeležil tudi Dr. David Friday, širom dežele znan ekonomist. Dr. Friday je omenil, da bo nastopila v Ameriki zopetna prospe-riteta, ki bo trajala samo dve leti ali tri; toda zatem pa lahko zopet pričakujemo takih časov, kakoršne smo doživeli kmalu po zadnji svetovni vojni. Tone Vehovec zmagal Zadnji teden smo poročali, da je pri mestnih volitvah v Clevelandu propadel naš rojak Tone Vehovec samo za dva glasova kot councilman 32. varde. Ko so glasove ponovno šteli, se je dognalo, da je dobil Vehovec .10 glasov večine nad svojim tekmecem namreč 5,919 glasov. V prihodnji mestni zbornici bomo imeli torej Slovenci tri naše rojake in enega Hrvata, kar je še vseeno lepo število. Žal, zgubili smo pa councilmana Travnikarja iz 2. varde, ki je bil poražen. Smrtna kosa Minulo nedeljo zvečer, dne 12. novembra je ,po dolgi in mučni bolezni preminula Mrs. Ana Grill, rojena Hribernik, stara 63 let, stanujoča na 1220 E. 74th St. Do poletja je živela pri hčeri. Tukaj zapušča soproga Josepha, doma iz Moravč na Gorenjskem, sina Va-tro J. Grilla, predsednika tiskovne družbe "Enakopravnosti" in urednika "Napredka," in hčer Mary, poročeno Iva-nusch ter več sorodnikov. Rojena je bila v Ljubljani. Tukaj je živela 26 let. Po dolgi in mučni bolezni je preminil dobro poznani rojak Joseph Koprivec, star 65 let. Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 leti. Pred več leti je imel svojo mlekarijo, zadnjih devet let je živel pa na farmi v Chardon, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Joha-no, šest hčera: Josephine Močnik, Nettie Birtič, Emily Švigel, Pauline Birk, Jennie Štrukel, Alice Špehek in dva sina, Josepha in Johna ter več drugih sorodnikov. Dne 11. novembra zjutraj je nagloma preminul za srčno kapjo dobro poznani rojak Rafael Rossa v starosti 59 let. Bil je doma iz Št. Vida pri Vipavi, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča tri žalujoče hčere: Alice, Dorothy in Rose. Soproga Metoda je preminula pred deseltimi leti. Vstari domovini zapušča brata Jožeta. Naj počivajo v miru, prizadetim naše sožalje. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Jennie* Sodja, 1278 E. 167th St., mati kaplana Rev. Maksa Sodje. Nahaja se v sobi št. 310. V St. John's bolnišnico je bil odpeljan Joseph Ziganti, 3652 W. 56th St., član društva sv. Križa, št. 214 KSKJ. Padel je s strehe in se močno poškodoval. Zlomljeni ima obe nogi v členku. Nahaja se v s o b i št. 226, drugo nadstropje, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Predavan je Mr. Zormana V petek 24. novembra zvečer ob osmih bo predaval Mr. Ivan Zorman v javni knjižnici na 55. cesti ir, St. Clair Ave. o svojem najnovejšem pesniškem delu "Iz novega sveta." Predavanje se vrši v angleškem jeziku. -o- P ARN l K "BREMEN" JVA POTU DOMOV Stockholm, Švedska, 13. nov. Kakor poroča tukajšnji dnevnik Dagbladet, so domači ribiči nedaleč od švedskega obrežja te dni videli nemški potniški parnik "Bremen," ki je na potu domov. Kakor znano, je navedeni parnik dne 1. septembra, odplul iz New Yorka in križal Atlantik baš ob začetku sedanje vojne. O njem ni bilo dolgo časa nič slišati. Končno se je pa zvedelo, da je pribežal v rusko pristanišče M u r ma n s k. Švedski ribiči pravijo, da je bil Bremen pobarvan in ni imel nobene zastave. ski kralj Leopold apelirala na Anglijo, Francijo in Nemčijo, da naj se skuša medsebojno na kak način delovati in posredovati v svrno dosege premirja, pred no se ne razširi v Evropi splošna vojna vihra. Z ozirom na ta apel z dne 7. novembra je danes podal Winston Churchill, pni lord angle-i' ške admiralitete izjavo v imenu angleške vlade, da je posredovanje kakega premirja nemogoče, kajti Anglija ne odneha prej, pred no za vedno ne ustavi nemških agresij, da bodo lahko vsi narodi v Evropi vživali svobodo in neodvisnost; enakih misli je tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain. Francoski predsednik Lebrun je tudi že podal slično izjavo v tej zadevi, da bi bila Francija pri volji stopiti v kaka mirovna pogajanja, toda le tedaj, če bi Nemčija popravila zlo, katerega je prizadela Avstriji, Čeho-slovaški in Poljski. VELIKO RAZBURJENJE V NEMČIJI Monakovo, Nemčija, 9. nov —Ko se je nocoj v dvorani znane monakovske pivarne "Buer-gerbrau" obhajalo 16-letnico ponesrečenega Hitlerjevega pu-ča, je ob polni udeležbi njegovih pristašev ob 9:35 v dvorani nastala grozna razstrelba vsled podtaknjene bombe, da se je fetrop dvorane porušil in zagre-bel navzoče; vsled te katastrofe je bilo na mestu ubitih sedem oseb, 61 pa več in manj ranjenih. Petnajst minut pred razstrelbo je na odru te dvorane govoril nemški "Fuehrer" Adolf Hitler, toda se je vsled nujnih uradnih poslov odpeljal domov v Berlin in tako ušel gotovi smrti, kajti oder dvorane je bil do deset čevljev visoko zasut s tramovi in opeko. Ko je Hitler zvedel o tej nesreči, se je izjavil: "Človek mora imeti srečo!" Takoj drugi dan je vlada ($200,000) nagrade za izsleditev atentatorjev. * Pogreb žrtev Monakovo, 11. nov. — Danes dopoldne ob 11. uri, ravno na 21-letnico premirja, se je vršil tukaj pogreb onih sedmih žrtev eksplozije Buergerbrau pivnice. Pogreba se je udeležil tudi Hitler in je tem žrtvam s svojim nazijskim pozdravom izkazal zadnjo čast, vendar ni držal pri tem nobenega govora. V imenu vlade je pač govoril njegov pribočnik Rudolf Hess. V svojem govoru je med drugim omenil: "Hoteli ste nam odvzeti našega 'Fuehrerja,' toda s tem ste nam ga še bolj približali. Hoteli ste nas oslabiti, toda s tem zločinom ste nas samo ojačili " Vse pogrebne stroške se bo plačalo iz državne blagajne, tako bo tudi vlada naklonila potrebno podporo sorodnikom teh žrtev. Zarotnikom na sledu? London, Anglija, 13. nov.— Iz gotovih krogov se je zvedelo, da so glede zadnje razstrel-be v monakovski pivnici v zvezi nemški monarhisti z nemškim kajzerjem vred. Nemška tajna policija je baje aretirala že več bivših nemških nadvojvod, tako tudi številno višjih častnikov, ki ne odobravajo sedanjega Hitlerjevega režima. -o- AMERIŠKA MLADINA PROTI VOJNI Zadnji teden se je vršila v Clevelandu konferenca zastopnikov raznih mladinskih skupin, društev in organizacij, kjer se je sklenilo pristopiti k Narodnemu odboru zoper vojno, z glavnim sedežem v New Yorku. Navedeni odbor šteje sedaj že okrog 12 milijonov članov širom držav. Ameriška mladina ima v tem programu tri glavne točke: Razoroževanje vseh narodov, uvedba referenduma pri napovedi vojne v Ameriki in zaposlitev ljudstva doma, ne pa trošiti denarja v vojne namene. IZth, LETO (VOLUME XXV. IMS, at the Port Office at Cleveland. Ohio Under the Act 1 August Mth, 19«. Accepted for Mailing .t Special Hate of Portage Provided for In Section 1103. Act of October 3rd, 1917. Authorised on May 22nd. 1913. CLEVELAND, 0.t 15. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1939 gmiHiiHmimmiiiiiHiimiiimnnHmis i Kranjsko - Slovenska i Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 46. leto GESLO KSKJ. JE: Ta» za pero, dom in narod!" .umiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmimmiiMiu? OBLIL ] OFFICIAL ORGAN T oaa^/Man* OF THfc GJIAÑD CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION GLASILO K. S. K, JEDNOTE, NOVEMBER 15, 1939 ZMAGA DELAVSKE UNUE Balokovičev koncert v Pittsburghu PUUburgh, /te.—Poznani hrvatski in jugoslovanski umet-nik-violinist, gospod Zlatko Ba-lokovič priredi svoj koncert dne 22. novembra t. 1. ob 8:80 zvečer v znani Carnegie Music dvorani kot gost tukajšnje Umetniške družbe. Naš narod, posebno Jugoslovani v Pittsburghu in okolici se veselijo, da bodo zopet imeli priložnost slišati gospoda Ba- Phlladelphia, Pil, 9. nov. — Kakor znpno, so številni jeklarski delavci v državi Ohio leta 1937 hoteli stopiti v CIO unijo, kar jim pa ni Republic jeklarska korporacija dovolila, pač pa zaprla vse svoje delavnice, da je bilo okrog 5,000 delavcev vrženih na cesto brez dela. Včeraj je federalno prizivno sodišče odobrilo odlok federalnega delavskega odbora, da je bila navedena korporacija povzročiteljica stavke leta 1937. Zaeno je sedaj določeno, da mora Republic jeklarska korporacija zopet zaposliti vseh onih 5,000 delavcev z izjemo 40. Odvetniki korporacije nameravajo sedaj vložiti priziv na najvišje zvezno sodišče. Ako bo tudi ta sodni j a zavrnila priziv, bo morala navedena jeklarska korporacija plačati tudi $7,500,000 za izgubo zaslužka delavcem, katerih ni hotela več zaposliti. hodn ja s e j a bo 19. novembra, torej prihodnjo nedeljo ob dveh popoldne. Udeležite se je, ker imamo več stvari za rešiti na tej seji! Saj sdaj se vršijo naše seje ob prikladnem času čez dan in ob nedeljah, zato se ne morete zgovarjati, da je prepozno za zvečer in doba izletov v poletni sezoni je tudi za nami. Tako bo tudi doba naše jubilejne Jednotine kampanje kmalu minula; samo še en mesec in pol traja. Kako se bo pa naše društvo v tem oziru izkazalo z napredkom? Bolj slabo. Kdo je temu kriv? Toda, še ni vse zamujeno! Drage mi sosestre, še je čas, zato se požurite Še teh šest tednov, da nadomestimo zamujeno! Še enkrat vas prosim, da se številno udeležite prihodnje se- ZAHVALA Milwaukee, Wis. — Dne 27. oktobra sem prejel pismo glavnega tajnika brata Zalarja, da nas bo obiskal naš glavni predsednik brat John Germ in sicer v soboto, dne 28. oktobra. Zaeno sem bil naprošen, če mi je mogoče sklicati skupaj vse odbornike in odbornice tukajšnjih Jednotinih društev za nedeljo popoldne 29. oktobra. Dasi-ravno mi je bilo le malo časa na razpolago, sem vseeno skupaj spravil toliko društvenih uradnikov in članstva, da je bila dvorana polna. To se je pa v obče doseglo s pomočjo naših častitih gg. duhovnikov, Rev. Schifrerja, Rev. Korena in Rev. Dr. Setničarja, ker so v cerkvi oznanili, da se nahaja naš brat glavni predsednik med nami. Zato naj velja moja iskrena zahvala že omenjenim čč. gg. duhovnikom, kakor tudi vsem Članom in članicam KSKJ iz Milwaukee in West Allisa za tako lep odziv. Dalje izrekam iskreno zahvalo bratu Johnu Germu, našemu glavnemu predsedniku za tako lepe besede, katere je podal navzočemu članstvu; upam, da bodo njegove besede veliko zalegle za pridobivanje novega članstva v teh naselbinah. Ponovna zahvala vsem skupaj! S sobratskim pozdravom, John Oblak, tretji glavni porotnik KSKJ. Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O. Zahvala V mojem zadnjem dopisu sem vas vse vabila na našo prireditev, vršečo se dne 29. oktobra ; danes se pa želim tudi vsem zahvaliti za udeležbo. Pred vsem naj velja priznanje ter zahvala rtaši vrli predsednici sestri Alice Grošel, kajti ta se je najbolj trudila s prodajo vstopnic, zaeno je pa še s tajnico vred podarila lepo darilo za omenjeni večer. Hvala tudi vsem drugim, ki so darovali že eno ali drugo stvar in nam s tem pripomogli do lepšega uspeha. Tudi ponovna naša zahvala vsem nam naklonjenim trgovcem, katere sem že zadnjič omenila. Naše članice naj jih vpoštevajo in se držijo gesla: Svoji k svojim! Potem lepa hvala našemu sosednemu društvu sv. Jožefa, št. 169 za številno udeležbo, tako tudi lepa hvala za udeležbo bratu Johnu Pezdirtzu in sestri Mary E. Polutnik, glavnim nadzornikoma za udeležbo. Poleg tega je imela sestra, Polutnik s seboj tudi častntf spretaštvo, šest fantov in deklet; torej smo •meli v naši sredini tudi sedem Lorainčanov. Hvala vam zato; ob priliki vas bomo tudi me vpoštevale. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej hvala karkoli je kdo storil in nam pripomogel do lepšega uspeha. Zaeno opozarjam še naše članice na nocojšnjo sejo (v četrtek zvečer), da se iste za gotovo udeležite, kjer bo prečitan čisti račun naše zadnje prireditve in imena vseh darovalcev. Še n e k a 5 Ker je od naše zadnje Card party še nekaj preostalo, zato bomo to porabile na tej seji; torej pridite za gotovo! S pozdravom, Marg. Kogovšek, blagajničarka S sosestrskim pozdravom, Karolina Pičman, predsednica BELGIJA NA STRANI ZAVEZNIKOV Bruselj, 11. novembra.—Ker grozi Nemčija Holandski z nasilnim vpadom na njeno ozemlje, se je Belgija odloČila dovoliti francoski in angleški armadi prekoračiti belgijsko ozemlje, če bi hotele priskočiti Holandski na pomoč. Ta načrt se opira na dejstvo, da bi bila tudi Belgija ogrožena, če bi sovražnik tdrl na njeno sosedno ozemlje Holandske. Drugič Belgija ne veruje Nemčiji, da bo ista vpoštevala nevtralnost Holandske, kakor se je na sli-čen način zgodilo z Belgijo tekom minule svetovne vojne, ko je nemška armada vdrla v njeno ozemlje, čeravno je bila Belgija nevtralna. AMERICAN DOBIL NOBLO-VO NAGRADO Stockholm, Švedska, 10. novembra. — Kraljeva akademija znanosti je za leto 1939 podelila Nobelovo nagrado za fiziko Ernestu O. Lawrence, profesor-iu državne univerze v Berkelv, Calif., ker je izumil cyklotron, s katerim je mogoče atom razkosati. Nagrada znaša $40,000. Vabilo na skupno veselico Pittsburgh, Pa. — Združena pittsburška slovenska društva priredijo dne 22. novembra skupno veselico v prid naše slovenske cerkve in sicer v Slovenskem Domu na 57. cesti. Prebitek se bo porabilo v pokritje stroškov za prebarvanje notranjščine cerkve in oltarjev, kjer so patroni raznih naših društev. Na to veselico je prijazno vabljeno članstvo vseh naših društev in vsi župljani naše fa-re, da se skupaj snidemo zvečer pred Zahvalnim dnevom in na ta način v prijetnem razpoloženju pričakamo ta ameriški praznik, ki se vrši letos tudi v naši Pennsylvaniji dne 23. novembra. Pred 26 leti, ali leta 1913 smo imeli tudi tako veselico zvečer pred Zahvalnim dnevom v korist cerkve, ki je jako po-voljno uspela. Torej pridite tudi letos na to cerkveno zabavo ali prireditev od vseh strani tega mesta in okolice. Ta večer nas bodo posetili tudi naši stari cerkveni pijonirji, ki živijo nekateri bolj oddaljeno od nas, pa vseeno se bodo udeležili te zabave, da se zopet malo pogovorijo s svojimi starimi znanci. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo za postrežbo ta večer vse najboljše urejeno, tako bo tudi za mladino izbor-na godba. Torej na veselo svidenje dne 22. novembra v našem Slovenskem Domu! S pozdravom, George Staresinlch, član publikacijskega odbora. POMAGAJMO! Društvo Presveto Srce Jezusovo, št. 243, Barberton, O. Ne bilo bi prav, da se naše društvo ne oglasi in pove svoje mnenje glede minule proslave Jednotine 45-letnice, pri kateri so sodelovala vsa tri Jednotina društva naše naselbine in sicer: društvo sv. Jožefa, št. 110, društvo sv. Srca Marije, št. 111 in naše. (Zastopniki teh društev so se trudili že dolgo časa poprej, da ugotovijo uspešnost tega dneva. Prva proslava tega dneva je bila sv. maša za blagor vseh živih članov, zvečer se je pa vršil banket z vsem namiznim blagrom in okrasjem, kar je segalo človeku ne samo do dna srca, ampak tudi do želodca. Za to gre priznanje našim izvrstnim kuharicam; temu bo tudi večina navzočih pritrdila. Po banketu, ali večerji se je razvil program; čuli smo vzpodbujajoč govor našega č. g. župnika Josip Medina, ter pozdravne nagovore vseh treh društvenih zastopnikov; brata L. Arkota, sestre Frances Smrdel in Angele Beg. Zapel nam je cerkveni pevski zbor pod Gornja slika predstavlja lepak v svrho kampanje za cleve-landski Community Fund, ki bo trajala od 19. do 25. novembra t. 1. Slika predstavlja otroka, ki tolaži svojo žalostno mater ter gleda h Community Fundu za pomoč. —Nedavno na novo dograjeno in otvorjeno zrakoplovišče v North Bergen Beachu, okraj Queens, ki je veljalo 40 milijonov dolarjev in je največje svoje vrste na svetu, je dobilo dne 2. nov. uradno ime "La Guar-dia Field" v počast newyorske-mu županu F. H. La Guardia. —Začetkom novembra t. 1. je bilo zaposlenih pri raznih WPA projektih v našem Cuya-hoga okraju (Cleveland), O., 30,579 oseb, na slično delo jih pa še vedno čaka nekaj r.ad 12,000. Ne jutri, pač pa danes sc od loči za pristop v našo Jed noto! lutri bo morda ze prepozno! Ali imate ie kakega novega člana fco) ga prihodnjo sejo? MOJE POTOVANJE V DOMOVINO 'lie MRS. JENNIE OZBOLT, Barberton, Ohio. ..................... *Vohcet" brez ženina.—Na roj-ttnem domu.—Ob žetvi.—Prva odhodnica.—Nepričakovano pismo.—Draga vožnja.—Razburjenje v Ljubljani.—V veliki zadregi.—Mobilizacija. — Ganljivo slovo.—Veliko presenečenje. —Zopet v rojstni vasi. Iz Bleda proti domu sem se zopet ustavila v Ljubljani, ter obiskala družino Mr. in Mrs. Škofic; slednja ima namreč tukaj v Barbertonu dve sestri: Mrs. Železnikar in Mrs. Ru-pert. Pri njih se je bil hitro začel pogovor o Ameriki, o sestrah in kazalec na uri se je tudi tako naglo pomikal, da sem skoro zamudila vlak proti Rakeku. V domivini štejejo sedaj ure od poldne naprej, 13, 14, 15, do 24 (polnoči. Kakor znano, je Rakek zadnja postaja med Jugoslavijo in italijansko mejo. Jako lep trg, s krasno cerkvijo. Rakek se tudi ponaša z lepo, moderno železniško postajo in carinskim uradom. Tam sem obiskala družino Mr. Anton Šemrov, ki ima brata v Barbertonu, gospa ima pa sestro v Clevelandu, Mrs. Rose Bizjak. Iz Rakeka pelje cesta skozi Girknico, Grahovo, nova cesta ob jezerski planjavi skozi Žirovnico, Lipsenj, Goričice, Vrh-jezero. Dane, Podcerkev, Nad-lesk in v Pudobu zopet na staro državno cesto v Babno polje. Skozi vse te vasi nisem opazila posebne premembe; kmetje delajo na polju od zore do mraka, da se preživijo. Prišedši domov, so mi sorodniki mojega soproga priredili prijetno iznenadenje. Bila sem v resnici presenečena, ko so me posadili za mizo kot nevesto, obloženo z raznimi dobrotami in okrašeno z rožami. Rekli so, da proslavljajo mojo "vohcet," seveda moj ženin je bil pa v Ameriki. Revež si je isti dan menda sam pripravljal "pork-čapse" in štel dneve, kdaj pridem nazaj. Tudi plesalo se je in so hoteli poskusiti tudi z menoj, pa ni šla niti polka niti valček, ker sem bila preokorna in ker je bil pod preveč grč a v, ne pa tako polzek in zglajen, kakor v Ameriki. Vseeno smo se imenitno imeli. Jaz sem za stalno bivala pri moji sestri, toda vsak dan sem pa obiskala tudi svoj rojstni dom ali hišo. Dasiravno je bilo tu vse lepo in prijazno, pa vendar nisem opazila in našla onega, po čemur sem tako želela, namreč matere, pri vsakem spominu na mater sem postala otožna, zato sem šla v takem razpoloženju vedno na vrt, ali kam drugam, da se je moja otožnost razkadila in spomin r a zgubil. Ker je bil takrat čas žetve, sem šla neko popoldne z žanji-rami na njivo; poskusila ■sem po preteku 30 let zopet enkrat žeti, pa ni šlo dolgo, ker sem se bala, da se urežem in pa moje roke, čeravno vajene dela, so dobile velik žulj. Pri tem sem si mislila: "Cel teden je žela, tri snope ima; pogleda na roke, vse žuljave ima . .." Ostale žanjice se si mi smejale češ, kako je gosposka.— Jaz pa sem si mislila, da bi se tudi vam tako godilo, če bi ne žele že tri desetletja. Obiskala sem tudi mojega nekdanjega učitelja, ki je v pokoju v Babnem polju, g. Božidarja Schulerja. Mož, vkljub svoji visoki starosti, 84 let, se še dobro spominja, kako sem mu večkrat z otroško nagaji-vostjo delala preglavice. Bil je vesel mojega obiska in se je zanimal tudi za druge njegove učence, ki so v Ameriki; vašča-ni ga imajo zelo radi in, ga vsi spoštujejo. Čas je potekal. Misliti sem začela na n*o j o družinico v Ameriki in kar nehote se me je lotilo domotožjfe. Pri tem me je tudi skrbelo, kako bo na dan mojega odhoda, ki je bil določen na 4. septembra. S«tetro sem večkrat opazila, kako si je s predpasnikom brisala solze; mislila je: še nekaj dni se vidi-ve, potem pa nikdar več . . . Takih misli sem bila tudi jaz; tako smo proti zadnjem postajali vsi bolj tihi in žalostni. Moji nečaki so eden za drugim večkrat omenili: "Joj, teta, še toliko dni in ur, pa nas boste zapustili!" Da se pa še enkrat vsi skupaj snidemo, so za mojo odhodnico pripravili veliko gostijo na dan 2. septembra. Že opoldne so se začeli zbirati sorodniki, bližnji in daljni. Celo iz Zagreba je prišel moj nečak Jakob Konc, ko je ondi ravno dovršil orožne vaje kot poročnik. Po konča nih šolskih počitnicah je imel nastopiti službo kot učitelj Kočevju. Ravno ko.smo sedeli okrog mize, mi prinese pismonoša pismo iz Ljubljane z naročilom "Dne 2. septembra zjutraj ob 9 bodite v uradu naše parobrod-ne družbe v svrho ureditve Vašega potnega lista za vrnitev v Ameriko." No, kaj bo pa zdaj ? Ob 9: uri danes bi morala biti v Ljubljani, zdaj, opoldne sem pa še tukaj?! Vsi so postali zelo razburjeni, kaj neki je ta zmešnjava? Jaz sem se delala mirno na videz, toda vrelo je skrbi v moji glavi, takoj mi je prišla na misel vojna. Odpravim se in me peljejo s konjem v Stari trg, da t a m vzamem "taksi," ki me dovede do Ljubljane. Voznik je vedno priganjal ubogo kljuse, toda vseeno se mi je zdela vožnja počasna. Tukaj se je začela moja smola in težave. Oblaki cestnega prahu so nas zakrivali ob srečanju kakega avtomobila. Po mučni vožnji smo vendar dospeli v Stari trg. Vprašala sem lastnika "taksija," koliko velja vožnja do Ljubljane in nazaj ? "Tri dinarje na kilometer." Izračunala sem svoto 556 dinarjev ali $9.50 ameriške valute. Precej mastna bo ta vožnja, sem si mislila in sedla sem na "taksi," ker ni bilo druge pomoči. V Ljubljano smo pridrveli ob 4. popoldne. Ulice vse polne vojaštva in konj, katere so gonili na postajo, vojaki na bicik-ljih in v kolonah s strojnicami in vso vojno pripravo na motorjih ; zopet drugi fantje v ci-vilu na pol pijani, najbolj pa menda žalostni so kričali po ulicah s hripavim glasom "Ajn-rikamo!" Te novince so orožniki gonili v razne vojašnice, da so se preoblekli. Iz gostiln se je razlegala vsakovrstna pesem in kletev, ki se je skoro na jok končavala. Ljubljančani so s strahom zmajevali: "Kaj bo? Kaj bo?" Nato sem se napotila v urad francoske parobrodne družbe. Vse zaprto. Komaj sem zvedela za privatno stanovanje gospe Rusove, kamor sem se peljala, da poizven, kaj nji je storiti; toda vrata Rusovega stanovanja so bila zaprta. Nato sem se vrnila nazaj in čakala pred vrati pisarne, nakar se je kmalu na biciklju pripeljala gospa Rus z opombo, da sem prišla prepozno in da je bilo treba vsled vojne vse potnike hitro proti cilju čez mejo odpraviti. Kaj bo z menoj? V pondeljek ob 10. so šli vsi Američani proti Parizu, jaz pa še nisem imela potnih listin urejenih? V tej zmedenosti me je prijazni gospa Rusova potolažila in mi naročila, naj bom 4. septembra ob 8. zjutraj zopet v Ljubljani, in če mogoče, se bo vse uredilo. Vsa razburjena in v strahu sem se podala nazaj v Babno polje; med potjo smo srečavali cele črede konj in polne buse moških, ki so se peljali proti Ljubljani. Domov pridemo ob N9. zvečer, kjer so me moji sorodniki zelo radovedni pričakovali. Ko sem jim razložila, kako in kaj, so se vsi žalostni razšli. Drugi dan, na nedeljo sem šla k sv. maši. Med oznanili je gospod župnik omenil: "Jutri bo sv. maša za srečno pot v Ameriko." Takoj sem vedela, da bo to zame. Kdo je plačal, ne vem, gotovo moja sestra. Po sv. opravilu so sodnijski uradniki raznašali po hišah pozive vsakemu, ki je bil vojaško obvezan, naj se takoj poda v to ali ono vojašnico. Pomagal ni noben izgovor, če je bil oče številne družine, trgovec, kmet ali kdorkoli, iti je moral na ukaz! Po vasi nisi videl več jasnega obraza; vse je jokalo; ženske niso nič kuhale; pač se zbirale v gručah ter jokale. Možje in fantje so se poslavljali, misleč da gredo na vojno, v resnici pa so šli le na meje vsled mobilizacije, da so bili pripravljeni za napad sovražnika. Nekaterim kmetom so vzeli konje in za iste je moral kmetič dati tudi potrebno seno in oves. Ravno tako je moral vzeti seboj vsak moški jestvin za tri dni; toda nekateri niso ves dan jedli, tudi ne nesli skorjice kruha seboj seboj in ne dinarja v žepu. Po nekaterih vaseh so pobrali vse moške od 21. do 60. leta, končno tudi niso gledali, ali je vojak ali ne. N Mene so domači in drugi na vso moč razgovarjali, naj se ne podam na tako dolgo pot v taki zmešnjavi, toda nisem se dala pregovoriti. Drugo jutro ob 5. sem bila že odpravljena za odhod. Vsi domači so me spremili do ceste, kjer je prišel bus, tam me je pa že čakala gruča vaščanov, ki šo-se hoteli tudi posloviti od mene. Slovo je bilo žalostno, kajti vsi smo jokali; nekateri so pa modrovali, češ, a j je ne bodo pustili naprej, gotovo pride zopet nazaj iz Pariza ali Ljubljane, in tako se je tudi zgodilo. Spremila sta me dva moja sorodnika do Ljubljane. Med potjo smo bolj malo govorili, bala sta se zame, meni je bilo pa hudo, kako bom prestala pot, ki vodi proti vojni. V Ljubljani sem videla zopet polno vojaštva po vseh ulicah. V pisarni parobrodne družbe so mi povedali, da ne morem naprej, kajti že včeraj so odšli zadnji potniki proti Parizu, pa jih bodo gotovo vrnili nazaj. Danes ne vozi več noben potniški vlak z izjemo vojaških vlakov, in ti so namenjeni samo do nemške in jugoslovaifcke meje. Naravno, da sem se silno prestrašila te novice. V uradu pa so mi svetovali, da naj se vrnem nazaj v Babno polje in naj ondi počakam, dokler se razburjenost splošne mobilizacije na umiri, nakar se bo spet redna vožnja uvedla. Moja sorodnika sta bila kar vesela, ker nisem mogla iti naprej. Isti dan je časopisje v Ljubljani izšlo v posebnih izdajah vsako uro s poročilom, da je bil ta ali oni parnik potopljen, da je toliko in toliko ameriških državljanov izgubilo življenje na morju, itd. Nakupili smo nekaj časopisov in se ob 4. popoldne vrnili proti domu. Doma pri kapelici nas je pa že čakala polovica vaščanov, ki so nas radoveno vpraševali, kako je v Ljubljani in kaj je novega vsled vojne. Razdelili smo jim one časopise, kar so z velikim zanimanjem čitali; moji domači pa so se izražali, posebno sestra, da se ji niso še solze od zjutraj posušile in hvala Bogu, da sem bila prišla zopet nazaj ! (Dalje prihodnjič) P. Hugo Bren O. F. M.: KAKO JE BARAGA ŠKOF POSTAL? K 86 letnici tega dogodka Troje važnih dejstev glede tega vprašanja mdram takoj spočetka poudariti. Prvo je, da Baraga ni prišel med ameriške Indijance škofovske mitre iskat. Ta ambicija, kot pravimo, mu je bila docela tuja. Svobodno širiti kraljestvo božje, kot mu bo ljubezen do neumrjočih duš narekovala, kar mu v domovini pri takratnih razmerah ni bilo mogoča, to je bil njegov edini cilj, ki ga je vabil in izvabil v indijansko divjino. 9 Drugo dejstvo je, da se škofovske mitre ni branil, ko se mu je reklo, da ga čaka. Da, celo malce nestrpen je postal, ker je dol- da so bili vsi drugi predloženi kandidat zavrženi, le Rev, Bail-ley za New Jersey da je bil potrjen. Pod vtisom tega poročila je Baraga 18. avg. 1853 iz Eagle-River pisal svojemu škofu v De troit: "Pred par dnevi sem videl v Boston Pilotu neko čudno poročilo. Stalo je, da bo sv. oče izmed 12 novih škofov, ki jih je narodni cerkveni zbor izbral, samo enega potrdil, vse druge pa zavrgel. Tisti, ki bo potrjen, je Rev. Mr. Bailley za New Jersey Čeprav nimam trdne vere v to poročilo, je vendar možno, da je resnično. Sveti oče ne pozna ža-ostnih duhovnih razmer Gornje- go ni hotelo biti, potem, ko je ga polotoka. Ko bi jih poznal, bil predložen zanjo. In nekam razočaran je bil, ko je iz zmotnega zasebnega vira zvedel, da ne bo z njo nič. A krivo bi ga sodili, če bi mislili, da jo je iz kake nečimurnosti želel. Tudi pri tem je bil blagor indijanskih duš merodajen. Kot škof je upal razsežno misijonsko polje bolje zastaviti z misijonarji, nego je to mogel kot navaden misijonar. Tretje dejstvo pa je, da mu je pozneje mitra ponovno tako teika postala, da jo je mislil kot aktiven škof odložiti in zopet postati navaden indijanski misijonar. Zopet samo radi indijan-sk'h duš. V svojem idealizmu se je varal. Tudi kot škof ni imel 7aieljene sreče pri nabiranju delavcev za svoj vinograd. Marsi-kako razočaranje je doživel. A ta razočaranja so ga končno tako utrdila, da je hotel kot aktiven škof umreti, kar se je tudi zgodilo. To troje dejstev moramo imeti pred očmi, če ga hočemo pravično soditi kot škofovskega kandidata in škofa. Nas tu zanima le kot škofovski kandidat. Znano je, da je prvi ameriški narodni cerkveni zbor v Balti-more, Md., leta 1852 sklenil, Rimu predložiti ustanovitev 12 novih škofij, odnosno apostolskih vikarijatov. Med slednjimi je bil tudi gornji Michigan, kjer je oi predloženi vikarfat pred vsemi drugimi škofijskimi sedeži potrdil. Koj ko sem čul o svojem imenovanju, sem nameraval neposredno po posvečen ju iti v Evropo po par duhovnikov za ubogo Gornje jezero. Toda če sv. o-če zavrže Gornji Mičigan, z mojim posvečenjem ne bo nič. A kljub temu še mislim iti v Evropo (z Vašim dovoljenjem, za katero Vas, Prevzvišeni, že naprej prosim), da dobim duhovnikov za Gornje jezero, število katoličanov leto za letom narašča. Dve cerkvi sta že dodelani, več drugih je v načrtu. Katoličani velikodušno prispevajo za vzdrževanje duhovnikov. Ničesar drugega ni treba kot duhovnikov. Teh upam dobiti, četudi grem tja kot preprost duhovnik." A ko je "Boston Pilot" tako poročal in je Baraga to pisal, je bil v Rimu apostolski vikariat Gornjega Mičigana z Baragom na čelu že gotovo stvar. Tozadevno ustanovno papeško pismo vikariata ter imenovanje Baraga za apostolskega vikarja in naslovnega škofa amizijonijskega je sv. oče Pij IX. podpisal 29. julija 1853. Ta apostolska pisma so dosegla Ameriko šele v prvi polovici oktobra. Baraga je bil o svojem imenovanju uradno obveščen po svojem škofu 13. ok-obra, ko se je osebno mudil v , .. n ... . , Detroitu. Za posvečen je je cin- bi! Baraga misijonar in general- . , . . ' D . .. r, . . , , • tcinnatski metropolit, Most Rev. ni vinar. Za ta apostolski vika- T . ,, , . ... ., ,, ¡John B. Purcell, določil praznik li.at je bil naravno predlagan on.: , .... .. r, ... . , , ■ . , vseh svetnikov in sicer v svoji Predložil ga je, kot je že navada, i . . . . T, . . „ . * j . . .. , .v f ,r . i stolnici sv. Petra in Pavla. Dne (detroitski) skof Most , . . . „ . 0 , , r , . 21. okt. se je Baraga iz Detroita Peter Pavel Lefevre, ki ga! , ., r . , T. .... i m . obrn:l nanj s sledečim pismom: je pac najbolje poznal. To potr- 4ir> _ ... .. . .. .. . .. . . „ . "Po želji Vase milosti želim juje Baraga sam v pismu na is-1 . . „ . . , , „JT . . 1QCO sprejeti svoje škofovsko posve-tega škofa z dne 30. okt. 1863.i/ ,J _r ... .. , „ „ . , n ! če:ije po Vaših rokah v vasi me- Ko je hotel skof nekega za Bara- . .! , . . . . . , . , . , ... D I tropclitanski stolnici prihodnje- go določenega misijonarja, Rev.! , D t\ . ga 1. nov. Svoboden sem spom- Van der Boma, v Detroitu pri- u.. „ „ .. . , .. , » .. ....... i niti \ aso milost na zagotovilo, držati, mu je v sveti nejevolji pi- , . , ^ , , .. i j u-* i • •• ,lD ¡da mi boste poskrbeli vse potre-sal, da bi bilo to krivično. Pom-i. mihajlo pupin PROFESOR ZA ELEKTRO MEHANIKO NA COLUMBIA UNIVERZI V NEW YORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BREŽNIK njegov Rev ibno za posvečenje: mitro, križ, ! prstan itd. (če je mogoče.) Ta- nite," mu na koncu pisma pravi, "da sem po Vaši krivdi to, kar,. . . . . ... K . ,. . ... koj po posvecenju nameravam zalibog sem. če bi me ne bili ^ v u a Vi v to potisnili, bi nihče niti ne mislil na brezpomembnega indijanskega misijonarja." Polagoma je dospela do Bara- iti v Evropo. Kajti potreba du hovščine za Gornji Michigan je vznemirljiva. In za to dolgo pot bom potreboval marsikak dolar. Imam jih pa le par. Besednjak ga vest, da je predlagan za ško- j je zadal mojemu žepu, ki je imel fovsko čast. Kako jo je sprejel,! vedno luknjo, široko razparo. je razvidno iz zapiska v njego-1 Potreboval bom poleg tega, kar vem dnevniku. "Naj se zgodi'imam, še 200 dolarjev, da bom božja volja," je zapisal in dosta-j varno potoval v Evropo. Ker po-vil: "Ne nam, ne narn, Gospod,'znam Vašo ljubeznivost, spošt-ampak Tvojemu imenu Imel sem srečo, da sem se seznanil z njim, ko sva bila oba še zelo mlada moža. Njegovemu vplivu se moram zahvaliti, da nisem šel preko smotra s svojo elektromagnetno teorijo sončnih pojavov. Sijajnim astrofi-zikalnim raziskovanjem zvezdar-ne na Mount Wilsonu v Kaliforniji pod vodstvopi dr. Hale j a se moramo zahvaliti, da danes vemo, da se prelivajo na sončni površini silni električni toki Druga raziskovanja pa šo nam razjasnila, da izžarevajo vsa vroča telesa negativno elektriki, celo tista, ki niso niti daleko tako vroča, kakor je sonce, in da je sončna korona skoraj za trdno v najtesnejši zvezi z električnimi pojavi na soncu. Izum električnega resonatorja Ko sem bil opustil raziskovanje električnih izpraznitev v plinih, sem se ogledal po drugem problemu, ki bi ga bil mogel raziskovati v svojem skromno opremljenem laboratoriju. Rowland je odkril v izmeničnem toku motnje, ki so nastopale tedaj, kadar je ta tok v električnih pogonskih strojih magnetiziral železo. Te motnje so obstajale v tem, da so se poleg normalnih nihajev v izmeni toka pokazali tudi nihaji višje vrste. To me je spominjalo na višje tone v godalih in pri človeškem glasu. Helmholtz je bil prvi, ki je na ta način analiziral samoglasnike človeškega glasu, da je preiskoval višje tone, ki so v njih. Tako na primer vsebuje samoglasnik o, če ga pojemo v neki tonski višini, razen svojega osnovnega tona 100 tresljajev na sekundo še druge tresljaje, katerih frekvenca je mnogokratnik štotic, torej 200, 300, 400 itd. tresljajev na sekundo. Te tresljaje imenujemo višje tone k osnovnemu tonu. Helmholtz je odkril te višje tone na ta način, da je uporabljal akustične resonator je; to raziskovanje je bilo zgodovinskega značaja. Sklenil sem, da bom raziskoval na enak način Rowlando-ve motnje v izmeničnem toku in našel za to primeren nfečin. ustreza gibanju tiste sile. Vsako prožno telo ima svojo lastno frekvenco. Zračni steber v piščalki orgel ima svojo lastno frekvenco, kakor jo ima tudi klavirska struna. Oboje moremo spraviti v gibanje, ako zapojemo ton z isto frekvenco. Ton z različno frekvenco v praksi ne vzbudi v njih nika-kega gibanja. Pojavi zvočne resonance so tako dobro znani, da jih ni treba tu nadalje razkladati. Obstajajo pa tudi električni pojavi, ki so zelo podobni zvočni resonanci. Ako razumemo eno od obeh, ni ni-kakih težkoč za razumevanje drugega. Ako navijemo električni prevodnik, na primer bakreno žico v obliki tuljave z mnogimi navitki, ter zvežemo oba konca žice s kondensatorjem, to se pravi s prevodnimi ploščami, ki so ločene druga od druge z izolirano snovjo, potem je električni tok v tem krogu podvržen istim zakonom kakor gibanje krakov glasbenih vilic. Vsako gibanje, bodisi elektrike ali snovi, zavisi po-oolnoma od sile, ki to gibanje povzroča, in od sil, s katerimi gibajoči se predmet reagira na to gibanje. Ako je zakon o gibanju teh sil v primeru gibajoče se snovi isti, kakor v primeru gibajoče se elektrike, potem morajo biti gibanja tudi ista. Gibalne sile se imenujejo akcija, njim nasprotne odporne sile pa reakcija, in Newto-nov tretji zakon o gibanju se glasi: "Akcija je enaka reakciji." Jaz sem smatral ta stavek vedno za temeljni zakon vse prirodoslovne vede. Uporabljati ga moremo pri vseh gibanjih ,ne glede na to, kakšne vrste je gibajoči se predmet, če gre za snov, ki jo je mogoče tehtati, ali pa za elektriko, ki je ni mogoče tehtati. Pred 26 leti je moj dijak Albert R. Gallatin, brat sedanjega ravnatelja newyorških parkov, podaril električnemu laboratoriju veliko indukcijska tuljavo v znak hvaležnosti za nl^M ■■■■ uslugo, ki sem mu jo napravil. Napravil sem električne reso- , _____ ■__• „„ , „ .___ . .. .... ker mu je moja razlaga tega natorje, ki temeljijo na tako zvanih dinamičnih načelih, sličnih tistim, ki jih je Helmholtz uporabil pri svojih akustičnih resonatorjih. Ti električni resonatorji imajo zelo važno vlogo v današnji radijski umetnosti in mislim, da so vredni, če jih tu razložim. osnovnega zakona o elektriki, ki sem ga tu navedel, vse pojasnila. Nič bolj ne navduši mladega profesorja kot takšen dokaz priznanja in ni mi treba posebej omeniti, da sva bila od tedaj naprej iskrena prija-I telja. O nje postal bankir, v ,. ,. i jaz pa sem še vedno profesor. Brez dvoma zeli mnogo lju- , , . . . .. " , , .... i toda zanimanje za temeljna di od Atlantika do Pacifika vedeti, kaj prav za prav delajo, ako vrte gumb na svojem radijskem prejemnem apara-tu, da dobe točno valovno dol- j ^& žino oddajne postaje, ki jo' iščejo. Za ta izum sem odgovoren jaz in zato ga moramo tukaj tudi razložiti. Od mase in oblike prožnega bodi ljivo prosim Vašo milost, da bi čast!" Poslej ni samo čakal od- mi to vsotico na ta ali oni način meva iz Rima, ampak izletaval'preskrbeli." Podpisal se je: na svoje misijone kot navadno Friderick Baraga, izvoljen škof j ^ na primer glagbenih vi_ ter vmes pripravljal svoje knji- amizijonijski in apostolski vikar, ^ .n njega togosti zayisi yi_ ge za tisk. Obenem je pa tudi Gornjega Michigana |šina tona> tako zvana frekven- naredil načrt, kaj bo storil, če bo( Določeni dan je bil obenem z nih_nia Ako sam0 začasnoi-------- --------- "" ...... v resnici imenovan. Odločil se jezuitom Rev. Jurij A. Carrelom,1. ? J . vilicah je prožni odpor soraz- načela fizike naju je trajno vezalo. Električna sila, ki poganja elektriko v že omenjenem krona dva glavna odpora. Prvi odpor ¡prihaja od silnic, ki jih izžareva električni kondensatorjev naboj ter jih stiska v izolirni prostor med ploščami. Ta odpor ustreza prožnemu odporu krakov glasbenih vilic in sledi istemu zakonu. Pri glasbenih . „ . • ^ 'i delujoča sila, kot je na primer je, da hoče takoj po posvečenju izvoljenim škofom wington- nj deluje n& glasbene pohiteti v Evropo, da dobi kaj skim, slovesno posvečen ^opo-j bodo njeni kraki dose_ delavcev za svoj novi vinograd, ¡svečevalca sta bila milwauški; ^ višina tona Toda iz Rima kar ni hotelo bi- škof John Martin Henni in de- * rekvenca d e 1 u j o č e sile ti kakega glasu, ne takega ne troitski, Peter Pavel Lefevre - - ------------------. . v, . ,, i enaka višina glasbenih vilic. drugačnega. Celo leto je Rim Pridigal je louisvilski skof Mar-, . ^ da go glagbene molčal,kar je vtakihzadevah ne-,tin Janez Spalding, pozneje bal-,^ y regonand> kar pomeni> običajno. Prvo zasebno, a vero-( timorski nadškof. Po posveie-,^ gibanje glasbenih vilic dostojno vest, da je potrjen, je nu se je še 14 dni zadržal v Cin-j------— v drugi polovici junija 1853 pri-'cinnatiju, Ohio. Prvo pontifi- Dne 15. nov. se je začel pomika- nesel iz Rima Rev. Kundeg, Hr-j kalno sv. mašo je imel v nemški ti proti New Yorku, kjer se je vat, pozneje generalni vikar ško- Marijini cerkvi v Cincinnatiju 6. 26. nov. na parniku "Pacific" fije Vincennes, Ind., zdaj Indi- nov. 1853. Tam je bil župnik spustil čez morje v domovino, anapolis, Inl. Ta j6 vedel pove-'njegov prijatelj Rev. Klement kamor je došel 26. jan. 1854. Kot dati, da mu je kardinal Franzo- Hammer, kjer je delal tudi tri-] škofa ga je domovina takrat pr- ni ponovno dejal: Baraga je po- dnevne duhovne vaje pred po-, vič in zadnjič videla. Bog daj, da trjen! Skoraj dva meseca poz- svečenjem. Prvikrat je birmal ga zopet zagleda kot svetnika na neje pa je "Boston Pilot" poročal, v Stonelicku, Clermont Co., Ohio.'svojih oltarjih. meren premaknjen ju krakov iz njih navadne lege ;pri elektriki pa je odporna sila sorazmerna električnim nabojem, ki jih žene kot negativne, oziroma pozitivne, prve od drugih ločeno, na kondensator-jeve plošče. To ločitev pozitivne elektrike od negativne hočemo imenovati električno premikanje iz normalnega položaja, in potem lahko izrečemo zakon v isti obliki kakor zgoraj: Odporna sila je sorazmerna premikanju električnih nabojev iz normalnega položaja (Dalje prihodnjič.) GLASILO K. 8. K. JgDNOTE. NOVElCBgg IS, 1989 I OVVSQUL OBOAH O» UP 1KB O&AICD CARiflOUAJf MVBOAII 041 of tbe UjSJL upvujb: hit sr. oi^ra atiwii mrtj JHM J*M ZAHVALNI DAN Že iz dobe prvih priseljencev (pilgrimov) v naš novi svet je navada, da se zadnji četrtek meseca novembra Sirom naše dežele obhaja postaven praznik Zahvalnega dneva. Sprva niso imeli naši ameriški pionirji dobrih časov; posebno še če je bila letina slaba, so morali večkrat stradati. Prvi Zahvalni dan so ti priseljenci obhajali leta 1630 v zahvalo Bogu, za izredno obilno ali dobro letino, ko so živeli v bližini Plymouth, Mass. 2e od prvega predsednika Združenih držav, George Wash-ingtona, do danes je običaj, da predsednik izda svojo proklama-cijo v svrho obhajanja tega praznika, kar se je doslej vedno vršilo zadnji četrtek meseca novembra. Vsled prošnje številnih trgovcev je pa za letos predsednik Roosevelt določil Zahvalni dan na 23. novembra, torej en teden prej. Ta proklamacija je bila pradno izdana dne 31. oktobra in se v isti omenja sledeče: "Nas narod je stopal vedno naprej po poti demokracije in ekonomskih problemov. Sicer smo tudi že občutili depresijo v trgovini, brezdelju in nazadovanje v poljedelstvu, toda te nepri-like smo skušali odstraniti in dosegli zadosti lepe uspehe. "Tako smo imeli tudi priložnost prepričati se o doseženih uspehih v svrho pospeševanja in ohranitve zdravja, socialnega tlagra in ohranitve naših pripomočkov. "Kot narod smo zelo hvaležni Bogu, ker lahko živimo v sedanji svetovni zmešnjavi z vsemi drugimf državami in narodi v miru: posebno smo pa veseli, ker so se vezi prijateljstva z drugimi narodi našega zapadnega svetovnega dela zelo ojačile. "Dajmo torej na ta dan izraziti našo zahvalo Vladarju sveta za podeljeno nam moč v izvrševanju naših dnevnih poslov in upajmo, da bo kmalu napočil dan splošnega blagostanja in produktivne aktivnosti v tej deželi." Predsednik Roosevelt ima prav, ko povdarja, da moramo biti hvaležni Bogu, ker živimo v miru z vsem svetom, saj kaj takega ne morejo ob tem času trditi nekateri narodi v Evropi. Začno jc nam šele pred nedavnim predsednik obljubil v imenu svoje vlade, da ss nam ni treba nič bati, da bi se naša dežela zopet zapletla v kako vojno. Kakor se čuje in kaže, se tudi v resnici delavske razmere sirom dežele izboljšujejo; farmarji se skoro vsepovsod hvalijo z dobro letino, industrija se dviga iri trgovina se veča. Vse to naj nas na letošnji Zahvalni dan navdušuje, da bomo ta praznik s pravo vnemo in občutkom obhajali! o- Cleveknd, Ohio — Vsak previden gospodar, farmer, ko pride jesen In ko njegovi pridelki na njivah in vrtovih dozorijo, jih spravi v shrambo; žito v žitni-ce, sadje, če ne more drugače o-hraniti ga posuli ali vkuha v steklenice in druge pridelke spravi na varno pred mrazom in zavaruje na kakoršenkoli način pred uničenjem, da more svoje pridelke s pridom porabiti čez zimo za hranjenje družine in živali. To je nekaj povsem znanega, naravnega iz materij alnega, fizičnega stališča, slehernemu rojaku v Ameriki. Malo pa je takih naših ljudi, ki bi znali in hoteli ravnati na sličen način z našimi duševnimi pridelki, kateri so bili tudi dostikrat z veliko težavo in požrtvo-vanjem izgotovljeni, završeni, potem pa meni nič, tebi nič prepuščeni v pozabi j en je, v smrt, ne da bi se ohranilo živ spo-.nin temu ali onemu dogodku. Xoliko je rojalf^v po Ameriki, tateri so na en ali drugi način jhran.li pri življenju razne dokumente, liste, revije, knjige in brošure, žive priče tega^ali one-?a dogodka, ki je bil za svoj čas /elevažen in je nekoč obračal na-bi pozornost naselbine, morda celo vseh Slovencev v Ameriki? čemu se pišejo zapisniki sej društev, klubov in organizacij? Mar tie za to, da bi imela mlada in bodoča generacija upogled v naše sedanje in bivša delovanje pri Iruštvih, klubih ali organizacijah, v delo in razvoj posamezne naselbine? In koliko teh zapisnikov se ohrani skozi številna le- mov ali spominskih knjig, izdanih ob rasnih prilikah v raznih krajih v Ameriki. Rojaki, prosim vas, poiljlte take stvari, če jih imate, v muiej, kjer se jih bo pravilno shranilo in zavarovalo pred uničenjem. Rojaki po naselbinah imate brez dvoma stare letnike listov in revij ter stare slike konvencij organizacij, kateresibodi. To je vse jako važno za sestavo zgodovine Slovencev v Ameriki; je potrebno, da se te stvari zbere kolikor se največ da in koncentrira v Slovenski muzej v Clevelandu, 0. Važni so tudi zapisniki konvencij naši podpornih organizacij ter njih pravila, od začetka do danes, ker iz tega se zasledi njih razvoj in napredek. Slovenski narodni muzej, katerega je započel razvijati Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., ni zadeva samo tega Doma ali samo elevelandske naselbine, pač pa je muzej narodna zadeva, vseh Slovencev v Ameriki. Dom je le najpripravnejše središče za ta namen v vsej Ameriki. Vseh ameriških Slovencev je sveta, narodna dolžnost, da storimo vsi, vsak po svoji moči kaj koristnega za ta muzej, za ta živi spomenik našemu skupnemu delu. Mnogi rojaki imajo večje ali manjše zbirke zanimivih stvari, katere bi bih v valiko vrednost muzeju in celoti, posamezniku pa ne koristijo nič. Zakaj bi odlašali z izročitvijo? Kadar kakšan priseljenec umre, se v večina slu-ajih izvede v hiši kmalu potem "čistka" in tisti dokumenti, stari slovenski listi, revije, knjige, slike itd., ki so Vam še tako pri srcu, oziroma so bili tudi pokoj- Tako, glejte, prijatelji mladi, nezanesljivih podatkov je ce-"enot®.1p[itvo v *lotbhl0' je morejo materine solze ganiti ce- lotna slika nepopolna . . . res- zaraai tega Ker se je bilo tre-iTleve. nično število vojnih ladij je ba Prilagoditi meram Stalino- najtori le večje . . . približno ve«a P«kopa, ki je med jeze- ra za poznejši pregled, za zgodo- nin; Pri srcu» 80 m*!"sikje z*3re,i vino? Bogme, menim da jakona k»P" s™ti in bili uničeni po malo. Do sedaj ras še nismo imeli nobenega pravega, skupnega prostora za hranjenje teh tako va-. inih podatkov. Z ustanovitvijo!2godl o! Dobr° vf™' da Je bllu preostalih otrokih, ki dostikrat ae zapopadejo važnosti predmetov in jih enostavno uničijo. Ne iajte, da bi se z Vašo zbirko tako Slovenskega narodnega muzeja V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, se je dala prilika vsem društvom in klubom brez razlike polja na katerem katero deluje, da shranijo v ta muzej sadove svojega dela, svojega prizadevanja, svoje zapisnike in druge stvari. Razume se, da vsako društvo, klub ali skupina, ki odda v varstvo muzeja svoje zapisnike in druge predmete, iste za potrebq lahko dobi nazaj, ker ra SKRIVNOST Ponudimo za hip se pri besedi skrivnost. Beseda skrivnost ima več pomenov. Čc mi kdo nekaj zaupa, zaupno pove in me prosi, naj ostane vse to med nami, naj zaupne stvari nikomur ne povem je to najina skrivnost. Mogoče je kdo po svoji službi dolžan molčati o raznih stvareh' in opravilih, ki mu jih nalaga služba. V tem pomenu so skrivnosti vsi grehi, ki se jih obtožujemo pri spovedi. Kolikokrat slišimo govoriti in dopovedovati o uradni tajnosti, kar ni nič drugega kakor skrivnosti, ki so nam navadnim Zemljanom prikrite. Skrivnost je spet vsako dejanje, vsaka resnica. vsr.k nauk, ki ga s svojim umom, s svojimi zmožnostmi ne morem prav razumeti, mu ne morem priti do dna. Svet se zgraža nad skrivnostmi naše vere, nad skrivnostjo sv. Rešnjega Telesa. Ne pomisli pa, da imamo na svetu vse polno skrivnosti, ne samo na polju verskih resnic, tudi drugod Narava je delo božje. In ker je delo božje, zato se moramo tudi v življenju in delovanju narave sprijazniti s skrivnostmi. Kdc izmed vas mi more zadovoljivo pojasniti delovanje elektrike: sveti, greje, kuha, ubija, zažiga, goni tovarne . . . Morebiti bo začel s stavkom: Elektrika je sila, ki . . . Že dosti. Sila? Kaj pa je to, sila? Zakaj pa tako različno učinkuje? Pa mi pojasni skrivnost tičje selitve v spomladi in \ jeseni! Vem, da boš začel govoriti o nagonu, pa te bom precej puvprašal: Odkod pa je ta nagon? Zakaj po cele mesece spi. potem se pa spet vzbudi? Zakaj ga« žival začuti včasih preje: včasih pozneje? Svet govori o kratkih in dolgih radiovalovih. Dobro. Pa mi jih pokaži, kje so, kako se gibljejo in še to in ono. Skrivnost kaj ne? Pojasni mi, če moreš, kako se more zrakoplov dvigniti z vso svejo težo v zrak? Ali ni nastajanje, razvoj'in razpadanje življenja tudi skrivnost? Ali mi moreš pojasniti skrivnost mišljenja, hotenja? Kako to, da mojih misli in želja ne vidiš? Ali ni koklja na vašem dvorišču skrivnost? Povabi svoje družinico z glasom, ki ga mlade iivalice prvič sli|ijo v svojem življenju. Povabi jih in piike razumejo njen glas in pridejo k njej. In spet da od sebe drugačen glas, ki opozarja na nevarnost. Drobne živalice ga prvič slišijo, ga poznajo in se skrijejo. Zakaj? Pojasni mi, če mi znaš! Da, prijatelj! Marsikaj v življenju je za nas knjiga, ki je. po svetopisemsko povedano, zapečatena s sedmerimi pečati. Vidimo, gledamo, kako se godi to in ono, pa ne vemo pravega vzroka, zakaj se mora tako goditi. I *D na tak način ts veliko stvari uničenih za vselej. Da se slučaji v bodoče ne ponove tozadevno, volite -ami, sedaj, brez odlašanja in oddajte svojo zbirko izrednosti v varstvo Slovenskemu narodnemu muzeju, 6409 St. Clair Ave., Cbveland. Ohio. Za Prosvetni klub S. N. Doma, Erazem Gorshe, tajnik. -o- * Molitve (Prevod iz angleščine) vno zato se naj bi jih shranilo v! Tak° jaz nikdar res ne molim, muzej, da se jih res lahko dobi, zaprte da imam oči; kadar se iste potrebuje. Podpor- molitev takih saj premnogo na društva, vseh slovenskih or- vsak dan v nebesa tja hiti. ganizacij v Ameriki, naj bi se po- služila t2 prilike in poslala vse Jaz mislim,—Bog že naveličan svoje stare zapisnike in doku- navideznih molitev je, mente, razne slike od razvitij za- ki v vrstah silnih dan za stav, programe svojih priredb, dnevom staro društveno zastave, regalije, do trona božjega hita. car bi ovekovečilo društva, v j nuzej. Dramska in pevska dru- Počakal bom pomladne zore, štva isto; posebno efektivno pa spet prišel Bog bo v slavi k 5e zavarujejo pred pozablje- nam, njem, če zberejo in pošljejo v'za Njim bom stopil, segel roko, muzej vse programe svojih pri- govoril z Njim ponižno sam. redb, kot tudi slike zborov ali Ivan Zupan. dramskih skupin in druge važne -o- dokumente. To pride v poštev MATERINE SOLZE tudi od društv, ki so prenehala, Iz'velikega zverinjaka je pobiti aktivna in kdo izmed bivših begnil velik lev in začel divjati po članov hrani morda še tako zbir-, mestnih ulicah. Ljudje so preko. i strašeno bežali pred njim in se Vse take prejete stvari se bo j zapirali v hiše. Kmalu so bile skrbno shranilo v muzeju in bo v prazne vse ulice, ogled in študijo • sedanji mladi Prav ta čas je neki deček po-genaraciji in potomcem, kdorko- begnil od doma. Ves zmeden je li se za to zanima. V tem smislu blodil po ulici in ni vedel kod in obstoja ohranitev prizadevanja, kam. in rekord trudapolnega dela na- Ko je mati opazila, da sinka ni ših ljudi na društvenem, kultur- doma in ko je slišala, da po mestnem in gospodarskem polju v nih ulicah divja lev, jo je obšel Ameriki. Gotov sem, da bodo grozen strah. Ni pomišljala ni-enkrat Slovenci zavzemali v ame-; ti za trenutek. Odhitela je v me-riški zgodovini isto ugledno in sto. Prihitela je tja prav do te-spoštovano stališče, kot ga za-daj, ko je lev pridrvel do njene-vzemajo danes drugi veliki naro- ga sinka in ga zgrabil s šapami, di v očeh Amerikancev. Zato, Mati je pritekla do leva, vrgla rojaki, ne podcenjujte samega ¡se je predenj na kolena in ga jo-sebe in svojega dela ne dopuščaj-1 kajoč prosila: te, da bi se s starimi zapisniki "Dobri lev, vrni mi otroka! čc društvenih sej katerekoli orga-jsi lačen, pojej mene, ker bi itak nizacije igrali neodgovorni ot- umrla, če bi mi otroka raztrgal." roci in gnezdile v njih miši. Isto Lev je videl materine solze in velja in so dragocenost za zgo- je nekaj časa neodločno stal pred dovino letniki slovenskih listov! njo. Potem pa se je obrn?l in zdi-revij, knjig, brošur in progra-jrjal dalje. Trpljenje v nemških koncentracijskih taboriščih Pri tem, da se Nemčija tako rada baha s svojo kulturo, svobodo in napredkom, bi morala tudi povdarjati, da je največja tlačiteljica ljudstva, ki ne trobi v Hitlerjev rog. Jasen dokaz temu je njeno koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer prebiva in prestaja velike muke 12,000 žrtev. Nedavno se je nekemu ugled-nemumu bivšemu Avstrijcu posrečilo uiti iz tega taborišča in zbežati v Genevo, Švica. Ta-mošnjim časnikarskim poročevalcem je ta begunec podal natančen opis, kako se godi številnim nesrečnikom v omenjenem taborišču. Med njimi je več višjih častnikov iz bivše Avstrije, profesorjev in tudi duhovnikov. Čuvaji tega modernega pekla na zemlji so skrajno surovi in hudobni; tem je življenje ne srečnih jetnikov toliko, kakor življenje izgubljenega psa. Na vse načine mučenja počenjajo z nesrečniki, kakor največji barbari. Opravljati morajo tako težka in naporna dela, da marsikdo vsled tega onemaga in umre. Dalje jih mučijo na posebne vrste smešne načine, da spravijo žrtev ob pamet. Pretepanje z bičem je vedno na dnevnem redu. Ko je tak, usmiljenja vreden mož pretepen, ga vržejo v posebno temno celico brez toplote in postelje; čez dan dobi samo malo slabega kruha in vod e, vsak tretji dan pa malo gorke juhe, ki je po okusu podobna pomijam. Ko pride tako obsojen jetnik čez nekaj tednov zopet na prosto, revež vsled slabosti niti hoditi ne more in ne gledati, ker so mu oči v hudi temi one temne ječe oslabele. Ko so nekoč Inazijevi stražniki spremljali oddelek jetnikov na vlaku, so jih prisilili, da so morali neprestano opoldne v solnce zreti; če je kdo zamižal ali trenil z očmi, je dobil uda-rcc z železno palico po glavi ali pa z ročajem samokresa. Par jetnikov je vsled tega med vožnjo znorelo, katere so stražniki postrelili kakor stekle pse. Navedeni očividec je nekoč opazoval slučaj, ko je neki že postarani odvetnik Jud. v tem taborišču pozabil pozdraviti mladega stražnika vsled česar ga je stražnik ustrelil. Letos v januarju se je nekemu jetniku posrečilo, da je ušel zato so pa trpeli vsi jetniki in bili kaznovani s tem, da so morali ostati v mrazu vso noč na dvorišču brez klobukov, in zimske obleke. Vsled tega je zbolelo nad 300 jfetnikov; dva sta zmrznila, 30 so pa morali odrezati roke in noge vsled ozeblin. Dva izmed teh nesrečnikov sta znorela in v tem stanju tekla proti žični ograji, kjer sta bila ustreljena po stražnikih. . . . po zadnjih poročilih" itd.I™" °ne«* in Belim m°rjem Tudi mi se msramo omejiti i1^ samo 3.5 metrov. To brodovje more po tej morski poti iz Leningrada priti v Belo morje ali obratno. Iz jezera Onega pa se odpira po Marinskem prekopu druga pomorska pot, ki pelje v vele-tok Volgo in po njem v Kas-piško morje. Meram teh umetnih pomorskih poti je Sovjetska Rusija prilagodila tudi obseg svojega novejšega vojnega brodovja, da bi tako moglo pluti iz enega morja v drugo. -o- TO IN ONO na prav take podatke. Z njimi bomo skušali 'podati sliko sovjetskega vojnega brodovja, med katerim so na prvem mestu—podmornice. Uradni podatki navajajo, da ima Sovjetska Rusija 160 podmornic (Italija okrog 110, Anglija in Združene države po 100, Japonska nekaj nod 80). Podmornice so bile stari šoli sovjetskega vojnega sistema naj-priljubljenejše orožje. Po zadnjih poročilih so sovjetske podmornice razmeščene takole: V Vzhodnem morju 70, v Belem morju tudi 70, močne so skupine v Tihem _oceanu, v Črnem morju pa jih je okrog 30. Podmorsko brodovje, ki ima za svoje oporišče Vladivostok, je imelo namen preprečiti japonski promet med azijsko celino in japonskimi otoki. Odkar pa je v veljavi rusko-ja-ponski sporazum, je to brodovje prosto in ga je mogoče vojno oporišče. Pomorska pot iz Vladivostoka v Perzijski zaliv ali pred rtič Dobre nade na južnem koncu Afrike je dolga 7,000 milj, akcijski radij sovjetskih podmornic pa znaša 10,000 milj. Znano je, da se je sovjetsko pomorsko vodstvo v zadnjih letih veliko prizadevalo, da bi našlo ledu prosto pot po se-1 Največjo knjižnico na svetu verni strani evropske celine. (Leninovo), na Ruskem so ne-skozi Ledeno morje okrog lavno premestili, oziroma pre-Kamčatke in pred Vladivostok. selili v novo poslopje. Za se-toda ta namen še ni dosežen, litev so rabili cele tri mesece na ker je ta* pot vsako zimo več način, da so knjige skozi po-mesecev neplovna. sebni, 110 metrov dolgi rov pre- Skupine podmornic v Črnem j našali zaradi tega, da je bilo morju, ki imajo v vojnem pri- mogoče strankam postreči ka-stanišču Sebastopol lastne lad- kor navadno. Ta knjižica vse-jedelnice, so S o v j e t i spričo j tuje 12 milijonov knjig, napetosti v Evropi močno okrepili, in sicer z nosilcem letal V neki stari cerkvi v Amster-"Stalinom," ki more prevažati damu na Holandskem V zgodovinsko znani grad Wartburg na Nemškem so radi prihajali turisti gledat v na steni neke sobe nahajajoči se črn madež tinte, ki je bil viden več stoletij. Legenda nam pripoveduje, da se je leta 1520 v tem gradu hudič prikazal Martinu Lutru; iz jeze je nanj Luter vrgel tintnik, da je nastal oni madež na steni. Ta madež je sedaj že tako obledel, da ga ni mogoče več videti. * V Jura gorovju na Francoskem je 21 vasic s približno 10,000 prebivalcev. Ti gorski vaščani so tako srečni, da jim ni treba plačevati nobenih davkov, poleg tega dobiva še vsaka 3seba po 200 frankov na leto za posekan lčfe iz vaških gozdov. 22 letal, in osmimi modernimi ladjami za spuščanje torped, vsaka ima 2,8z0 ton in po šest topov (po 13 centimetrov). Poleg tega imajo Sovjeti v Črnem morju še nekaj vojnih ladij, dve lahki križarki in pet rušilcev, vse še kot dedšeina iz carske Rusije. Čeprav to brodovje ne odgovarja zahtevam modernega vojnega brodovja, bi vendar pri prehodu iz Sredozemskega morja skozi Dardanele v Črno morje pomeniti veliko oviro. Težišče sovjetskega vojnega; brodovja pa je vsekakor v) Vzhodnem morju, ki je po j znanem Stalinovem prekopu j. zvezano z Belim morjem. V| Vzhodnem morju imajo Sovjeti 70 podmornic, dve starejši vojni ladji, vsaka po 12 topov (30.5 centimetrov). Tu je tudi težka križarka "Kirov" z 8,000 tonami in več 18 centimetrov topovi. "Kirov" je neka vmesna križarka med na- vrsijo uoroke ob četrtkih skoro brezplačno: zato prihaja ob četrtkih največ parov novoporočen-da pridejo na vrs :ev to. Blizu mesta Limburg na Ho-landskem znano po siru tega imena , se nahaja mala vasica z imenom America. Tri ure oddaljeno od Berlina je tudi neka vas po imenu New America, v tej bližini so pa naselbine: Pennsylvania. Jamaica, Saratoga, Maryland, Florida in New Hempshire. Razne prireditve Jed-notmih društev vadnimi težkimi križarkami, ki Sovjetsko vojno brodovje Sovjetska Rusija je stopila v sklop evropskega razvoja in vse kroge zanima, kaj pomeni ta novi činitelj evropske politike, enemu kot prijatelj, drugemu kot nasprotnik. Ker je Sovjetska Rusija od najmero-dajnejše Evrope dokaj oddaljena, prida pri njenem posegu v potek dogodkov najbolj v poštev njena mornarica, ker sovjetska vojska v notranjosti Ru3ije ne odločuje, odločevale pa bi sovjetske vojne ladje v Sredozemskem ali Vzhodnem morju. 18. novembra: Kegl jaški klub društva sv. Ane. št. 150, Cleveland, O., priredi Roller Skating Party zvečer ob 8. v Euclid Gardens, S6 in Euclid Ave. 22. nevembra: Veselica združenih društev, Pittsburgh. Pav v Slovenskem Domu v korist domače farne cerkve. 25. novembra: lica društva sv. Plesna vese-Družine, št. v imajo po 10,000 ton in 20.3 centimetre topove, in navadnimi lahkimi križarkami, ki j 109, West Aliquippa, Pa., imajo po 6,000 ton in 15 cen- Slovaški dvorani, timetrov topove. "Kirovu" sej 25. novembra: Plesna vese-bo kmalu pridružilo še sedem lica društva Matere ladij te vrste, od katerih se tri že grade v ladjedelnicah JL-eningrada. Nekdaj so imeli Sovjeti v Vzhodnem morju tu-fii še 10 rušilcev, ki pa so bili starejši vrste in modernim zahtevam niso odgovarjali, zato so jih nadomestili z modernimi torpednimi čolni. Ti čolni imajo to redko lastnost, da gredo samo tri metre v globino. Taki- sta samo Še dve vrsti majhnih podmornic, ki tvorijo večji del sovjetske- ga vojnega brodovja v Vzhod-O veličini in bojni vrednosti: nem morju, in sicer imajo sovjetskega vojnega brodovja; podmornice prve vrste po 600 je še marsikaj neznanega in ton, podmornice druge vrste sezono tudi kakšno prireditev večina tozadevnih poročil se so pa še manjše in imajo sa-jna programu, naj nam izvolijo pričenja z opombo: "Zaradi mo po 200 ton. Da gredo tej to naznaniti.—Uredništvo. Božje Lurške, št. 246, Etna, Pa., v Hrvatski dvorani, 110 Bridge Street. 25. novembra: Plesna veselica društva sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn., v italijanski dvorani na E. Howard St. 26. novembra: Card party skupnih ženskih društev Joliet, 111., in zvečer v Slovenia dvorani v korist cerkve sv. Jožefa. 30. novembra (Zahvalni dan). Družabna zabava društva Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn, v Sartori dvorani na Central Ave. Ostala društva, ki imajo to GLASILO K.J. jI JEWOTE, WOVEMBEq 15, 198» Naznanilo o operiranih In poškodovanih »m«............ o*^otu«d. t jodj^ m^jlwu. um. immonnum » joi»*u. < j i . i Pri društvu sv. Ane št. 156, Chis- K 'TZLT holm- Minn.: 25143 Ludwig Ma^sich. M kSw ^ ' Barbaru! pri'društvu KraIjica Mafnjka Sf ,5? K društvu Marne Pomagaj št. 161, j ^f"' Wis': 23958 Stan,eV P'a- Vi' Pri društvu SV- Ane 170, Chicago, dnich, 32545 Mary Ann Kavsek. | n, . 188n Rose Gjorkos IMENA ČLANOV(IC) PRISTOPILIH V MLAD. ODDELEK MESECA SEPTEMBRA 1939 Razred MAA" K društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111.: 32528 Michael A. Knush Jr., 32527 Mary Ann Meden. K društvu sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111.: 32522 Henry B. Przybyez, 32524 Barbara Stukel, 32523 Bernard Przybyez, 32525 John F. Stukel, 32519 Betty Moholick, 32520 David Moholick, 32468 Loretta Kramarich, 32480 John T. Ko-nowalski. • K društvu Vitezov sv. Jurija št. 3, Joliet, 111.: 32497 Edward Matesevac. K društvu sv. Vida št. 25, Cleveland, Ohio: 32501 Frank J. Gruden. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111.: 32481 Clarence Horvat, 32482 Patricia Horvat, 32502 Barbara Ann Fabian, 32503 Dorothy Mae Fabian, 32504 Edward Heintz, 32505 Charles Heintz . K društvu sv. Petra št. 30, Calumet, Mich.: 32511 Gordon Judnich, 32510 Elmer Judnich, 32509 Jean Marie Judnich, 32508 William C. Judnich. K društvu sv. Barbare št. 40, Hib-bing, Minn.: 32512 Catherine Stimac. K društvu sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind.: 32530 Bernard F. Allen, 32529 Jacob Frank Lekse. K društvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis.: 32546 Dar-lene Mary Janota. K društvu sv. Jolefa št. 169, Cleveland, Ohio: 32549 Mary Frances Dolence, 32547 Robert Legan. K društvu sv. Ane št. 173, Milwaukee. Wis.: 32493 Ruth F. Kolentz, 32477 Frank M. Renko. K društvu Marija Pomagaj št. 174, Willard, Wis.: 32478 Charles Bruske. K društvu Marije Vnebovzete št. 203, Ely, Minn.: 32526 Frances Slabodnik. K društvu sv. Ane št. 208, Butte, Mont.: 32556 Roger Spear, 32557 Roberta Spear. K društvu sv. Kristine št. 219, Euclid, Ohio: 32560 Mary Jane Tekavec. K društvu Lurška Mati Božja št. 246, Etna, Pa.: 32561 Lawrence S. Fa-bich. K društvu sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa. — 32513 Anna J. Trontel, 32514 Mary E. Trontel. K društvu sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa.: 32515 Edward Simonic. K društvu Marija Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa. i 32537 Glenn David Stajduhar, 32539 Therese F. Galetic. K društvu sv. Družine št. 109, West Aliquippa, Pa.: 32541 Patricia J. Gay-dos. K društvu Marije Milosti Polne št. 114, Steelton, Pa.: 32543 Mary Ann Marickovic, 32551 Jacqueline Barber. K društvu sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa.: 32490 Jsoeph Moltz Jr., 32491 William Moltz. Razred "BB" K društvu sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111.: 32518 Lorraine Moholick. 3249G John R. Kirincich Jr., 32495 Marylyn Kirincich, 32521 Irene Przybyez, 32469 Matthew Verbiscar, 32470 James Go-vednik. K društvu sv. Vida št."25, (Cleveland, Ohio: 32492 Betty Lou Korošec, 32498 Frank .Rebol, 32499 Marijan Rebol, 32500 Anton Rebol. K društvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29, Joliet, 111.: 32506 John J. Plese, 32507 Jean Catherine Umek. K društvu sv. Jožefa št. 53, Waukegan, 111.: 32479 Richard Miks. K društvu sv. Jožefa št. 56, Lead-ville, Colo.: 32531 Patricia B. Weaver. K društvu Marije Čistega Spočetja št. 80, So. Chicago, III.: 32484 Charles Stone. K društvu Marija Zdravje Bolnikov št. 94, Kemmerer, Wyo.: 32488 James A. Gianola. K društvu sv. Veronike št. 115, Kansas City, Kans.: 32494 Judy Jane Springer. K društvu sv. Ane št. 127, Waukegan, 111.: 32473 Suzan A. Clark. K društvu sv. Joiefa št. 169, Cleveland, Ohio: 32548 Donna Sabec, 32550 Allen David Zurga. K društvu Marije Vnebovzete št. 181, ,, . .. ; w J . .Steelton, Pa.: 32553 Joan Catherine * drV ^U M^ Ciria 'n ,M*°daA I RuPPert, 32552 George Žugaj. 59, Eveleth, Minn.: 32532 Judith Ann! K društvu sv. Štefana št 187, ojhns- town, Pa.: 32554 William Mikesich Wallis K društvu sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis.: 32536 Arlene Stemberger, 32535 Edward Kerhin, K društvu sv. Družine št. 207, Maple Heights, Ohio: 32555 Carol Ann Inti-har. Pri društvu Marije Pomagaj št. 174, Willard. Wis.: 27813 Anna Jerina. Pri društvu sv. Družine št. 207, Maple Heights, Ohio: 26924 Frank Legan. Pri društvu sv. Jožefa št. 2, Joliet, III.: 11183 Dorothy Pikus, 11065 Michael J. Ambrozich, 11912 Genevieve Glavan. Pri društvu sv. Ane št. 127, Waukegan, 111.: 13173 Rose Kaucic. > Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis.: 13279 Joseph Udovich. Pri društvu sv. Jožefa št. 147, Bridgeport, Conn.: 29513 Barbara Horvat. Pri društvu Kraljica Majnika št. 157, Sheboygan, Wis.: 23964 Antonia Povsic. Pri društvu sv. Jožefa št. 55, Crested Butte, Colo.: F-8 George W. Kapu- shin. Pri društvu sv. Kristine št. 219, Euclid, Ohio: F-13 Mary L. Zdesar. PRESTOPILI IZ RAZREDA "BB" V AKTIVNI ODDELEK Pri društvu sv. Štefana št. 1, Chicago, 111.: 10669 Christ Zivalich, 16837 Mary Kajzar. Pri društvu sv. Družine št. 5, La Salle, Ili.: 15029 Irene Furlan. Pri društvu sv. Vida št. 25, Cleveland, O.: 23782 Dorothy Pugel, 10850 Margaret Zgonc. Pri društvu sv. Alojzija št. 42, Steelton, Pa..: 10684 Anthony Zlogar. Pri društvu Vitezi sv. Florijana št. 44, So. Chicago, 111.: 21187 Helen Franko. Pri društvu sv. Jožefa št. 56, Lead-vilie, Colo.: 10103 Joseph Zaitz. Pri društvu sv. Cirila in Metoda St. 59, Eveleth, Minn.: 11593 Joseph Udovich. Pri društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61, Youngstown, O.: 9887 Rose Jesik. Pri društvu sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio: 29449 Martin Stergar, 31143 William Turk, 24529 Anna Tam-bri, 24521 Elta Arko, 11947 Mary Rožnik. Pri društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, 111.: 15495 Katie Niksic. Pri društvu sv. Barbare št. 93, Pittsburgh, Pa.: 30357 Frank L. Gersich, 10494 Frank Mehle, 13153 Victor Pa-kiz, 10884 Edward Spraitz, 10814 Frances Znidarsich. Pri društvu sv. Jožefa št. 103, West Allis, Wis.: 17014 Joseph Windishman. Pri društvu sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.: 28204 Marie Pucel. Pri društvu sv. Ane št. 127, Waukegan, 111.: 10706 Phyllis Končan, 14878 Eles A. Debelak, 19880 Helen Cepon. Pri društvu sv. Ane št. 150, Cleveland, Ohio: 10577 Amalia Cesek, 10588 Antonia Sraj. Pri društvu sv. Jeronima št. 153, Ca-nonsburg, Pa.: 23558 William Tomsic. Pri društvu sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn.: 9797 Maxina Robnik. Pri društvu sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa.: 10921 Rudolph Kovacic, 10989 Edward Vitunjac. Pri društvu Marije Pomagaj št .164, Eveleth, Minn.: 30724 Helen Hilar. Pri društvu Marije Vnebovzete št. tovne vojske popolnoma prometno odrezana od ostale Slovenije. Od skrajnega severa-zapada pa do tu, to je do prve postaje, je bilo okoli 20 kilometrov. Belokranjski sinovi, ki so študirali gimnazijo v Novem mestu, so torej morali večkrat na leto prehoditi to pot, a tudi drugim ljudem se ni godilo dosti boljše. N i č ugodnejša ni bila zveza s sosednjo Hrvatsko. Do najbližje postaje, Kari ovca je bila skoraj enaka razdalja kot do Novega mesta. Mogoče je tudi to pripomoglo k temu, da je ta dežela ohranila do danes svoj stari značaj. Nedaleč se sivijo Gorjanci, o katerih je napisal Trdina toliko lepih bajk in povesti. Ti Gorjanci, katerih najvišji j vrh sv. Jera je 1,181 metrov visok, jo ločijo od ostale Dolenjske in prav zato je ostala nepokvarjena, mehka, domača in prijazna kot le malokateri drugi kraji. Od dolenjske strani se zemlja dviguje, nato pa preide v "Od kod ste in kam ste na-men jeni?" "Iz Ljubljane sem, študent, grem pa k prijatelju na počitnice. Ta je iz Ručetne vasi pri Semiču. Bi mi lahko pokazali pot?" "I seveda, zakaj pa ne, saj sem sam iz prav iste vasi, bova šla skupaj. Rad imam študirane ljudi, a le take, ki tudi nas kmete razumejo in nas imajo za ljudi. Pijte, vidim, da ste žejni, kdo bi pa ne bil v taki peklenski vročini." Nisem si pustil dvakrat reči; stresel sem kozarec do dna in možak mi ga je znova na-točil. Ni ravno slabo to belokranjsko vino, le malce kislega okusa je, kar bo najbrž posledica prezgodnje trgatve. Vedel sem, da obdelovanje vinograda uživa vso skrb Belo-kranjca in da se mu človek z ničemur bolj ne prikupi, kakor če mu pohvali vino, zato sem dejal: "Dobra kapljica. Koliko pridelate na leto? Imate še mnogo za prodajo? Je dobra ce-ifa?" "Nad pridelkom se ravno ne morem pritožiti. Če je dobro leto, to se pravi, vremr mora biti ugodno za trto, čim bolj vroče, tem boljše naprešamo okoli 80 hektolitrov. Lansko leto ni bilo prav posebno bogato, le nekaj čez 60 ga je prišlo v sode. Slar.a meseca maja in deževje v septembru sta precej pokvarila in zmanjšala količino in kakovost. Gniloba se je po grozdju širila bolj in bolj, tako da smo morali že pred trgatvijo pobirati. No, pa to bi kljub vsemu, bilo dobro, ko bi le bila cena malo boljša in bi šlo v denar. Že skoraj na. koncu sezone smo, pa sem prodal komaj dvajset hektolitrov, dočim imam še najmanj toliko za prodajo. Ti 1« naši gostilničarji nam ga mnogoštevilne gričke. Železni- J plačajo kvečjem po tri dinar-ca si ustvarja svojo pot med j je, sčimer še delo ni plačano, gozdovi, pašniki in stelniki. 1 Pravijo, da nas nikdar ni v Po 2,000 metrov dolgem predoru zagledamo vso lepoto, ki jo je narava podarila tej žemljici. Bela Krajina nas je sprejela v svoje naročje. Semič je prva postaja, ki je nad vse slikovita. Krog in krog cveto raznobarvne vrtnice, po zidovih se vzpenja bujna vinska trta in iz oken silijo k soncu celi grmi cvetlic. Borna je, a vendar bogata. Kot golobi so bele hiše in zi- gostilno. Jaz pa vam pravim le to: danes bom prodal vino po tri dinarje liter, jutri pa bom šel v gostilno in plačal deset dinarjev zanj, ko bo že krščeno. Gospoda ne pije mnogo, a mi kmetje nimamo denarja. Tako je. Imam sina v šolah, tri hčere za možitev, prišli bodo davki, kje naj vzamem denar? Če vas zanima, vam lahko razložim obdelovanje vinograda. Časa imava do- danice raztresene med žlahtno j volj, ne ljubi se mi domov v vinsko trto, med jablanimi, taki vročini." hruškami in breskvami. Izmučen od dolge vožnje in žejen od hude vročine stopim hitro po cesti proti Semiču, da poiščem zidanico in si ugasim žejo. Ni mi treba dolgo hoditi. Na desni strani ob cesti zagledam na stežaj odprta vrata. Vstopim in pozdravim: dober dan. Koščen, okoli 50 let star mož mi prijazno odzdravi. "No, očka, imate mogoče pol litra vina na prodaj?" "Seveda, saj komaj čakam da se ga iznebim, kupčija je itak slaba." Ročno pograbi polič, nato-či pristnega belokranjca in ga postavi pred menoj na okorno stesano hrastovo mizo. 181, Steelton, Pa.: 14834 Joseph Saša. Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 191, Cleveland, O.: 23343 Leo Mersek. Pri društvu Kraljica Majnika St. 194, Canonsburg, Pa.: 24465 Mildred Gla-zar. Pri društvu sv. Družine št. 207 Maple Heights, O.: 12081 Charles Hočevar. Pri društvu Matere Boije Sinjske št. 235, Portland, Ore.: 23089 Anthony Vi-dak. Pri društvu St. Francis št. 236, San Francisco, Cal.: 22348 John M. Stark. Prestopile iz razreda "A" v razred "CC" Pri društvu Marije Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa.: 5 Josephine Ann Bedic, $1000. Pri društvu Marije Pomagaj št. 119, Rockdale, III.: 6 Theresa Kovacic, $500. Umrla članica Pri društvu sv. Cirila in Metoda št. 59. Eveleth, Minn.: 31776 M^ry Ann Miller. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. "Kar začnite, saj do danes v svojem življenju nisem bil v zidanici, niti nisem videl vinogradov. Vse mi je popolnoma tuje." "Dela je v vinogradu samem več kot dovolj. Vse ostalo gospodarstvo ga ne rabi toliko. Lahko rečem, da se za to kapljico trudimo v malih presledkih skozi celo leto. Takoj po trgatvi gremo v gozd in nasekamo vsaj pet vozov kolov, ki jih po zimi pripravimo in jih zapeljemo semkaj. Najboljši so seveda kostanjevi, ker ti trpe tudi sedem let, dočim je drugi les za to slabši. Pravo delo se pa začne v trt ju febru- arja ali marca. Je to odvisno, kakšno vreme je. Če je mila zima, bo že v februarju vse trtje obrezano, postavljeni bodo novi koli, h katerim bo privezana trta. Aprila začnemo kopati. To delo je poleg škropljenja najtežje. Ne zadostuje pa samo enkratno kopanje, ampak moramo potem še vsaj dvakrat ponoviti. Nič čudnega se vam ne sme zdeti, če vam pravim, da pustim za svojo porabo letno okoli 30 hektolitrov vina. V svojem vinogradu rabim za vsakokratno kopanje najmanj 40 delavcev, katerim plačam po 20 dinarjev (Dalje na «. strani) vaäka povest Napisal Frane Jaklič On se ni zmenil zanjo, kar o-tresel se je j«, pa tolkel in suval Barbiča naprej, sikajoč grožnje in psovke. šele Rohne in drugi, ki so prihiteli vsled krika, so u-krotili besnega Lazarja. "Pomagajte!" je vpila Lazari-ca obupno. "Pomagajte!" Eni so držali Lazarja in ga mirili, drugi so pa ogledovali Barbiča. "Umrl nam bo!" je dejal Hren. "Nesimo ga v hišo!" Možje so ga prijeli, nesli v hišo in položili na klop k peči. Roh-nedka je zvila staro Lazarjevo kamižolo in mu jo porinila pod glavo. "Ven ga vrzite, ven iz moje hiše!" je kričal Lazar ves besen, ko j-e videl, da so ga prinesli v hišo. "Ta mi je to naredil! . . . Ta mi je zapeljal otroka. Pro-klet! . . . Proklet!" "Nikar ga ne kolni!. . . Umrl bo! ... Bo že dobil, kar je zaslužil," ga je pogovarjal Rohne. "Naj se stegne! čak, da mu pomagam! . . ." Komaj so ga udržali, da ni iz-nova planil nanj, in potem so ga peljali v kamrico, kjer so ga stra-žili. Barbiča so močile ženske z vodo. Ko se je zavedel, je izprego-voril komaj razločno: "Slabo mi je. . . . Menda bom umrl. ženske so zavpile: "Brž po gospoda !" Nekdo je skočil k mežnarju, ena ženska je umivala Barbiča. druga je pometala. "Kaj bo? ... Kaj bo?" je tarnala Lazarica in prosila: "Pomagajte mi!" Vsa je bila brez glave. Prinesli so križ in sveče in po- grnili mizo. Rohneeka je stopi-jvajec druge. olajšalo srce, in se je po obrazu umirajočega razlil žar veselja. župnik in Lazar sta pa šla v kamrico, ker sta se imela še precej pogovoriti. Nekaj ur potem je Barbič u-mrl in v Lazarjevi hiši so napravili zanj skromen oder. XII. Za tisti večer je bilo zopet 'u-kazano.' Nihče ni vprašal uka-zovalke, kaj bo; po večerji so kar vsi prišli iz Sela in iz Repa. Sedeli in stali so na starih sedežih in pričakovali, kaj bo, gledajoč se nezaupno, kakor vselej, ko se ni vedelo, kaj pride. Kepec je vlekel na uho,kaj razpravljajo ob mizi, z roko je pa dajal znamenje tovarišiji, naj molči. "Kaj boš vlekel na ušesa!" je zavpil za njim Joštek, kateremu je bilo zmanjkalo potrpežljivosti. "Tja stopi pa reci, da tako se psa ubije, kakor je Lazar Barbi-ca. .. . Po teh besedah je hipoma vse umolknilo. Za nekaj trenutkov se oglasi nekdo iz gneče blizu vrat: "Saj ga ni ubil!" "Kaj ga ni? . . . Ali ga ni s sekiro? . . . Zakaj je pa mrtev?" so zrasli Kozjerepci in se srdi-li. "O, pamet! . . . Pamet! . . . Saj ste možje!" je pogovarjal Rohne. "Mntci, kaj ječite, ko ni treba. . . .Jaz sem ga videl Barbiča, prav celo glavo še ima!" se je oglasil Kravajec. "Pa ga je vendar ubil! Lazar ga je ubil! . . . V luknjo ž njim!" "Veseli bodite, da ni več Bar-b;ča, matci! ... Ga vsaj pasti ne bo več treba!" j-e prevpil Kra- ve, ali je kmet ali je nas eden!" "Matci!" "Torej mrliča imamo," je ia-čel potem Rohne. "Bog se usmili njegove duše! Treba ga bo pokopati. Svojih nima nikogar, pa tudi denarja nima nič. Mi moramo skrbeti za pogreb in dati — _»» "Mi ne damo nič!" je zagrneta v kotu. "Ali sem morda jaz dolžan kaj dati?" se je zagnal Rohne. "Mi tudi nič!" je odmevalo v kotu. "Kdopak bo dal?" je vpil Rohne. "Ker smo mu morali dajati jesti, ga moramo tudi spraviti." "Le spravi ga, ako hočeš!" Rohne se je s težavo premagoval. "Treba je nekaj denarja za sveče, za naličje, pogrebnike in kakšen vinar še drugače odleti. Denar mora biti." "Hahaha!" "Po dva groša bo zadosti!" "Od nas že ne boš nobenega dobil," ga je zavrnil Kepec in vprašal svoje: "Kaj ne, da ne, fantje?" ",Ne, ne!" "Jaz tako pravim: Kmetje naj ga pokopljejo sami ali naj ga pa imajo! Nas ne more nihče prisiliti. V moji hiši ni mrliča, v vaši ga tudi ni! . . . Nam ni na poti. ... Pa še eno rečem: Dru-gekrati botri tako skupaj drže, naj pa še sedaj. Sami spravite Barbiča!" "Kdor ga je ubil, tisti naj ga pokoplje!" je zavpil Joštek. "Prav si povedal," ga je po- Gorniku. Ej, to je bilo še govorjenja tisti veder pri Rohnetu! Vsi so bili enih misli, ko je dejal Rohne: "Ta dva sta jo pa izvila, ta dva!" Kozjerepci so bili zaradi zma ge kar iz sebe od veselja. Ko so se pomikali v svoj konec, so urezal i po vasi tisto dolgo pesem, pri kateri je lahko Joštek dal občutiti svoj bas, pri kateri je začetek in konec enak in je po sredi ravno taka, in ki se glasi: "Nocoj, nocoj, je dolg večer, je dolg večer, je dolga noč — nocoj! Je dolg večer, je dolg večer, je dolga noč---" Tako so pripeli v Kozji rep, kjer so bile brž vse ženske po-konči in so ugibale, kaj se je zgodilo. Všeč jim je bilo petje, pa so si pripovedovale veselo: "Ej, znajo pa, naši! Slišite, kako delajo?" (Dalje prihodnjič) ■--o- Službo išče Večletni član naše Jednote, po poklicu krojač, živeč v neki drugi državi, bi rad dobil njemu primerno delo tukaj v Cle-velandu, ali v kaki drugi slovenski naselbini. Če je komu mogoče temu sobratu iti na roko ter mu izpolniti željo, naj to pismeno naznani uredništvu našega lista, za kar mu bomo zelo hvaležni. pa je politiziral,^ kar sem še mnogokrat pozneje opazil pri starejših Belokranjcih, ko se ga malo navlečejo. (Dalje sledi) BOŽIČ SE BLIŽA Vri, ki imate v atari domovini te starše, sorodnike, prijatelje ln znan-ce. m Mik radi spomnite, posebno ob praanlklk kot Je Božič ln Novo lete. A no samo, da oo Jih spomnite, tudi racvtfteliU Jih telite s kakih primernim darilom . . . Najbolj primeren dar pa« Je denar ... Da bodo vati dragi točno ln ▼ reda sprejeli to, kar Jha pošljete, se ram svetuje, da se obrnete «lede potilJanJa denarja na: AUGUST KOLLANDER Slovenski Narodni Dom 6419 St. Clair A ve. CLBVELAND, OHIO. KOLLANDER pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske driave. Vsaka pošiljatev Je garantirana in Je običajno izplačana v treh tednih. Cene dinarjem in liram so srlo usodne ... Pri Kollanderju dobite tudi Jugoslovanske in italijanske snamke. BOŽIČNI PRAZNIKI (Nadaljevanje s 6. strani) na dan, poleg tega pa jim moram dati jesti in piti, kolikor hočejo. Zvečer jih gre večina pijana domov. Koncem maja hvalil Kepec in se še obrnil k začnemo prvič škropiti. Je to svojim: "Fantje, za nocoj smo tukaj odpravili. Le pojdimo!" najtežje in najbolj nesnažno delo v vinogradu. Pa ne samo Zikom in krikom sose vsi ma-(to. Tudi najdražje. Za pet-1: ljudje usuli za Ke{)cem. . jkratno škropljenje porabim "Pa smo jih zopet enkrat, te vsako leto najmanj 150 kilo-kmete! E, pravica je naša!" so.gramov modre galice, ki stane si dajali duška Kozjerepci pred'en kilogram 6.25 dinarjev. Tu la k Barbiču in mu povedala: "Gospod bodo prišli, pripravi se!" Eni so posedli po klopeh, drugi so se razšii po vasi, da razne-so, kaj se je zgodilo. V začetku ni nihče vedel, kaj je prav za prav, polagoma so pa že prišli stvari do dna, nekaj iz Lazarje-vih besedi, nekaj pa iz njenih. "O, ti punca, ti! . . . Kako je korajžna!" so dejale ženske. Lazar je bil neutolažljiv, žalost in jeza sta ga razburjali, da so ga le s težavo krotili, šele, ko je zapel zvonček v veži, je u-molknil, pokleknil k mizi, si podprl glavo in vzdihoval .. . Barbič se je dolgo izpovedal. ... Po prejemu svete popotnice pa pride gospod župnik k Lazarju in pravi: "Oče, bolnik vas želi videti!" "Pa jaz njega ne. . . . Iz hiše naj ga vržejo!" "On umira!" "Naj! . . . Prej naj bi bil, prej. . . . Preden mi je to storil!" "Prosi vas odpuščanja!" "Nikoli, nikoli! . . . Odpustim mu pa ne!" župnik je napel druge strune in gDvoril Lazarju na srce. Ome-čil ga je, da se je vdaj in šel ž njim v hišo. Lazar se je tresel, "Možje, to ni vredno besede!" je dejal Rohne. "Lejte, lejte, to ni besede vredno, ako kmet ubije reveža!" je zažgelela Sivka ob peči. "Pa naj bi bil eden od nas Lazarjevemu petelinu na prste stopil! To bi bil dir! Precej bi bila komisija na vasi, pa bi nikoli ne bilo dosti plačevanja. . . . Nas eden seveda ni vreden toliko, kolikor kmetov petelin. . . ." Po teh besedah je nastala mu-Cna tihota, ¡katero je izpridil Rohne, ko je zavrnil Sivko: "Baba je baba. Govori, da le zija. Mari bi bila molčala, ako nisi vedela kaj bolj pametnega povedati!" , ženske ob peči so poskočile, Kozjerepci so pa zagnali vrišč: "Prav je povedala! To je bila enkrat poštena beseda! Prav tako je!" "Ječite za prazen nič!" je vpil hišo. Kmetje so se v hiši kar spogledovali. Nobeden ni vedel, kako bi začel. Naposled pa vendar vzdihne Rohne: "ItoM^eaglitvi- ce!" "Pa kakšne!" "Za nič drugega nam niso, kakor za nadlogo. O, kako bi bili srečni, ko bi Kozjeg arepa ne bilo!" Možje so prikimali, in Hren s« je oglasil: "Zakaj pa mislite, da so se tako kratili dati tista dva groša! . . . Zato, ker jih nobeden ne premore.. .. Vsa od kraja bi bil lahko na glavo postavil, pa bi se ne bilo nič potočilo po tleh." "Hahaha!" To je potolažilo može, da so zborovali mirno naprej. I, kakopak!... Botra ne smemo pustili tako." To geslo jih je odilo nadalje. Potem, ko so se bili domenili o Kravajec. "Bog, da je Barbič s| pogrebu in vsem drugem, so se poti." Tu je hrum še naraščal. Prepirali so se semintja, vpili drug na drugega, in precej časa je poteklo, preden je mogel 'mož' govoriti. "Zlepa se pomenimo! Nikar ne bodite precej v ognju! Nikar ne obdolžujte po krivici Lazarja !. . . Barbič je sam pal. Vznak je pal pa udaril z glavo ob prag bil še zmenili o živih, o Ančki in je treba zato paziti, kdaj se škropi, kajti če le en dan zamudim, se začne grozdje kvariti. Julija in kvgusta režemo mladike, to pa za to, da ne delajo sence rp da ima sonce lažji dostop So grozdja. Po-žeti moramo tudi travo po tleh, ki je ni malo. Najhujše pa je, če potolče toča in nam tako vzame vsako nado, da bo vsaj nekaj izkupička prišlo v žep. Končno pride le konec septembra, ki nam prinese tako zaželeno trgatev. O tej vam ne bom posebej govoril, ker mislim, da jo boste imeli letos sami priliko videti." Tako je potekal čas ob raznovrstnem pogovoru z gostoljubnim možem. Vmes pa me je vedno silil, naj pijem. Tudi sam ni bogvekaj varčeval z njim. Že se je mračilo, ko sem se malo vinjen vračal v njegovem spremstvu proti Ručetni vasi. Med potjo mi je marsikaj zanimivega povedal, zlasti i Naši rojaki v starem kraju sedaj žive v upu in strahu, da Jim bodo prihranjene vojne grozote. V takem kritičnem času vsakdo potrebuje tolažila in bodrila. Osrečili Jih boste, ako se lih spomnite s pismom ali kartico. Ako pa Vam razmere dopuščajo, Jim pa pošljite mal dar v obliki denarne pošiljke. Mi denar še vedno pošiljamo v stari kraj in zato tudi Vaše božične pošiljke lahko za Vas izvršimo. CENE ZA DENARNE POŠILJKE Din. Din. Din. Din. Din. Din. Din. 100... 200... 300... 500.. 1.000... 2.000... 5.000... t 2.50 4 80 7.00 11.25 21.75 43.00 105.00 Lir Lir Lir Lir Lir 50.....$ 3.15 100. 200 300. 500. Lir 1,000 Lir 2.000.. 6.00 11.85 17.50 28 50 56.00 110.00 Fri večjih zneskih sorazmeren popust. Vsi stroški oo v teh cenah te vračunani. Pristojbina za brzojavno pismo Je $1. za direkten brzojav $250. V dolarjih se pošiljke sedaj ne morejo izplačevati. Ker so poštne zveze znatno počasneje, je treba, da nam pošljete svojo pošiljko zgodaj. DRUGI POSLI Kadar rabite pooblastilo ali kako drugo listino za stari kraj. ali če imate kak drug posel. Je v Vašem interesu, da e? obrnete na: v LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. 302 W. 72nd Street, New York. N. Y. ŽELODČNO ZDRAVILO (Impcrttrano iz starega kraja) Priporočljivo onim. ki trpe vsled želodčnega ali črevesnega katarja, slabe piebave. zapeke, zabasanosti in plinov v trebuhu. — Cena $1.00 s poštnino. — Naslov: MRS. MARGARET LESKOV AR 507 E. 73rd St. New York. N. Y. VLOGE ▼ tej posojilni«! do >Mii.M po Federal Bavings A Loan Insurance Corporation. Waahlngten, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. OU St Clair A ve. HEnd. M70 Cleveland, Ohlo 1 Proslavite Božič ob lepih jaslicah! i ko >3 stopil k peči. Nekaj časa se gledata z Barbičem, kakor bi ne! pa je imel zadosti, ker je vedela, kaj bi rekla, potem pa star." zbere Barbič vse moči in reče, j "Tako je!" so potrdili nekate-da so ga vsi slišali, ki so bili v,ri. hiši: i "E, boter, saj se poznamo!" "Odpusti!" ¡ga je zavrnil vojvoda Kepec; tr- Lazar se je stresnil, solze so j d ti pa vendar ni hotel nihče, da se mu udric in je vzkliknil: "O,'ga je res ubil, ker ni bil nihče da si mi to naredil!" i zraven. Barbič ga je gledal proseče,; Prvi hip seje bilo razneslo po da se je vsem smilil in so začeli vasi, da je Barbiča ubil Lazar, nagovarjati Lazarja: lin v Repu so bili povedali, da s "Kar se je zgodilo, se je! . . .'sekiro. Zato so bili Kozjerepci Odpusti mu, ko te prosi!" ' j tako razjarjeni, ker se jim je "Dajte mu roko in pokažite, zdelo, da hočejo kmetje nekaj prida sto kristjan!" i kriti Lazar se je še nekaj časa obo- "Kaj pa hočeš?" se je posta-tavljal, potem je pa le prijel Bar-; vil Kravajec pred Kepca. bičevo desnico in dejal: "Jaz ti "Kdo pa tebe kaj vpraša?" odpustim, za nesrečo moje hčere Kepec ga je pahnil od sebe in bcš pa le ti odgovoren." Joštek mu je prigovarjal: "Ec že Bog prav naredil!" jef "D^j ga daj, da te bo pomnil; dostrvil župnik, da se je vsem kar v trebuh ga daj, tega, ki ne MOČNE, TRPEŽNE IN LEPE JASLICE Jaslice, kakoršne prikazuje zgornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboard). Papir zelo trpežen in so narejene tako. da so zio^ive. 16 k omadov obstoječih iz Jaslic, pastlrcev, angeljev in cvčic se sestavi in zloži skupaj ln napravi krasno sliko božičnih Jaslic. Jaslice zavseipajo skoro štiri čevlje in pol v dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najeliko vitejših barvah, kar olepšava vso hišo. v kateri se jaslice postavi. Narejene so tako trpežno, da trpijo ob primerni pažnji najmanj deset let in tudi več. Barvane so fino in se dajo prav lepo umiti. Zložene in pakirane so v ifepi trpežni baksi. v kateri ss hranijo od leta do leta. Te jaslice lahko poklonite kot božično darilo svojim staršem, sinovom, hčeram a'.i prijateljem. Te jaslice stanejo s poštnino vred: $2.15 Naročila za te Jaslice sprejemamo samo do 14. DECEMBRA, 1939. Na poenejša naročila se radi običajnega velikega prometa pred prazniki ne bo moč ozirati. Potrebni znesek Je poslati v Money ordru, čeku ali znamkah na: _ KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 We»t Cermak Road Chicago, Illinois g Novcu VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor se tako gostobesedna reklama. Na TOČ kakor 7M straneh Je strnila odlična ln priznana avtorica vsa stara In najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov Je obdelana nad vse pregledno, Izbira receptov Je Izčrpna. TO J K NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprema knjige Jo razkošna. Nešteto Je slik v besedilu, 34 pa Je novih barvanlh tabel, Id Jih Je naslikal Dragotin Humek..... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zs zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica to SLOVENSKA KUHARICA četudi Je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, Je eena knjigi sedaj znižana. $ ^ (Poštnino plačamo ml.) Velja samo *5. Naročite pri KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York, N. Y. •figr* GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! Ameriški državljani imajo prednost pri delu Ako telite postati državljan spoznajte ameriške postave I Najbolj točna, zanesljiva in vsa potreona vprašanja ® dobite pri "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Cena tej najnovejši knjižici je samo 25c. Pri naročilu pošljite znamke ali money order. Božična darila £ T™ svojim domačim v stari kraj bo prav, da letos pošljete malo preje, kakor ste druga ie'.a. Vojne hematije v Evropi povzročajo zakasnitve pri parnikih in železnicah, itd. Zato, da bodo vaš- iP^ božične pošiljke dostavljene do zaželjenega časa. Je prav. da ilfr, letos kak teden ali dva, iste preje odpravite, ¡cakor ste jih preje ^ v normalnih mirnih časih. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo in Italijo redno po dnevnem kurzu. Včeraj co bile naše cene: Jugoslovanski dinarji: Za $ 2.50 .................. 100 Din. Za $ 4.80 .................. 200 Din. Za $ 7.00 .................. 300 Din. Za i 9.20 ................. 400 Din. Za $11.25 .................. 500 Din. Za $21.75 .................. 1,000 Din. Za $43.00 .................. 2,000 Din. Za Za Italijanske lire: $ 3.15 ....................................50 lir S 6.00 .................. 100 lir Za $ 11.85 ....................................200 lir Za $ 17.25 ....................................300 lir Za $ 28.00 ....................................500 lir Za $ 55.50 ....................................1.000 lir Za $109.00 ....................................2.000 lir V ameriških dolarjih zdaj ni mogoče nakazovati pošiljk _ Pri višjih svo'ng lunch of coffee and indivi-\ thef probability increases rapid-dual pies. No one went homejly with advancing age^to 66 per hungry that night, I'm sure. 11,000 at age 80. —The Oslico. sleep nights . . . he's accusing the Kuhars of laying down to embarrass him . . . Johnny Bluth is taking plenty of kidding over that terrific 119 he registered'in his final game . . . they're telling him he takes that title, anchor man, too seriously ... he had a pair of 189 scores for his first two, however . . . not bad ... Picture of unconcern . . . Tony Kuzma turning his back on a perfect pocket hit . . . ho hum . . . Who says the Kay Jay sports program doesn't help the organization? . . . We've got a man who joined up so he could bowl with us . . . Must not forget Butch's fine pickup of a mean railroad . . . Meanest hook we've seen so far . . . Marty Gorsich's . . . plenty of oomph . . . Speaking of oomph, 's funny how much better the boys are when the gal friends are looking on . . , $1000 IN CASH PRIZES FOR ESSAY ON DEMOCRACY i One thousand dollars in cash prizes is being offered by the Town Hall in New York for the best answer to the question: "What Does American Democracy Mean To Me?" The first prize iz $500; the second $200; the third $i00, wRh 20 addi«-tional prizes of $10 each. Essays are not to exceed 1000 words in l.ength, should be written on one side of the paper only, typed if possible, and mailed to: Essay Contest Editor, Town Hall, 123 West 43rd Street, New York City. They will be judged on the basis of aptness, originality, sincerity and clarity. If written in any language other than English, an English translation must be enclosed. Envelopes containing the essay must be postmarked not later than December 4th, 1939. The winner of the essay contest on "What Does American Democracy Mean To Me?", in addition to the first prize of $500, will be brought to New York, with all expenses paid, to speak on one of the Town Meeting programs. Cleveland Quint Sets Lorain Pinmen To rate in the KSKJ . . . . . . You must Co-Operate! Lorain, O. — St. Joseph's Spofts of Cleveland camped on the local Andorka alleys long enough last Sunday to take three games and a match from SS. Cyril and Methodius Kay Jays pinsters. The total count was 2633 to 2538. Gerl topped the visitors with a 593 series, including a 229 game. Perme with 200 and Sluga with 217 also went over the 200-mark for the Joes. Steve Strong led the field for the day with a 605 trio-count, including games of 211 and 204. Arrangements are being made for a return match in Cleveland. Scores: St. Joseph Sports—2633 Gerl .............. 182 229 182 Martich ........,147 168 146 Perme ............ 200 181 136 Zlate.............. 168 161 179 Sluga............. 177 160 217 SS. C. and M», Lorain—2538 Strong............ 190 211 204 Tomazich ...... 163 197 143 S. Cerne ........ 145 115 134 M. Cerne ...... 125 190 178 Stojic.............. 184 177 172 Waukegan, 111. — The St. Mary's Lodge, No. 79, sponsored a party for all those who worked at the celebration of St. Mary's Lodge 35th anniversary which was held last October 22 at the Mother of God hall. (Party was held Wednesday evening, November 8.) Re-' freshments were prepared by J Miss Jean Cankar and Mrs. F. J. Cankar. In charge of the party were Misses Mary Gosar and Margie Papesh. Rudolf Hodnik played on his accordion for those who wanted to dance. The party was held at the Mother of God club room with about 70 people present. Sunday, November 5, the St. Mary's Lodge attended the 35th anniversary of the Immaculate Conception Lodge, No. 80, of So. Chicago, 111. John Cankar, sr., Frank Petric and John Hladnik represented the St. Mary's Lodge at the celebration. About 15 members also were present at the celebration. Mr. John Gerchar, Sports Director of St. Mary's, has announced that a meeting of all those interested in basketball will be held on Tuesday evening, November 28, at 7 p. m. at the Mother of God gym. Every member of St. Mary's lodge capable of playing basketball is expected to be present at this meeting. A full schedule of games is to be played this year with teams to be entered in several leagues. After che meeting refreshments will be served by the St. Mary's girls' basketball team. KAY JAY MEMBERS WIN IN ELECTION Braddock, Pa. — Michael A. Rudman was elected as Justice of the Peace of Braddock Township, Pa., and John Bal-kovec, Jr., as School Director at last week's election. Mr. Rudman now holds the Chief of Police position. Both are members of lodge No. 91, Rankin, Pa. Another Slovenian, Jos. Cernic, was elected Constable. Jos. Cunic, a Croatian, was chosen as Commissioner and Stephen Vavra, a Slovak, as School Director. At the present the Township is represented by a Slovenian Tax Collector, one Slovenian and two Slovak School Directors, one Croatian and one Slovak Auditor, one-Slovenian Constable, a Slovenian, Croatian and Slovak Commissioner, Croatian Health Officer, Croatian Building Inspector and a Slovenian and Slovak Squire. MEETING NOTICE Pittsburgh Pa.—The meeting of Mary of Seven Sorrows, No. 81, will be held Sunday, Nov. 19, in the Slovenian Auditorium and will be called to order promptly at 2:30 p. m. Our secretary will read the report of our card party. We thank all our members and friends who in any way helped to make the card party a success. We have a few weeks left in this campaign. Let each one of us try to have a new member. Don't just sit back and let a few of us get all the members. Isn't it funny that the members who criticize the most, do nothing for the lodge. Members who are in arrears with their dues are requested to pay as much as possible on their dues. Anna Solomon, president FOR GOD, HOME AND C»UNTRY OUR , PAGE ' COOKING SCHOOL By FATHER KAPISTRAN . CONTRIBUTORS' CARNIVAL THANKSGIVING TwoThankiiiTiBf Days seem too many for certain people. Just happened to think that Catholics have at least 58 a year. Louis Turner. CATHOLIC ACTION You may have noticed but it may please you to be reminded that the Register also considered Catholic Action the most important part of the recent encyclical. J.O.C.—D. In Flanders Fields the poppies blow Between the crosses, row on row, That mark our place; and in the sky The larks, still bravely singing, fly Scarce heard amid the guns below. WORDS OF THE PHILOSOPHICAL "Every boy and girl should strive to value only the best in everything — the noblest qualities of character, the finest sportsmanship, the cleanest thoughts, the best books, plays and pictures—and to be satisfied with nothing else. (By Knute Rockne). Marie Martin. We are the Dead. Short days ago We lived, felt dawn, saw sunset glow, Loved and were loved, and now we lie In Flanders fields. Take up our quarrel with the foe; To you from failing hands we throw The torch; be yours to hold it high. If ye break faith with us who die We shall not sleep, though poppies grow In Flanders fields. FROM CONVENT ARCHIVES Dear Father Kapiatran: We have so many modern poems, I wonder if you wouldn't have room for an ancient one. It is called "The Miracle" and was written by Caelius Se-dulius in the fifth century. I believe this is the same Seduli-us whose Introits appear in our Missal. Thank you." Sister M. L. THE MIRACLE Now Cana sees a wonder new— The water blushes at his view; Thus changed by Him with power divine, It poureth out as purest wine. (From Latin by H.T. Henry.) THANKSGIVING For Summer, Autumn, Winter, and Spring, For all the beauty and joy they bring; For the flowers, the trees and birds that sing, For the sun and moon, the stars and everything; I thank Thee, Lord. For food and shelter and clothes to wear, For all the Mothers and Fathers everywhere; For Thy blessings, Thy love and special care; For Thee, Who always hear my prayer, I thank Thee, Lord. Marie Martin. REMINDS PITT MEMBERS OF COMMUNION DAY Pittsburgh, Pa.—Members of Mary of Seven Sorrows Society, No. 81, are reminded to keep in mind that they are to receive Holy Communion in a body Sunday, Nov. 26, at the 8 o'clock Mass in the Slovenian Church, 57th St. The Mass will be offered for the deceased members of the society. The members will meet at the Church Hall at 7:45, and will go into Church in a body where pews will be reserved for them. Anna Solomon 777 800 Bluth Markets A. Buchar...... 131 200 R. Kosmerl .... 112 160 G. Karl .......... 182 136 M. Slana ......... 154 197 J. Bluth ........ 189 189 WOULD YOU LIKE TO FREEZE? Absolutely not! Then why leave your friends out in the cold?! Have them join that warm, congenial circle of Kay Jays that offer the best in the fraternal field! ♦♦♦Your secretary will give you particulars.