GLAS SVOBODE BLOVENSKI TEDNIK h KMOB Dutdmi Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR HE M1SU SVOBODNO, SE HE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 17. Chicago, 111. 27. aprila 1906. Leto V. CENJENIM NAROČNIKOM IN DRUŠTVIH S.1 P. »TE Nt ZNANJE. Uredništvo In upravništvo "Glas Svobod*" kakor tudi pitamo 8loven •k« Narodno Podporne Jednot«, imo PRESELILI Iz sedanjih prostorov NA 669 LOOM 18 STREET. Pisarna bode ravno nad Pltzensko poito v I. nadstropju, SOBA 6T. 2. In ravno na periferiji glavnih ceat 18 caato, Loomis ceste in Blue Island ceat*. Val doplal in pollljatve za urednlAt-vo ali upravniitvo "Glas 8vobode" kakor tudi Slovenske Narodne Podporne Jednot*. NAJ SE od aedaj naprej NA8LOVLJAJO NA 669 LOOMIS 8., CHICAGO, ILL. Razgled po svetu. RUSIJA. Nobenemu nI mano, kje se naha-Ja peter Gapon. Nekateri ao mnenja, da se Je revolucionarna stranka radi lsdaje obsodila k smrti. drugI pa pravijo, da ga je sinoda pregnala ▼ kloSter Sobowlts. — V teku zadnjega tedna bo ruaki Usti prinaftall ostre Članke napram Amerlkanom, katere nazivljajo farl-sejce ln prešlče zaradi obnašanja napram Gorkljn. Tudi Je 26 ruskih pisateljev, obao-jalo početje Amerikancev. Ti pikojo med drugimi tudi to: Ameriški pisatelji, katerim načeluje Mark Twain rastallll so v osebi Mnksima Gorklja. oelo rusko plBateljstTO ln v osebi gospodične Andree pa rusko ienatvo, s tem da sp se mešali v privatne zadev*. Ml ruski pisatelji smo presenečeni radi zasramovanja principov privatnih zadev. List "Rus" pa očita Gorkiju, da se je burgolzam celo opravičeval. — Ruska vlada j* katoliškim duhovnikom ln mlsjonarjem privolila priti na Ruako. a samo s tem pogojem, da preobračajo socljallste. odpadnike ln ruske kmete. Oznanjevalcl evangelija so toraj iznašli novo alulbo, to je sluibo beri-ča, b katerim bodo pomagali vladi zatirati ubogi proleUrjaL "** Tako nizko ao vie padli. V obleki dnbovniikl. opravljali bodo beriška dela, ter s tem postali bodo sokrivci na nesrečah ki dan za dnem teptajo reveie. Podpirali bodo delo onlb, kateri so neskončna zlo zasejall med revni narod ln one krvoločne zverine, ki se še niso nasitile krvi padlih mu-Cenikov. Tu se nam pač kaie napredek onih ki bi morali skrbeti za ubogi narod, ne pa podpirati krvoločne divjake. — Profesorja Jredakala, kateri je bil na rusko narodnem sbodu izvoljen sa poslanca v zbornico, so odvedli v prognanstvo v Arhangel, to pa radi tega. ker so dobili pri njemu vence, kateri so imeli na trakovih revolucljo-narne napise. — Po daljiem prigovarjanju se J* car vender le odločil 10. maja osebno otvoritl parlament in pričakuje se da bode ta dan obilo itevllo političnih ujetnikov pomlloatfl. AVSTRIJA. Sprava med Oflri In Hrvati, Is ogrske atollce Buda pel t« se jar-tja: K navdušenjem se j* vselo na anfr nje da j* spor med Ogrsko In Rrvaiko popolnoma poravnan. Verodajnl faktorji, so se namreč obojeetrazrako ijedtnlll, de m pripne« ▼ javnosti hrvnikemn jeziku popolna enakopravnost i ogrtklm. Ogri pač vejo, kje jih je čevtU žu- 111. S tem bo si pridobili Hrvate ter Avstriji zadali moralno zaušnico. Kar je Avstrija Hrvatom odtegova la, ter Jim krAlla pravice, to Jim je sedaj Ogrska privolila. Avstrijski ildl bo Jako nezadovoljni s tem, ker bo njih soverci udelelenl pri podpisu ruskega posojila. V protestnih Bhodlh so to Jako strogo obsojali, ter sklenili dunaj skega bankirja Tauuslga, kateri jo tudi pri posojilu udeležen, kot pod predsednika iidoVBke občine Izbacniti V bankovBklh krogih bo pa mnenja da bo bode posojilo kljub temu realiziralo. Kneglnja se poročila s klovnom. Ruska kneglnja Ana Marija Petrow se bode v kratkem času poročila z clrkufiklm klovnom Fontana iz Buda-pefite. Okllcana sta bila vie trikrat. Kneglnja je Btara še le 20 let In prava lepotica, ter jo je oče radi tega koraka Iz svoje hiše zapodit. NEMČIJA. Berollnskl Usti trdo obsojajo odklonitev milodarov iz evropskih deiela za Ban Francisco, katero je predsed nlk Roosevelt Bamovoljno odklonil, ki je baje lirekel, da je Amerika sama na sebi dovolj bogata, da lahko sama brez tuje pomoči pomaga San Francis-canom. , — Od nemških zavarovalnic je najbolj prizadeta po 8an Franclacanskl katastrofi monakovsfca pozavarovalna družba, katera bode morala plačati pribliino tri mtljone tolarjev Akode. Tudi čeSka pozavarovalna druiba Je v ikrlpclh. Koliko bode morala odikodnlne plačati Se ni povsem znano, vender biti morajo znatne, kajti akcije ao se v zadnjih dnevih znliale na 90 kron na akcijo. FRANCOSKA. fttrajk na Francoskem. Bolj ko se bllia prvi maj, bolj se poostruje položaj strajka. Delavci zahtevajo osem urno delo, industrije! Jim v to ne privolijo. VojaAtvo je povsod konslgnlrano ln bati se je krvavih dogodkov. Tudi bode 1. maja izbruhnil splošni štrajk. Včeraj se je prldruillo fitrajku 6000 brusačev ilahtnega kamena in 4000 delavcev Is papirne tovarne. Tudi črkostavci so ustavili delo. VojaAtvo straži zapuAčene tovarne. — Meščansko časopisje Izjavlja kar odkrito, da sedanje gibanje to je demonstracija, Je le predigra k splošni ustajl proletarjata, ki bode skušal sedajno vlado ugonebit!. Po Parizu Sirijo jako uznemlrljlve vesti. Iz katerih se posname, da so nekatere ulice ie zabarlkadlrane ln zaprte. Veliko Pariianov J* vie zapustilo mesto, pobralo svoj* bogatstvo ter ae Izselilo preko morja. ITALIJA. Ministrova Izjava. Minister zunanjih zadev Ouardluini j* na senatovo Interpelacijo gled* govoric flede razvezo trozveie odgovoril, da ■ tem ako Italija sklene zvezo i Anglijo in Francijo nI nevarnost za Italijo, pač pa to svežo odobravajo tudi druge velesile ln trozveza ostane Ae nadalje nespremenjena. * Potres v Italiji. Tudi Italija Ae treae. K V toskanskl pokrajini Sina j* napravil potre* dne iS. L m. le precejšno »kodo. Več poolopU. tako tudi mestna bila v Pogglbonsl j« razdejan-Prebivalci v Pogglbonsl stanujejo pod milim nebom. Me*to so morali, radi ponavljajočih m snnkev zapustiti. Ameriške vesti. Podrobnosti o_potresu. Dan za dnevom prihajajo Btrašna poročila o katastrofi v San Franclscu. Privatna poročila ki so iz&le niso bili niti senca ialostnl resnici. Število mrtvih Je naraslo na 1500 — nad B000 Je ranjenih, a od 400.000 prebivalcev je 300.000 brez Btrehe. Iz San Franclsca pišejo: Čeravno večina ljudi ki strada in je brez Btrehe, gleda razvaline lepega mesta, pa vendar so Ae pri pogumu, kaj vsak al Je v zavesti, da bode v kratkem času Iz aedanjlb razvalin, nastalo lepo mesto, ki bode skuAalo preboleti zlo, katero Je prov-zročll potres in ogenj. Le malenkost Je Ae ostala od amerl-kanBke metropole na zlatem rogu. — Celo vprašanje Je če bodo tnolno rešiti najlepši del mesta na zapadnl In vzhodni strani. Z oskrbovanjem vode Je nekaj bolj-»h pa pod sedanjimi razmerami Je delovanje nemogoče. Vročina Je akra-Jno neznosna. Skrb za 300.000 ljudi, ki so brez strehe Je sedaj glavna naloga mestne uprave. Večinoma tih Je sedaj po parkih in Javnih prostorah nastanjeno le preskrbovanje s ilvili Je težavno, ker je vse vnlčeno. Hleb kruha, kateri je stal do Bedaj 5 centov, ga prodajajo po $1. Tudi druga ilvlla bo draga. Kakor ae sliši so zavarovalne druibe sklenile vso Akodo, ki je naj si bode potres ali ogenj na zavarovanem imetju provzročll poplačati. Na ta način bodo morale druibe plačati 110 m IIJonov dolarjev. V strašnem položaju. Iz San Francisco, Cal., bo poroča: Ko je takoj po potreau začel goreti Wlndzorskl hotel, zapazili so tri može na strehi. Rešitev Je bila nemogoča ln vsak čas se Je pričakovalo, da razpade ogromno poslopje. TI možje so bili kar lz uma, ter skakali iz enega kraja v druzega. Ko Je vojake zapovedajoči častnik vldll ta poloiaj, ln ko je sprevidel, da Je vsaka reAltev nemogoča. Je ukazal vojaštvo na te može streljati in res so jih na ta način rešili grozne smrti. Tudi se sliši, koliko roparjev in tatov Be je vie postrelllo. Pri nekemu ustreljenemu roparju to dobili v njegovih usta dragocene dljamante. Tudi poročajo podrobnosti o razdejanju Agnew norlAnlce pri katerem Je bilo 200 norcev zasutih. Krik Ip prizori tega so nepopisljlvl. — JaponBko društvo rudečega krila bode odposlala v San Francisco ladijo bolntdnlco In celi oddelek zdravnikov In bolniAkih strelajev. General Miller napada Roosevelta. General Miller se močno jezi nad Rooseveltom. da Je odklanjal zunanje pomoči; pisal mu Je odprto pismo v Jako strogem naglasu. General tudi pripomni: Prezldent Roosevelt nI odklanjal dragocena darila zunanjih driav, katere so poslale njegovi hčeri prllikom poroke s poslanikom Longworth. Seveda ti darovi so priill v druilno. In so bil s hvalelnostjo sprejeti. Sedaj pa, kjer se gre sa to. pomagati nearečneiem, s* predsednik nenadoma temu zoperstavlja, rekoč, da se nesrečne!! lahko sami sebi pomagajo. Nemčija skrbi za svoj* ljudi. Zunanji urad j* nemškemu poslani ku v Waahlngtonu za ukazal, hitro kakor mogoče polrvedsti koliko "Nemcev" se Je v San Francisco ponesrečilo. rešene pa preskrbeti i r*tm potrebnim. Vedno bolj razburja ljudstvo vest. da J* predsednik Roeevelt odklonil pomoč ta Frisco Iz N*m«J*. t V vflih krogih se kritizira.to odklonitev, katero bo aprejell kot žaljenje nemAkega naroda. "8heriff" Mosely varuh zaprtih uradnikov zapadne federacije. Iz Idahe be poroča, da bo se ta-mofinjl oficljall sprli 12. aprila ko Je Sheriff Moaeley zqbranll vstop dveni plnkertoncem v Ječe v koji bo zaprt! uradniki zapadne federacije. Dva Izmed plnkertoncev sta samo vprašanje Izrazila, da bi rada videla zaprte uradnike v njih celllci. Ko pa Ju Je Sheriff odslovil, prišla Bta zopet ln večkrat v naslednjih dneh z Isto prošnjo, toda vsakokrat Jima je Sheriff prošnjo odbil. Slučaj Bta pinker-tanca naznanila governerju ln ta je izdal povelje na Sherlffa naj Ju puste k zaprtim uradnikom. Sheriff Moseley pa Je obratno governerju odgovoril, da zaprti uradniki ne iele videti nobenega plnkertonca, ln ne iele da jih t! nadlegujejo ln torej da ne more dovoliti da vstopijo pin-kertoncl v njih celici, tudi ne dovoljuje plnkertoncem drlavno Jetnlšnlco za njih glavni stan. Obravnava proti uradnikom zapadne delavske federacij«. Iz Washlngtona Be poroča, da je zvezno vrhovno sodišče določilo obravnavo proti uradnikom zapadne delavske federacije Moyerju, Haywoo-du In Pettlbone, katere ao obtožil! sokrivde na umoru governerja Sten-nenberga, na prvi torek meseca oktobra t. 1. Iz zapada. Iz Pendletona, Ore., prihaja vest da so je na Indijanski naselbini Umatilla vršil med pastirji, Indijanci in milico Ae precej hud boj, v katerem so bill trije vojaki In trije Indijanci usmrčenl. Spopadli bo se radi tega, ker bo paBtlrjl na drugem, kakor odkazn nem prostoru ilvlno pasli. Veliki potresi od leta 1137 naprej In število irtsv. Leto Kraj Število mrtv. 1137 Sicilija ................ 16.000 1158 Sirija .................. 20.000 1268 Ctclllja ..................60.000 1456 NeapolJ ................ 40.000 1581 Lizbona ................ 30.000 1626 NeapolJ ................ 70.000 1667 Samaki ................. 80 000 1692 Jamalka ................ < 000 1693 Clcilija ............... 100.000 1703 Aqulla, Italija .......... 5.000 1703 Yeddo, JaponBka ........200.000 1706 Abruzzl ................. 1®-000 1716 Algier .................. 20.000 1726 Palermo ................ 0 000 1781 Peking ................ 100.000 17« Lima in Oallao .......... 1« 000 1754 Cairo .................. 40.000 1785 KaBhan. Perzija ......... 40.000 1755 Lizbona ................ 60.000 1769 Sirija ................... 20.000 1784 Hzlnghlan, Anadoli...... 20.000 1797 Santa Fe In Panama..... 40.000 1805 NeapolJ ................. A°00 1883 Aleppo.................. 20.000 1880 Murcla ................ 6 000 1880 Kanton. Kitajska........ « 000 1848 Cap Haytienne ........ 4.000 1857 Kalabrija ............... 10.000 1859 Qnlto ................... 6.000 1860 Mendoza, Jnl. Amerika .. 7.000 1868 Ecuador In Peni ........ 25.000 1875 San Jose de Cucuta, Colombia .................. 14.000 1891 Sclo ................... 1886 Charleston, S. 0.......... 48 1891 Klndo, Japonska ........ 10.000 1894 Venezuela .............. 1000 1895 Ljubljana ............... 1' Velikane« v SpHngflaldu. Katoličani v Springfleldn. Vo., ao obhajali "vstajenje Oo*podovo" stem, da ao nekaj tamoreev prav na oetnden način llnčaM. Trije zamorci, katerih a*4oWno*t se Je dokazalo pogtall so irtev "miroljubnih" SpringfieldBklh meščanov in v saboto večer, ko bo zvonov! po cerkvah naznanjali, da je "Gospod ustal, bo bili ti zamorci Sivi selgrml. Neko dekle z imenom Mabel Edwards Je prlAlo pred nedavno časom v Springfield, ter Be je uslullla kot po-Btreinlca. V saboto večer pa Je Sla z nekim mladim molkim Izven mesta na sprehod, kjer Bta jo dva zamorca napadla moikega pretepla, deklico pa posilila. Vračajoči se par, je to policiji nar znanll ln kmalo sta bila dva sumljiva a nedolžna zamorca v ječi. Mob je udri v Ječo, ter zamorca gnal na trg, tamkaj Ju privezal na Bpomenik "svobode" ju polil s petro-lejom In zažgal. Kljub temu, da sta zamorca poudarjala da sta nedolžna ln kljub temu. da je deklica izpovedala, da nista bila ta dva napadovalca, Bta vender le bila llnčana. Ko je bilo to linčanje dokončano, je mob zopet naskočil ječo, ter Ae e-nega zamorca doBegel. Tudi tega j* doletela enaka oaoda llnčanja. Oblast se Je pa pri vsem tem 1* malo brigala za mobovo početje ln Ae le sedaj, ko se boji da nastane resen boj med belokolcl In črnci Je oblast najela nekaj milice. Nesreča v rudokopu. V rudniku v Trinidad, Colo., ki Je last Koloradske Fuel druibe bo Je dne 22. t, p. pripetila velika nesreča. Strel se je razpočll in od 40 ljudi, ki bo bill bllzo Je 22 UBmrtllo. V rudniku dela 180 ljudi. CHICAGO. Prvi pomočnl vlak v Sa«) Francisco, Dne 22. L m. se odpeljal prvi vlak ilvlla lz Chicago v San Francisco ki je obstajal lz 14 polno naloženih tovarnih voz. Razven ilvlla so odpeljali tudi perilo, obleke, odeje In zdravila. Komaj je ta oddrdral, je prišel vie drugI vlak 1« New Yorka obstoječ ta 16 vozov. Ta Je vozil 20.000 težkih odej 10.000 lahkih pogrinjal, 30.000 funtov konservnega mesa, 30.000 funtov okajanega mesa, 30.000 funtov pečene kave, 20.000 funtov rila ln 15.000 funtov kruha. Tudi iz Los AngeioB bo odpoBlall veliko število kuhanih jajc in razne obleke. Podrto hiše bodo pričeli takoj zidati In že več stavbenih risarjev ln podjetnikov se je odpeljalo lz Chicage v San Francisco. V nedeljo so pobirali tudi po raznih cerkvah mllodare sa Ban Francisco. Nabrali so lepo Bvoto >70.000, katere bo takoj odposlali. Vsega skopaj se je sedzj odposlalo 7 mlljonov dolarjev, a nadaljnlh 14 miljonov bode pa v kratkem nabranlh- Prva pošta iz Frlsca. V torek ob 6:39 zvečer Je priAla v Chicago prva pošta lz San Frančiška. Vsa pisma In poSiljatve so bile prevl-djene le s poštnim pečatom a i znamkami pa ne. Ker San Frančiškani niso Imeli pismenega papirja so se posluževali rasno druzega, kakor deščice, suknjo, perilo ltd., a večinoma na vseh je bilo zapisano: "Rešeni". Pa tudj) dosti jih je prinašalo nesrečne vest! za sorodnike. Popravek. V "Poslanem" slovenskega podpornega društva Sloveniji It 44 a B. B. P. J. se nam je v zadnjem llata urinila neljuba pomota. Meato "ko j* bil go*pod Frank Klobučar finančni tajnik" ae Ima glaaltL •ko je bil član Frank Klobučar, finančni tajnik". Proelmo, da m*rodaJml krogi topro-ste to pomoto. Urerfnlftve. GLAS SVOBODE Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz »Slov. Naroda" $ 1 Tretji del. VI. i Čim Je Kopitar prestopil prag Lju-rnilinoga stanovanj« in pogledal v lice mladi ženi, ga je obila takoj slutnja, da dobi tu v roke kljuO do velike skrivnosti. In lstotako je Ljudmilo, ko Je videla pred BeboJ strogega Kopitarja, hkrati prešinil utrab, tako da ni mogla izpregovorltl nobene besedice. Samo roko Je iztegnila, kakor bi hotela ubraniti Kopitarju, da Be Ji prlbil2a. Molče sta si stala nasproti ; komaj da sta dihala; oba sta bila bleda, ker Bta Instinktivno čutil«, da Je nekaj na potu. — Gospodična — jaz vem vie, Je končno po daljiem molku osorno sa-kllcal Kopitar. Te besede Je Bkoraj bruhnil lx sebe — tako ga je bila prevzela notranja razburjenost. A ko jih je lxgovorli, se je koj pomiril ; Imel je samega sebe le zopet v oblasti, ko je slISal svoj glas. Trdo je nadaljeval: Vse vem, gospodična, odvisno pa Je od vas, kaj da storim. — Alt gospod — Jaz vas ne razumem, Je zbegano jecljala Ljudmili. — VI me razumete prav-dobro, gospodična Ollmplja. A da ne bodete v dvomih, vam povem Se to: VI Bte avstrijska vohunka in agentlnja — danes ponoči ste bili v Doberletovl hlii v Trnovem, kjer so delili puSke, in tu v stanovanju skrivate nekega zarotnika Ljudmilo so ta brutalna razkritja do skrajnosti presenetila. Bilo ji je, kakor da jo Je kdo s kladivom po glavi udaril. Strahoma je sklenila roke, med tem ko Je Kopitar neizprosno nadaljeval: — Ta zarotnik Je 5el z vami od Doberletove hide čez Breg do sem in je Sel tudi z vami v hlSo. No, ali ne vem vsega. Če hočete, vam de kaj povem? — AH — gospod Kopitar — kaj vendar mislite. — Kako me morete tako dolžlti — jaz ne vem ničesar — jaz vas sploh ne razumem. Ljudmila se je bila nekoliko zavedla ln je poskusila hlinltl neko o-gorčenje, kar pa se JI nI prav posrečilo. In umolknila Je tudi takoj, ko jI je Kopitar s perečim sarkazmom segel v besedo. — Torej, vi me de vedno ne razumete T Oj, kako ste nedolžni In nevedni! No, morda bodete policijskega komisarja laglje razumeli! Ta groinja je spravila Ljudmilo v velik strah. Plašno je pogledala Kopitarju v oči, potem pa začela begati po sobi. Nemo Je grizla Bvoje ustne ln zdajlnzdaj vrgla sovražen pogled na Kopitarja. Ta je videl, da se mu je prvi naskok posrečil, da ima sedaj trdno stallSče in zato je hladnokrvno čakal, kaj da Ljudmila odgovori, Ljudmila jo uvidevala, da je njena usoda popolnoma v Kopitarjevih rokah, vedela je, da bi bila takoj aretirana, če bi Kopitar poklical policijo ln da bi bili podrti ■ tem vsi njeni načrti Stopila je torej pred Kopitarja ln milo proseč s sklenjenim rokama rekla. Gospod Kopitar — bodite usmiljeni — nikar me ne pahnite v nesrečo. Jaz nisem toliko kriva, kakor mislite. Kopitar je dobro zapazil lokavi, ca-vratnl Izraz v LJudmlltnih očeh. — Predvsem, gospodična, je rekel ne sinete prezreti, da sem prilel i namenom, Vas reiltl. Če bi Vas hotel spraviti v nesrečo,- bi sploh ne bil sem prilel. — O, hvala vam, gospod Kopitar. Srčna hvala. PrtUl sta me torej m-rit ? Kako blagi sta. — "No, tako nesebičen al sem, ss je smehljal Kopitar. Roka roko ami-, va. Usluga sa uslugo. Jas rsSim Vas — VI pa pemorete meaL — Ali — gospod Kopitar — kako naj Vam jsc pomot em T Saj Jaz nI-česar ne vem! — ITO se ml ae amlkajte, gospodična, Je rekal s strogim povdarfcom Kopitar. Govoriva odkritosrčno. Jas eem trdno odloBsn. razkriti «areto ln zarotnike Izročiti francoski oblast-nljl. Če ml to poveste, kar hočem vedeti. Vas obvarujem vsake nesrečo — če nebete, ste čez pot minut a-retovanl. Povejte mi zdaj svoje pogoje in kupčija bo Bklenjena. Ljudmila Je le malo časa poml&lja-la. Potom je rekla odločno: — Dobro! Jaz Vam povem, kar vem. a s pogojem, da sme neovirano oditi tisti gospod, ki Je pri meni skrit da mene z nobeno besedico no sumničite ln tudi preskrbite, da ne bom ne zaslišana, ne klicana na kako pričevanje. Vem, da ste poitenjak; baronica Cojzova mi Je dovolj o Vas pripovedovala. Če mi daste avojo ča-Btno besedo, Vam bom zaupala. — ZanaSajte Be name. Dam Vam bvoJo častno besedo. — Potem Je vse v redu. Ljudmila je segla Kopitarju v roke, Kopitar pa si Je potem obrlBal roko in gredoč z Ljudmilo v drugo sobo, mrmral : — Fej — da reši sebe, Izda svoje zaveznike. . V sobi je sedel za mizo star gospod orjaške postave, ki Je prestraSen, — skočil izza mite, ko Je zagledal Kopitarja in potem planil k ponoflni omarici, na kateri je letal aamokr«8. Ljudmila pa Je hitro stopila k nJemu ln mu Sepetaje povedala, kar se jI Je zdelo primerno, da tujcu pove. Starec se Je tudi res kmalu pomiril S Kopitarjem nI spregovoril nobene besedice, pač pa je imel Ljudmili mnogo povedati. Med tem prlpoveda-nJem se Je hitro napravljal, ln ko je bil gotov, se je nsglo poslovil od — Ljudmile. Gredoč mimo Kopitarja mu Je nekaj stlBnil v roke ln odfisl. Kopitar Je pogledal, kaj mu Je starec dal, ln videl cekin. Ljudmila se Je zasmejala. — Rekla sem mu, da ste tudi Vi zarotnik In da ate ga prlflll svarit — Zato Vam je dal cekin. Ljudmila Je Sla zaklenit zunanja vra ta, In potem rekla: — Sedaj pa sedite gospod Kopitar, da Be domeniva glede najine kupčije. Kopitar Je ostal več ur pri Ljudmili. Ko Je odšel, mu je kar Šumelo po glavi, toliko Je bil izvedel. Vzllc temu pa nI Sel na pollcUo, nego hitrih korakov na Breg k baronici Cojzovl. m Baronica Cojzova se je bavlla Se s svojo tolletto, ko JI Je prišla sobarica naznanit, da želi Kopitar t njo govoriti. — Kopitar? In ob tej url? se je čudila baronica. To mora nekaj pomeniti! Naročila je sobarici, naj pelje Kopitarja v Balon, sama pa Je mirno nadaljevala svojo tolletto ln se nI prav nič požurila. Kopitar Je moral dolgo čakati, pre-dno so se odprla vrata ln Je vstopila baronica v salon. — Ali ste morda tudi vi priSli kot snubec? Je baronica zbadljivo pozdravila Kopitarja. Za danes ml Je namreč naznanjen Se neki drugi snubec. To je vzrok, da sem se nenavadno dolgo zamudila s svojo tolletto Snubcev vendar ne morem sprejemar ti v Jutranji obfokl. Ali »te tudi vi tega mnenja. Kopitar Je potrpežljivo poslulsl, da Je baronica dala dufika svoji slabi volji. Potem Je rekel: Dalje pride. Maksim Eirkijen pregrcšek. Maksim Gorki uprizoril je velikanski pregreiek. Vsa njegova lzborna literatura, vsa njegova dela ta napredek človeštva, m njegova neustrašena izvirna dejanja vso njegovo hrepenenje po svobodi. val njegovi boji In prestane nevarnosti, po katerih je dospel do tedanjega vrhunca ln slave, vsa Imenitna dela, M jih lzvritaje ln ki jih je Izvrševal, kateri «o ga dvignile na površje časti, vse to mu se ne Btaje v dobro, kajti edini pogreiek, ki ga Je učlall, poteptal mn je njegovo slavo ln čast M. Gorki ja so ▼ New Torku Utirali Is hotela, obsojali so ga Isti. od katerih je pričakoval prijazen vspre-jem, rastaiUi so ga do dna d ni«, ln zakaj? Zato, ker se je predrznll pripeljati s seboj žensko, katera ni njegova legitimna soproga, zato ker je s tem preziral ln obsojal družabno šopirjenje. — Pa tudi to nI Gorkljev pogreSek. Imamo neStovllno imenitnih mož, — mož ki so umetniki in literati, kateri pa Btopajo po ravno Isti poti, kateri se družijo z neStevilnlmi ZenBkami, ln prava umetnost bi bila povedati, katera Je njegova prava soproga. tJvorjenl smo, da v r,avno tem hotelu, Iz katerega Je bil Gorki Izgnan, so bill moSkl, katerih dui^e bo prenapolnjene b prefieBtovanjBklml dejanji, a tudi vemo, da so ravno ti ljudje, najbolj upltl ln kričali za odstranitev Gorkija. Celemu svetu Je znano, da Je ruski car živel več let r. neko gledališko Igralko, katera mu Je v tem času rodila več otrok. Carica Je pa vedela za njegovo početje In razmerje, a slednjič mu je VBe njegove prestopke velikodušno odpustila. Car Je tej prlležnici zmetal vso svojo ljubezen, kljub temu da postava prisvojuje tako ljubezen edino le pravi soprogi. To carjevo početje so pa tudi njegovi sovrstniki, to je vladarji drugih veleBll pozabili. Celo predsednik RoBevelt, ki Je napolnjen b Bocljalnlml In osebnimi Idejami Je ponižno pregledal morallč-pregrehe ruskega vladarja. Tudi se nI urlnjavala nobena ovira, ko je Alice Longworth z veseljem sprejela poročno darilo od ravno tega vladarja. Bogastvo blešči, zapeljuje, ustanovila Ideale med paraslti te dežele, isti ki privatne Škandale zakrivajo z dohodki delavskih žuljev, isti ki svobodno teptajo vaako postavo, naj si bode cerkveno ali posvetno, lati uživajo vse eno spoštovanje, istim se ne krši ne časti ne slave. Proti tlm je Gorki angelj, čist kakor Bneg in nedolžen kakor novorojeno dete. Poglejmo na dogodke sedanjega časa In zgodovina Je polna morallčnlh pregreh ln preSestvovanj mogočneiev. naj se bode posvetnih ali cerkvenih. * Gorki pa se je postavno ločil od žene, katero ne ljubi In podal je roko ln srce drugI, v katerej uvldeva svoj ideal, svojo srečo iu katera ga zvesto spremlja na trnjevem potu njegovega življenja, ter deli z njim slabo In dobro. Vendar tudi v tem pa nI Gorkljev pregrefiek. Nekateri uvldevajo pogrešek v tem, da Je pripeljal svojo ljubico s BeboJ v Ameriko. Je 11 to napaka? Koliko drugih mož, je storilo veliko huje nego Gorki — da nekateri so pripeljali celo po Sest žen — in potovali so mirno. Je 11 Gorki a svojim dejanjem žalil postave? Gorki bi bil moral biti bolj pogumen In pripeljati cel harem s seboj, in vemo da v tem Blučaju bi bit častno sprejet in New Yorskl hotelirji bi se ru-val I med seboj za njega. To bi bila reklama. Vender kje pa tiči Gorkijev pre-grešsk? Pregrefiek istega Je, da Je dofiel v Ameriko kot zastopnik ruskih delavcev. kot voditelj delavcev vesoljnega sveta ln kot pogumen bojevnik za svobodo in zmago proti burgoistlčnl kliki. To je njegov pregreiek. če bi tega ne bilo, nosili bi ga po rokah ln 11« vili kot ideala, vabili bi ga na svoje domačije, nJega ln njegovo ljubico, bi kovali v zvezde. Vender prlSel Je kot revolucljonar, radi tega tudi konec njegove slave. Pa ie nekaj se je ta slavni Gorki pregrešil Takoj pri svojem dohodu je poslal saprtlm sod ni go m Mbyerju, Haywoo-du ln Pettlbone pozdravno brzojavko. To Je tudi velikanski pregreiek. katerega mu naSl plutokratl in njih Časopisje nikdar ne oproste, — Maksim Gorki, zastopnik ruskih delavcev, vojak socijalne revolucije mi Te častimo ln dobro nam dolsl! Radi Trojega postopka In pregreika Te ljubimo s podvojeno močjo, ln slavimo Troja dela, kar si Jih učlnll, la kar jih le nameraval nčlnitl. Ml smo in bodsmo vedno s Teboj zvesti sobojevniki, proti našim so- Praznoverje. Babtlstovski pridigar dr. Lincoln Moore Je pred kratkim rekel, dk ni nobeno praznoverje tako surovo, nobeden nauk tako smešen, da ne bi imel pripadnikov ln to celo v deželi raskritja ln v napredku vede ln znanosti. Nauk, katerega nam podaja ta pridigar, Je pač v popolnem soglasju našega stoletja ln soglaša z napredkom znanostL To Je popolnoma umljl vo, kajti lastna vera Je edina prava in vBaka druga vera Je. praznoverje. Da pa vaako surovo praznoverje ima v našem Btoletju pripadnike, Be spozna lz razlike ki obstoji med navadnim ubožnlm ljudstvom in med onimi, ki se pri&tevajo znanstveno Izobraženim. Da bi to razliko odpravili, da bi dosegli neko enakopravnost med nižjim ln Izobraženim slojem je pač naloga sedajnostl. Kako male pa je število tih, kateri to nalogo izvršujejo, ln kako velike so zapreke, ki so na poti tega cilja. Ako bi vsakdo tako delal, kakor govori, takrat bi praznoverje kmalo zginilo. — Vender materijalnl dobiček Je v sploftnih slučajih močnejl, kakor pa prepričanje. Nevednost polni žepe, boj z nezna-nostjo zahteva žrtve, ln žrtvovati, je pa celo Istim, ki hočejo sejati znanost, — neumnost. In radi tega se pa tudi ne more praznoverje zatretl, kajti ravno isti, kateri so si nadeli to misijo, gledajo, da lz te napravijo "buBiness" a mesto da bi ljudstvo podučevatl, Jih vodili k razvoju in napredku, Jih držijo v okrilju teme, neznanoatl in nevednosti. Bolj ko Je privrženec neumen, bolj ko mu uceplš v srce nauke nazadnja-dnjaStva, bolj bode sposoben za po-mnoZenje dobička In bolje bode igral ulogo "molzne kravice". Socijalno In naprednjaško časopisje se trudi nuditi revnem sloju berila, po katerem bi spoznal ln se prepričal o tem, da veda je napredek, da veda Je Isti faktor, ki ga razklene lz verig nevede in teme. Vender onim katerim Jo na tem ležeče da ljudstvo ostaja nevedno prepovedujejo take časopise, ter zlorabljajo moč spovednlce ln prižnlce Batno za to da ostajajo 'brumneduSe' v duševni temi. Svet se pa suče ln časf se spreminjajo, Tudi v borno kočo je začela veda poSilJate svoje žarke, tudi v borni koči se je začel razvijati pohlep po vedi, In napredku. čaal teme ginjevajo, ter se s hi-trlco umikajo vedi, a ob enem gineva pa tudi praznoverje ln rapldno se tudi znižuje dobiček onih, ki pravijo — "Veruj ln bodeš zveličan," Tedno pri roki. Zdravnik more bivati daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo. pr, wmw mchm pan mm v svoji hi§i. gu morete vodno celo v težkih slučajih revma-tizma, nevralgije, protina, lumbago. I>oleoin v hrbtu in nahodu vporabljati, , (4) 85 leten vspeh. 25 in 50c. ■8» F. Ad. Rlchter & Co LiA 215 Pearl Str. \|f New Yrok City, NAZNANILO. Matija Erklavec. edini slovenski krojač v Ohioagi naznanja slav. občinstvu, da se je radi premajhnega prostora preselil iz 438 W.17 St. na 624 S. Ontre ave. Nadalje javlja, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, <324 8o. Centre ave. Cbioago. ROJAKU Naše podjetje, parobrodno društvo "Frank Zotti Co", namerava vknpiti vže drogi parnik.s katerim bi prevažal ljudi in blago v stare domovino in obratno. Naročila za prevažanje je tolika, da Bi more omisliti ie dragi par-nik, a potnikov je toliko, da moramo povečati naše podjetje. Priporočamo dragim rojakom naše delnice po $5. kateri naj jik nakupijo, dokler so še v zalogi. Frank Zotti a Co. 108 Greenwich St. New York. E. Pauch gostilničar ' Se priporoča za obilen obisk. ROJAKI, NAROČUJTE SI "CLAB 8VOBOCE." Blue Island Ave. vogal 14. Str. Zanesljivi trgovci z oblekami ii popularnimi cenami. Ravnokar prejeti smo fino ulogo raožkib poletnih oblek v najnovejši MODI in razni barvi. ▼se na«c blago se prodaja sa eno in isto ceno vsakomur, torej popolnoma sanesljiyo. Možke obleke vsih Trst in mod CENE OD $8.60 D0$2&.00 X0ZKI KLOBUKI PO $1.50,13.00 in $8.00. r-fflMbr- . ... a GLAS8VOBODE 3 Nekaj i katolicizmu iz stare domovine. ■i. Vsa izgoja, vsi razvoji kat. človefi-tva a« postavljajo ▼ alužbo la to neumnost. Katekizem vprafta: čemu smo na svetu? In odgovarja: na sto-tu smo sa to, da spoznamo boga, ga ljubimo, mu slutimo, ln vsled tega v nebesa pridemo. Tedaj moramo vse verovati, kar Je bog razodel In ~ve le kat duhovnik. To je Jako trdna veriga,1 ki vernike vele na duhovensV vo. V tem najdete- razloge za "itif-tengo", za testamente v prid duhoven-stva. Za od vrnitev prave reve katolik malo stori; vedno Skill proti oblakom, ko kaj dobrega stori. Zatorej tudi katolik kako dobro stori, da se ga vidi. že dolgo ni vefi res, da naj desnica ne ve, kaj Je dala levica. — Protestantje bo v tem drugi molje. Po njihovi veri dobra dela nlfl ne pomagajo t pridobitev nebeB ln kdor Je lopov, ne pride v nje, Ce znese le toliko v farovft. Protestanti Angleži so pa tndl odpravili sulnost Črncev lz A-frlfce v Ameriki, mej tem, ko no kat Lahi in Spanci z odobren Jem vlftjega duhovenstva imeli cvetečo trgovino 9 sulnjl. Protestanti so napotlteljl zmernosti v Jedi ln pijači, so uredili var-nostne ustanove sa uboge dekleta, bo napotili razllfina zavarovanja proti nezgodam, boleznim. Kardinal Manning pile: "Ne jedno teh ustanov nismo ustvarili katoliki; komaj Jedno kat Ime je najti v dotlčnlh poročilih. Gotovo amo bili v tem Času v sakristljl'. Mej reveil je naatalo krščanstvo. TI reveti niso dosti šteli življenja na zemlji, na kateri ae jim ni godilo dobro, ampak hudo. 2e dolgo je kal zaničevanja llvljenja ▼ naši kat. veri. AH kat duhovenstvo Je učilo vernike pretiranega zaničevanja. , Zaradi tega nI najti dosti uBmlljenJa t kat ce-libatarjih. To avedoCI vsakdanje llv-ljenje. "Skric odretl, od farja beli", se reče t našem narodu. MaACevanje kat duhovnika je grozno. Znano je pa tudi trdo srce tega mola, ako je njemu dana sodba In kaznovanje. Ka-tollika vera ne zbuja veselja do llvljenja, ona uCI trpeče lastnosti. Vernik naj bo z vsem zadovoljen. Katolik Ima vedno atem polna vaa usta: "bo le bog dal". — Tako pride, da Je kat. malo energičen človek. Malo se briga ša to, kako ae vlada. Neomlkan katolik se tudi ne briga dosti za svojo drutlno, sa občino, avoj narod, sa državo, v kateri llvl. Danes rabimo vero, ki poveličuje dobro tlvlje-nje okrasiti. Japoncu, ki je nedavno pokazal, kaj premore orjalkega, Je nauk njegove vere ta: Domovina Ima svoje moči, ki človeka vlečejo s »Ho domotožja nase. To domovino pove-llčatl, v njej lepo, dobro llvetl, to je ▼ersko Uvljenje. V tem llvljenju Je Tse, po smrti nič. Upanje na obllostl v nebealh ne uCin kuje dobro na neomlkance; polenljo se radi. Komur je kaj do dobrega llvljenja le tukaj na zemlji, da bo II-ljav, ta bo marljiv, ta postane spreten v prldoblvljanju — ta al bode tudi, ko pride do preinoteoja, oiepial stanovanje ln vse drugo, — skrbel tndl v občini, za to. da tndl drugI lepBe llvijo. To nI dobro naučno «re-stvo, ako se človeku za to, da kako Sivi, ali kaj stori, obljublja kaka odplača, kak raj, nebesa, gori nad oblaki Vsaka vera računa s spolnim nsgno-tjem v človeku. Saj je ta spolnost zakon narave. V starih verah so bili boginje, bo gori spolne ljubezni ln častilo ae jih je v tempelnlh, se4 Jim darovalo. Nekatere cerkve so bile posvečene le tem božanstvom. "Dosti vsrsklh opravkov, navad predstavljajo navade spolnega llvljenja ln nekateri verski nauki, dogme slutijo kot podlaga, da posvečujejo navade spolnega llvljenja. "Spolno Uvljenje u-pljlva na razvoje ver. Ako bi kala vera to stran človeškega llvljenja v ne-mar puščala, bi ne uspevala. Tndl krftčanatvo sloni na tem temelju in posebno katollffanstvo. Verska pobota-ost je rada zdrulena i polno ljubeznijo. Mnlhl so zaljubljeni v sv. Marijo, nune v Krista. V najgorkeJSsm verskem čustvovanju »• bavtjo vsaj v duhu spotao s Marijo. Krlstom. Ca*-Banje Marij«. Marije Msgdalve. Mar rtje ls »ataalje temttl »» ** P0^ Syllabus in navedena encykllka sta obvezna za vse katolike. Seveda sloni vravnava hierarhije kat cerkve tudi na razvojih prejšnjih časov, ali za zdajšnji čas veljati, ta dva pisma kot navodilo delovanja kat. duhovenstva. Za nas Slovence, ki smo za Tlrolci najpoblevnejše kat. ovce, Je tedaj zanimivo, da zvemo, kake verige nas vežejo na sužnost pod kat. duhovenst-vom. (Dalje prihod.) Iz političnega state, pile P. V. V zadnjih številkah "01. Svobode" podal Bern s« v razmotrlvanje kritičnega položaja Western Federation of Miners In v kratkem Bern opisal za-vratni sapor Moyerja, Hay wood a ln Pettlbona. Ravno tako pa aem obljubil cenjenim čltateljem "Gl. Sv." da Jim v prihodnji fit t^ Je v tej Izdaji podam zgodovino ln začetek ali bolje rečeno Izvir "Mine owners" kon-spiraclje. Ali Ima politika s tem kaj sa opraviti? vpraša se marsikateri. Seveda! Pričnimo v začetku. Simon Guggenheim, Clan 'Smelter" trust a namerava zaBestl Tom Patter-bouovo mesto v senatu. Vsekako, da Be mu ta želja "želja magnatov", izpolni ln prevari lJudBtvo voliti za legislature, ki bi kapitalističnim nakanam bila mila kajti sprevideli so, da nekaj ae mora ukreniti in potalažiti rebelnl položaj v državi. Izvor tega rebelnega položaja v državi Colorado je nesramno republikan-ako (kapitalistično) časnikarstvo, katero Je uradnike W. F. of M. krivilo umora gov. Steunenberga. Namen tega časnikarstva je podel in Jednosta-ven, skrit za političnim zagrinjalom. Kapitalisti, uvldevšl, da če se delavB-ke organizacije uničijo, če se delavec v temu postavi, če se Jim uradniki ln voditelji, kateri Imajo volilno moč v rokah, počrnljo, če se delavske združene moči oalabe, potem ae Jim bode lalje bojevati proti raztrešenlm omahljivim močem ln tako preide politična moč v kapltaliatovske roke. Zakaj ni Alva Adams, vkljub temu, da je bil izvoljen z večino 12000 glasov governerjem na mesto blvfiega krvoločnega Peabody-a, zasedel gover-nerškl prestol? Mine Owners asoclatlon je sprevidela, da bi morali, ko bi Adams zašel to meeto, plesati, "jlg". Dovoliti možu kojl se je pokazal poštenjaka ln ki se je obvezal združenim delavcem pomagati, zasesti governor-sko mesto značllo bi pogin ln grob nikoli sitim krvoločnim kapitalistom. NI čuda torej, da je ta sodrga tako dolgo brcala, zanke nastavljala, podkupovala omahljlvce In naposled zmagala, ter posadila na Adam-ovo mesto McDonalda, člana "Mine Owners A." Na kak način je pa tudi C. C. Hamlin, District Attorney, tajnik Cripple Creak Mine Owners Assn'. prilel do tega mesta. Vprašajmo se all je ta oseba, ko Je kandidirala za to mesto hlepela po časti In letni plači? —-Ne, nikakor ne. Njegov edini namen je podel, kajti on Je hlepll po bičanju trpina — delavoa. Te volitve ln rezultat istih Je za-vratni zapor uradnikov W. F. of M., kajti Mine Owners Aaa'n. je sprevidela, da če se jim posreči uradniki-ke, W. F. of Miners pozapretl, se letih znebiti, olajšati unljske blagajne ln tako celo stanje prostega delav-atva slabšati potem ne bodejo Imeli nobenih ovir pri prihodnjih volitvah lto je prlh- Jesen), ln da bodejo do-aegll to kar, je nJim v korist a delavcu v kvar. Republikanske Institucije bi morale garantirati "equel treatment before the law toward all men." — Le poglejte proti zapsdu, v državo Idaho. Tam so trije delavski voditelji v zaporu, amrdjlvlh ječah po krivem obtoženi zločina. Na vzhodu Imate "Dlatrict Attorney-a", ki uradno trdi, da so veliki samo— lspovedanl krimlnall nekrlvi zločinov. In na zapadu v Idaho Imate gover-nerjs, ki oflcljelno ln večkratno ta-trjuje. da so delavski voditelji, arbl-tratlčno pozaprti, krivi umora. — On ne šaka niti obeodbe. alti obravnave, le manj pa evidence pred porotniki. temveč spoznava jih krivim po lastnem, domišljavim prepričanju (Tj. Pravi, resnični zločin, katerega so Moyer, Haywood in Pettlbone storili Je to: Skusili bo zboljšati stanje sodelavcev, med tem ko so vlaeko spoštovani in lepo postopanl tatovi — Insurance Co. — ropali ubogo ljudstvo, neda bi jim kaj ialega storili. Zaprti bo v smrdljivib, nezdravih, temnih ječah, na prošnjo poroštva, na zahtevanje zagovornika Richardson, je sodnik Smith zavrnil. Da bo ti trije nedolžni lsrekla Je masa ljudi, katerim s6 dobro znane razmere Mine Owners konsplraclje. Moyerjevo flzlnčno stanje poBtaJa vedno slabše! Monster McPartlaud ga redno obiskuje ln skuša pridobiti podpise na listinah ter mu zagotavlja lepo nagrado ln prostost. Čast vstraj-nemu Moyer-Ju, da tako lepo zastopa Bvoje delavce-brate ln da vkljub temu, da mu bi prostost Izdatno pripomogla k zboljšanju zdravja ln zraven tega še dobil lepo nagrado iz rok tožnikov za izdajstvo, on temu noče privoliti ter trdno Btpjl pri svojem principu. Ko bi bil kriv zločina, gotovo ne bi take prilike zamudil, ker je pa nedolten, zveat avojemu poklicu, Je Isto veliko dušno odklonil. Ves svet dobro ve, da so brutalni kapitalisti za hrbtom idijota Goodin-a Plnkertovcev in od governerja na sodniški Btol postavljeni sodnik 8mlth odločno sklenili polastiti se najpodlej-šlh sredstev, samo da zadostijo svojim gnjusnlm, podlim nakanam. "Znano je", piše Hearst v New Yor-ku Journal-u, "pod kako oblastjo Imajo Goodlna ti podleži. Ravno tako pa Je znano, kako strastno hrepene po glavah nedollnlh uratlnlkov, katere niso mogli čaBtno premagati. "In če bo mogoče ti možje krivi-— kar seveda niti za trenotek ne verjamemo — časopisje bode delavatvo o tem obvestilo, na podlagi evidence ln zahtevalo kazen na veialah, kajti oseba, ki bi pokvarila dobro delo prostega delavstva s 'kanardsklm' umorom se mora Iztrebiti iz sveta." "Na drugI strani pa ti možje se naj ne obesijo na podlagi lažnjlvega pričevanja najbode že katerega koli kupljenega ali najetega latnlka in tzpove-danega morilca. "Kapital Je vsega (?) mogoč, a moštvo v Ameriki pa Je mnogekratl nizko palo. Vsekako pa upajmo, da čas še ni prišel, ko Be bi bičalo In križalo nedolžne, ne da bi se kedo v bran postavil." "To hell with the People", pravi go-verner Goodln. "Kaj ae naj Je vendar bati ljudstva Moyei^—Haywood in Pettlbone ne bodejo nikoli llvl za-pustlll državo Idaho", izrekel se Je McPartland. Očividno Je, da zarota Je sklenjena ln bodejo na vsak način skusili umoriti uradnike W. F. of M. In zakaj ae bi vendar bali IJudatva, ko Ima vendar governor 20.000 mož hrabre —?— milice na razpolago ln ne Se samo to, tudi porotnlltvo, obstoja iz od magnatov podkupljenih mol. Da Imajo ln da bodejo Imeli zagovorniki Richardson, Clarence, Darrow in drugi dovolj opravila je samo ob sebi umevno, vendar b! p« zapomnite, da Western Federation of Miners Je imela vse za zgubiti In nič pridobiti z umorom ez gover. Steunenberga: — Med tem ko Je Mine Owners ass'n. In the Citizens' Alliance imela vse za pridobiti in nič zgubiti s pripečatom dl-jabllčnega zločina na uradnike Western Federacije. SLUŽBO uradnice 15 letno staro dekle, katera je veš«a slovenskega ali hrvaškega jezika v pisarni zobozdravnika d*. B. K, Simoneka, na 544 Blue Island Ave., Chicago, 111. Telefon Morgan 443. --———-——— NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Prank Budns, ki se mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino sa "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase, i UpravUištvo "OLAS SVOBODE". DNEVNI KURZ. 100 kron av»tr. velj. )e $20 9U Temu Ja rajati is 10 centov m poštnine. Slovencem ln bratom Hrvatom v Chlcagl naznanjam, da sem s ve jo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd, — veliko dvorano pa za narodno in ljudske veselioe. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke In prost prigrizek. Potujoči rojaki yedno dobro do&ll! I Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Aye. Chicago, 111. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge KI važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-(5 lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. f čistim stare obleke In Izdelujem nove j$ najnovejši modi in nizki ceni. jt JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Are. bliio 18. ulice Chicago, 111. Poior! Slovenci. Poior! "Salon" x MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in butoljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izberna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ive. Chicifi, III. eeee»eeeeeeeeee»ee»»»»»»»»e»»»»» Mi sfflo pripravljeni največjo izbero letnih o-blek in pomladanskih svrSnikov. Mi Imamo največjo salogo o-blek na zapadnl strani. Obleke izdelujemo Nami, radi tega jih lahko kupite bolj po eeni, kakor drugje. Ml imamo popolno salogo klobukov ln druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke Telefon —Canal 119g ^J.J. Dvorak l Cog aLMOH CLOTHIERS-HllORS./pi l',T.g'.M:UUllW.I LW* r OBLEKE IN svrSne suknje lovi pomlardni kraji, dobro pristojne in skrbno na vsakovrstne načine izdelane od $7.50 do $25.00 Zgotovljene iz čistega sukna za kar se jamai. Povabimo Vas, da si ogledate J ELI NEK In MAYER lastnika* Tipi Blue Ishitf lit. in II cede. ; GLAS SVOBOD« "Glas Svobode" [Thb voice op LiheutyJ WEEKLY Publishod by Tbe Glus Svobode Co 657 W. 18th St. Chicago, III. telefon canal 427 Kal«r«d it lb« Fu»t OKlo. »t Chicago. Ill-, " l>« v Yale, Kana.: k drufitvu "Zarja" fit 15 v Ravensdale, Wash.: Oregor Potočnik 260. Prvo drufitvo Iteje 65 In diygo 38 udov. Od drufitva "Planina" it 18 v Wellsburg, W. Va.: k drufitvu "Edinost" fit IS v Woeling Creek. P.: Vlncenc Kolar, 156; Ivan Remlb, 168; Ivan Jerman, 627. Prvo drufitvo fiteje 6 ln drugo SI udov. Od drufitva "Orel" fit It v Stone City, Kans,: k drufitvu "Popotnik" fit 30 v Weir City, Kans.: Ivan Zlu gel, 690. Prvo drufitvo fiteje 40 ln drugo 83 udov. Od drufitva "Celje" »t 27 v Frontenac, Kans.: k drufitvu "Zora" »t 26 v Terelo, Colo.: Anton Lipoid, 1073. Prvo drufitvo fiteje 45 ln drugo SS udov. , ODSTOP. Od druitva "Bratoljub" »t 7 v Clarldge, Pa: Mihael Mrak, »26. — Drufitvo fiteje 11 udov. Od drufitva "Udlnoet" fit SS v Darrmgh, Pa.: Jakob Jeeenfiak. 817. Drufitvo fiteje 42 udov. Od drufitva "Sni arnica" fit S4 v Jenny Llnd, Ar k.: Frank Brudar, 805. Drufitvo fiteje S7 udov. SUSPENDIRANJE. Od drufitva "Slavila* It 1 v Chicago, IU.t Martin Men toni, 1411; — Vlncenc Jereb, 1K61. Drufitvo Iteje 18 udov. • Od drafitva -Triglav- It I v La Salle. Ill : Martfa Jude*. 69; Ivan TI; H«ry KefferUe. 491; Joelp Plrh, US; Una Msrttt. HA, fit 22 v Trlmountain, Mich.: Ivan Barlč, 1014. — Colo.: Frauk Kramer, 979; Anton Frank Volk, 1269. Drufitvo fiteje 128 udov. Od društva "Adrija" St. 3 v Johnstown, Pa.: Frank Same, 150. Drufitvo fiteje 58 udov. Od drufitva "Bratstvo" št. 4 v Steel. O.: Anton Golja. 439. Drufitvo šteje 36 udov. Od društva "Delavec" fit. 8. v So. Chicago, III.: Frank BJažun, 248; Frank Pajer, 593. Društvo fiteje 28 udov. l Od druStva "Trdnjava" fit 10 v Rock Springs, wyo.: Martin Bogataj. 300. Društvo šteje 70 udov. - Od društva "Zarja" St. 15 v Ravensdalo, Waab.: Andrej Bpolar, 510. Društvo šteje 37 udov. Celo drufitvo "Planina" fit 18 v Wellsburg, W. Va. Od društva "Orel" fit. 21 v Pueblo, Colo.: Frank Čeanlk, 921. Drufitvo fiteje 31 udov. Od druStva "Celje" fit. 27 v Frontenac,- KanB.: Frank KHifinlk, 1084; Josip Radelj, 1095. Drufitvo fiteje 43 udov. Od društva "Naš Dom" fit. 33 v Ambrldge, Pa.: Vasilij Skublse, 1628. Društvo šteje 20 udov. IZKLUČENJE. Od društva "Bratstvo" fit. 4 v Steel, O.: Anton Remlh, 754. Drufitvo šteje 35 udov. Od drufitva "Bratstvo" St. 6 v Morgan, Pa.: Josip PerCIC. 433. — k DruStvo fiteje 64 udov. Od druStva "Bratstvo Naprej" fit. 9 v Yale, KanB.: Frank Jerman, 594. Drufitvo fiteje 64 udov. Od drufitva "Trdnjava" fit 10 v Rock Bprlngs, Wyo.: Ivan KnexeviC, 635. Drufitvo Šteje 69 udov. NA NOVO PRISTOPLE ČLANICE: K druStvu "Triglav" fit 2 v La Balle, 111.: Terezija MeznarlČ, 1758. Društvo šteje 1 Članice. K društvu "Bratje Svobode" fit. 2C v Cumberlandu, Wyo,: Marija Bru-net, 1769. DruStvo Šteje 1 Članico. Martin V. Konda, tajnik. * * * * * * * * * * Zakaj kupujete slabo meno po visoki ceni, ko Tam je le- ^ pa prilika dana, da kupite dobro meso In po nlikl ceni. ^ OBRNITE 8E NA Otona Preiss, » 269 Grove St. kjer bodete točno postreženl z najboljšim blagom. V salogi ima tudi pristne Kranjske klobase. * * * * * * * * P. Schoenhofen Brg. Co's. Najboljše pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. John. J. Dwyer 679 Blue Island Avenue. Gostilničar Be priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna ln solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island he Kasparjeva držav-iia banka. 623 Blue Island he, Chicago, III, plačuje od vlogfl. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30Jdec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar ae posojuje na posestva in zavarovalne police. S RUDEČA KRI. Noči brez spanja. Ležati brez spanja in poslušati brezkončno tikanje ure, trpeti od bolečin v glavi in hrbtu, vstuti vsako jutro bolj izmučen, kot ate bili zvečer, ko Bte šli spat - to kaže, da vaši živci niso v redu. Vi rabite Severov Nervoton Cena $1.00 Zdravi ljudje imajo dobro rude-čo kri. Telovadci in vsi, ki se gibajo na proBtem imajo čisto zdravo kri. All so vaša lica bleda? Ali so vaše oči kalne? Ali ste zmučenl? Ali imata mehurčke na obrazu! Ako je tako, potem morate rabiti Toniko za obraz- Nobeno zdravilo tako hitro in natančno ne Utripanje srca. Kadar bije srce prehitro, ali deluje nepravilno, kadar čutite hude bolečine okrog srca in čutite tresenje, ali za-tresenje, ali zamerkuje-te težko dihanje, tedaj je vaše iz reda. Vi rabite Severovo Srčno Tonika. Cena $1.«) čisti krvi, oživi Uvljensko tekočino, drži po konci telesa, napravi snažnega obraza In ne prinese zdravja licam, kot SEVEROV KRIČIST1LEC. Slab želodec. Oaobc, katere trpe od slabih prebavnih organov, ne morejo vživati aabav življenja — taki nimajo apetita, karkoli povžijejo jim povzroča neprijetnosti in celo telo slabi. Ako vaš Želodec ni v redu,tedaj rabite Severovo Želodčno Grenčico Cena 50o in $1.00 Cena $1.00. "Jaz nisem imel dosti moči, da bi delal, toda vaš Kričistileo mi je zboljial zdravje in povrnil moč, za kar sem vam v resnioi hvaležen." Iqnez Mayer, Greenbrier, Wis. "Severov Krioistilec je v resnici izvrstno zdravilo, ker je očistilo moj obraz in moja koža je gladka in moja kri je v dobrem položaju" Barbara Ceany, Ellis. Kansas. V vseh prodajalnah. Zdravnlikl svet prost. Človek s palico. Mnogo primeroma mladih in dobro postavnih ljudi hodi okrog s palioo. Revmatizem s premljajočim vnetjem, otrpnostjo, bolečinami v udih, oteklimi odi in raznovrstnimi bolečinami jih napravi šepavoe — svoje žrtve. Začnite takoj rabiti Severovo Zdravilo zoper revmatizem. Cena $1.00 W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA • - ■ ■ .....— a^ - - - mm»____ _ QLAE SVOBODI VESTI II STARE DOMIVINE IH iz jBCosloTiaskih pokrajin. Zabav« Židovskega duhovnika. Pl&e bo nam Is Opatije: V nedeljo dne 8. t m. je prlneBla neka 141etna deklica Is bližnjega Veprlnca mleko v Opatijo v vilo "Nehaj". Ko se je vračala s svojim bratom mimo vile "Florentine", v kateri se nahaja židovski pcnzljon, jo je poklical ondl stanujoči židovski duhovnik, naj gre nekoliko k njemu v sobo. NIČ hudega sluteč je dekle ybogalo, brat pa je runaj ostal ln čuval mlečno posodo. Kar sačuje silen krik Bestre na poma-ganje. Ko skoči k oknu, ln pogleda skoal njega, vidi da dva mofika držita sestro ln jo hočeta posiliti. Na njegovo vpitje so prihiteli ljudje, ki ao refill! ubogo dekle lz židovskih rok. Dogodek je obudil med opatljsklm prebivalstvom silno ogorčenje proti Židom ln se kombinirajo iz nJega najraz-llčneJSe stvari. Stvar pride pred sodišče ln bodemo o njej Se poročali svo-ječasno. Učiteljica — rešiteljica Življenja. Dne 7. aprila t. 1. ob 9 uri zvečer je šla učiteljica gospodična Ruža Se-verjeva po Grobarjev! cesti od obiska svoje prijateljice. Ker je sijala luna, je zapazila, da vIbI na ograji obešena neka neznana, okrog 26 let stara ženska, k! je imeta le selo izbuknjene oči ln je bila že skoraj nezavestna. Videti je bilo da je noseča. Gospodični Severjevl ta nočni prizor nI bil posebno ljub, a je nI spravil Is ravnotežja. Naglo je segla v žep ln potegnila Iz ajegn škarje ter prereiala vrv. V tem, ko je obefienka padla na tla, je prl-ftla k zavest!. Mesto da bi se svoji rešiteljici zahvalila, jo je začela zmerjati, češ, zdaj si me rešila, drugič me pa ne boš. Gdč. Severjeva je hitela k policiji, ln ko Je ta prišla na lice mesta, Je bila nesnanka le odšla. O ta MsriJIne hčere! "Soča" piše: Podgorski nune Golob pri Gorici, ima res smolo s svojimi Marijinim hčerami. Zopet mn Je ena uila "v Rim". Da je škandal večji, se je to zgodilo z oženjenlm možem — lena tega moža Je morda pa podpisala polo proti razdružitvi zakona. — Srečna! T& Marijina dniStva ao rez pravo zavetišče za nečlstnlke! Romantično življenje Marijinih otrok. Is Cerknice se nam piše: Odkar sedi na prestolu ljubljanskega ikofa Anton Bonaventura Jeglič, bo se Marijine druibe po Kranjskem začele Jako živahno gibati. Po škofovem naroČilu se ustanovljajo po vsskl far! — tudi v podružnicah — dekliške ln moške Marijine družbe ln kjer jih še al. priganja škof, da le brž ln brž, da se kaj ne zamudi. Tudi v Cerknici lm«mn Marijino družbo moško ln dekliško ln reči moramo, da je Jako delavna. Marijine hčerke In sinčki ostajajo čes pol noč v blagoslovljeni hill, se gredo slepe miši, razgrajajo, aarede tulntam temo In takrat se ovčl-ce ln backl Iflsgetajo, da crilljo vsi vprek. Ker so Marijine hčerke navadno lz oddaljenih vasi, jih hodijo Marijini fantje pozno v noč spremlje-vat na njihove domove...... Večkrat se pa tudi zgodi, da se ti Marijini otroci obojega spola celo noč utrjujejo v živi veri, trdnem upanju ln Iskreni ljubezni na katoliški podlagi ln da gredo zjutraj okrepčani k blagoslovljeni malL Zavedna Slovenka. Bilo Je pretekli teden v Gradcu. Neka ondotna Slovenka Je svojo znanko Slovenko nagovorila lz nadstropja čez ulico na nasprotno stran v slovenskem jeziku. Neki Nemec je slišal ta nagovor ln zasmehljlvo vprašal prvo Slovenko, če se ne sramuje čez ullcu tako glasno slovenski govoriti. Dekle no je pa odgovorilo ponosno: "MoJ ponos je, da sem Slovenka, ln se naj mar sramujem slovensko govoriti T" Osramočeni Nemec je molčal ln odšel Klsllmb, da bi taka zavednost nlarsl-kod drugod nič ne škodovala, le škoda, da jo tollkrat tako krvavo po- "Slr Laibach". list "Dally Main poroča vest: "Sir Laibach skega observatorija je mnenja, da Je katastrofa v Courrieresu v zvezi z gotovimi atmoBferlčnimi pogoji, ki so vladali 10. marca v Evropi". Angleži bo sicer tako vsevedni, da jih občuduje vea svet, vendar ta pot so se nekoliko urezali, ker so ravnatelja ljubljanske potresne opazovalnice Bpre-menili v uradnika berollnskega observatorija ln ga krstili s "Sir Laibach". v Sablja z ladje "Radetzky". Pred nekaj dnevi sta dva splitska ribiča lovila z mrežami ribe blizu Visa. Ko sta prišla ž njimi okol 100 m globoko, zajela Bta avstrijsko sabljo. Ker leži kraj, kjer sta našli sabljo, 8 km. severno od Visa, torej na kraju, kjer je eksplodirala 1. 1868. ladja "Radetzky", je popolnoma verjetno, da Je ta Bablja z Imenovane ladje. Tudi se na sablji poznajo sledovi eksplozije. Sabljo je odkupil nameBtnl-štvenl svetnik Plchler in jo podaril mornaričnemu muzeju v Pulju, cesar Je pa ribiča primerno obdaroval. Nestor. Kmetovalcu Francu Kantetu v Trstu Je pred tremi tedni vrgla svinja 11 malih praset. Med temi Je bilo eno, ki Je imelo rilec na vrhu glave za-obrnjen nazaj. Pod rilcem Ima ta ne-stvor dvoje velikih tesno zdrulenlh oči, takoj pod očmi, na zgornjih ustnicah, ki so podobno onim krastače, Ima pa zopet mali rilfiek, obrnjen navzgor ln precej sličen nosorogu. Ostali deli života so normalni, le par* keljcl so na vseh štirih nogah zavihani navzgor, ln podobni bolj govejim, žlvotek Je pa popolnoma gol, bres dlake. — LJut hlapec. . 7. L m. je v Dalmatinovih ulicah opozoril nekdo službujočega pollcajskega stražnika, da razgraja po stopnjlcah hiše šL 7 neki pijanec. Ta je šel takoj v hišo In spoznal premogarskega hlapca Antona Kralja, kateri je postil na ulici konje, sam pa je razgrajal po hiši. Bolj ko ga Je stražnik svaril, da naj bode miren, bolj Je upll in zmerjal, ln ko mu je slednjič napovedoval aretovanje, se je začel Kralj s stražnikom ruvatl ln nI kaaalo drugega, kakor da so prišli > 'zelenim vozom" ln IJutega premogarja v špehovko zaprli. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gos p. Dr. E. C. Collins New York. Vaše pismo sem prejel v katerem me vprašate radi mojega zdravja in Vam sporačujem, da sem a zadnjimi zdravili popolnoma ozdravil. Zato se Vam tecn potom iskreno zahvaljujem in Vas pozdravljam in oBtajam. Vaš iskreni prijatelj Anton Zidar, Box 100. Oakmont, Pa. Ob nesreči. Nikdar se ne sme v nesreči obupati, pao pa se mora iskati pomoči. Ravno tako je tudi v bolezni.Hitra pomoč navadno odvrne bolezen in skrbeti se mora za preskrbitey pripravnega sredstva. To pripravno sredstvo pa jeTrinerjevo zdravilno grenko vino, ono privede srčno bitje k pravilnemu delovanja, kri k boljšemu poslovanju in vse organe k naravni delavni moči. V vsakem slučaju hitre nezadovoljnosti, zaprtja, vetrovom, slabostim, izbruhu, migreni, talodečnemu krču in krču v organih, nervoznost, telesnemu oslabljen ju in obupu ni boljšega zdravila. Trinerjevo zdravilno grenko vino je danes edino zdravilo za Čistenje krvi naravnim potom, ojačuje oslabljene organe, daja slast do jedil in ustanovi redno prebavljan je in tudi pomnoiuje kri po oelem telesu, povrne čilost in gibčnost, in ozdravi bolnika. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 Se. Ashland Ave., Chicago, 111. poil jete denar v staro do AkO movino, obrnite se lanpoo na II V. Konda-ta, 667 W. 18th Str., Chicago, III. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! Ali ni bolezen največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci,, Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim bolezninv recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani_____________'_ Dr. H. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. . Čitajte kaj pišejo rojaki. o Veleučeni gospod I Dajem Vam na zrianje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi Se kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Kfapčlč, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor I Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalehni Vinko SuSanj, 1314 R.Road St. McKeesport,Pa. Velespoštovani Profesor I Vaše pismo sem prejela ter vain naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj nebolj,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki Čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba in mršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko hi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj oštajam vaša hvaležna Paulina Žagar, Spoštovani g. Profesor I Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-Čujem, da se mi bolezen že dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične lnriezni. Za nekaj dni vam dopbsljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Oregor Fabjančič, Box 45» Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno Zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, • Box 87, Forest City, Pa. 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. I., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseli bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem Času. Zatorej ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vašo bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od g ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. ■■ * NAJEMNIK k VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Importlran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. Slika predočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI 8E ZA 20 LET. Y naravni velikosti slike. Eolesovje je najboljii ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. A A A Te vrste ura stank le V obilo naročbo bo priporoča vsem Slovencem ha Hrvatom dobro znani Jacob Stonicli, 72 E. Madison 8t. Chicago, IU.. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaka podoba je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne drulinske in društvene slike v poljubni velikosti zaj nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 391-J9J Bine Islaatf Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL. ESTABLISH 1883 PHOHB C AN AL 187 Nišje podpis 5em, Hrvatom in drugim »sani priporočam Slovenoem," bratom Slovanom svoj lepo urejeni ■■saloon™ x drojnln kegljiščem In bil j ar na razpolago. ToČim Bveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prlgrlxek yedne na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulioa in Blue Island Ave. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno Q0STILNJ na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wis. Poctreibe točna in solidna. Vsak potujoči Sloyeneo dobro do-C. HOFBAUBR. N a z d a f f o j a k i 1 Slovenoem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ==SaIoon^= Točiva vedno sve£e pivo ia pristne drage pijače. Raznovntno fine smodke na razpolago. Za obilen pose t ee priporočava brata Košiček HI l Centu In. Ckinp, * GLAS SVOBCJI ! Pišite po navodila na 30UTI CHICAGO SAVINGS BANS 278—92nd Street Chicago, III Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet: THuerjov brinovec, »livovku, tropinjevec, konjak. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostllao, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje In likerje in pristna. naravna vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanje In hrano. John Mlakar, ftOtk. * Greenfield Am. West 1111», Wis. na čelu b tinto zoameojo križa. Po izvršenem umoru Je oprala dečka lepo in mu polotila na vrat svež bel robeč nakar je vzela vrv ln se obesila. Do. mov prlšedšl mož Jo jo našel v ne-zavesti. Hitri pomoči se je posrečilo Žensko ohraniti pri Življenju. Otroka so našli ljudje v otročjem vozičku skupaj. Roke sta imela ovite z rožnim vencem, na njunih prsih sta pa ležali fotografiji očeta ln matere ter zaročni ln.poročni prstan. Taucher Je storila svoja dejanja v napadu verske blaznosti.' Pred dvema letoma Je imela legar ln od takrat nI bila več normalna. Otroka Je slino ljubila. — Opomniti Je, da so jo pri pobiranja podpisov zoper reformo zakonskega prava silili, naj podpiše tozadevno polo ln jI tolmačili to zakonsko reformo tako, kot je sploh tolmačijo naši klerikalci. Od tega časa Je imela Zena fiksno idejo, da jo moZ sovraži in da se boče od nje ločiti. Na vsak način je to mnogo, če ne celo popolnoma, pripomoglo do groznega njenega čina. Zaljubljene Nemke. V berolinskem panoptlku Je nedavno gostovala druZba mladih Marokancev, ko je društvo zapustila Berolln, izginilo Je lz meBta Z njimi pet mladih Berollnčank, starih 15 do 16 let, ki so se zaljubile v sinove puščave. — Policija Je brž odrinila za njimi ter jih dohitela v Kollnu. Deklice so vrnjene staršem, proti enemu Marokan-cu pa je vloZena kazenska ovadba zaradi zapeljevanja. Tragedija cesarja Maksa. Pred nedavno časom na novo oživljena dlplomatlška zveza med Meksi-ko ln Avstrijo, prinaša tudi nekaj do-godb, ki nas spominjajo na nesrečnega cesarja Makaa, brata avstrijskega cesarja. Iz zapada došll listi prinašajo neko novico, ki jo pa drugi zanlkujejo. — Časnik piše: Po večinoma je ljudstvo mnenja, da Je lepa Karlota lz žalosti zgubila svojo pamet; temu pa nI tako. Ona ni nikdar prav zvedela osodo svojega soproga, to so jej v Mekslkl zakrivali, ln zgodilo se je še kaj več. Ko je prišlo poročilo, da Je bil Maka v Queretaro ustreljen, zavladala Je v palači brltka tuga, ln nlkdo nI Imel tolikanj poguma, da bi cesarici, katera je v deželi vže tolikanj zla doživela, povedal, da je nje soprog mrtev. Kouečno sm Je sklenilo, da cesarico pripravi na grozno novico njena meks! kanaka sobarica. Deklica pa bi bila popreje se sacna usmrtila, nego da bi to nalogo Izvedla. Premišljevala je o tem, brala razne knjige, ter Be posvetovala z Indijanskimi čarodejnlkl, fmedlclnarjl), od katerih Je slišala, da snajo pripraviti tako pijačo, da kdor jo zavžlje pozabi na vse preteklo. In res dobila Je, kar je Iskala. Napravljeno pijačo je vlila v čaj, ter ga dala cesarici izpiti. Hitro na to jej Je povedala o smrti njenega moža. Čez 4 ure pričela Je pijača delovati ln cesarica je zaspala. Poklicani zdravniki, ki so bili mnenja, da Je cesarloa v nezavesti radi vest o smrti cesarjevi, so poskušali razna sredstva, toda brez uspeha. — dele čez nekaj dni je prišla k ebL Le počasi Je zgubljevala Karlota svoj spomin, in kmalo Jej je bilo njeno življenje — nepopisana knjiga. Vedela Je le toliko, da Je Maksova lena, in da Je bila srečna. V takem položaju so Jo pripeljali v Belgijo ln v takem položaju živi Se dan danes ne spominjajo se nekdanje krute oeode, ki jej je uničila njeno srečo. Llstnlea urednlCtva. Sodrug M. H. Pueblo, Colo, Drugi dopis prihodnjič. Pozdrav. RAZNO. Ruski ubežniki na Nemškem. Skoraj naivnost bi bilo verjeti, da reprezentlrajo ubežniki iz Rusije, ki prihajajo v Nemčijo, revolucljonarni ruski element. Pravi revolucijonarjl so bodo pač varovali priti nemški policiji v roke, kajti oni so prepričani, da se Jim na Nemškem ravno tako godi, kakor na Ruskem, ter da tudi na Nemškem ne manjka krutežev, ki so enaki Dur-novu, Trepovu, aH drugim krvnim' psom, ki samostalno ln kruto razsajajo med ubogim ljudstvom. Ruski revolucijonarjl ne bežijo na Nemško, pač pa v Belgijo, Švico, Anglijo ln Ameriko. Upoštevati pa moramo tudi to, da v očeh ruskih mogotcev je vsaka druga oseba revolucljonarec, kajti zraven polnoštevllno profesorjev, ure-dntkov in dijakov se zapira dan na dan neštevllno višjih državnih uradnikov ln Častnikov, katere potem za celo življenje pošljejo v mrzlo Sibirijo v prognanstvo. Častno je takim ubežnikom pomagati. ter Jih vzeti v varstvo pod krilo kulture. Vender po taki časti Nemčija ne hrepeni, ona ne pozna človekoljubja, ter je vedno sledila navodilu na ruskem carskem predstolu sedečim kro-nancem, ter jim delala brezmejno ljubezensko službo. Skrajni čas pa je, da Nemčija preneha biti ruski bolj ko Rusi. In sibirski bolj ko Sibirija, vender to bode menda še le takrat nastalo, ko bode "Proletarljat" nastopil ter rekel "Do tukaj In ne naprej". Stoj! Poroke katoliških ceearjev proti cerkveni zapovedi. Naši ultramontanci si zdaj na vse načine prizadevajo, da bi preprečili reformo zakonskega prava češ da je atentat na od Boga samega postavljeni zakon. No, katpllška cerkev nI bila vedno tako oskosrčna. Tako se Je v preteklem stoletju Napoleon I., francoski cesar, ločil od svoje cerkveno poročene žene, lepe, a lahkomiselne ln llšpajoče se Karollne Joslplne Beau-barnolB, ker mu nI rodila nobenega naslednika ln kmalu nato vzel za ženo nadvojvodlnjo Marijo Lujlzo, hčer vernega katoličana, dobrega cesarja avstrijskega Franca I., kljub temu , da prvi Napoleonov zakon nI bil noben civilni zakon, ampak skleujen pred samim kardinalom Feschom. Rim je za ločitev dobil vzrok v tem, da Napoleona nI poročil župnik njegove fare, ampak Fesch. Napoleonov sorodnik. ki te funkcije ni izvršil ob azl-stencl Imenovanega župnika. Pokojni cesar Franc Je svojo hčer torej brez skrbi dal za ženo oženjenemu možu, saj je Rim spoznal ta zakon pravim. Ko je Franc I. videl, kako Je svojo hčer lepo oddal v roke oženjencu In postal sam že tretjič vdovec, vzel Je za ženo bavarsko prlncezlnjo Karollno Avgusto, ki Je bila ločena komaj eno leto od svojega še živečega soproga vlrtemberškega kralja Viljema I. Niti Rim, niti Dunaj, se nI protivll temu ravnanju, najmanj pa, ker Je Karolna Avgusta na DuaaJu bila zažčitnica — vseh blgotnlh ln ultramontanskih stremljenj. Vsljed njenega prizadevanja so prišli v Avstrijo redemptoristi (11-guorjancl), poklicala je takozvane u Bmiljene sestre lz Tirolske ln frančiškanske šolske sestre iz Bavarske na Dunaj. Seveda je podpirala razne du-hovske osebe, da so hitro lezle kvišku In med te Bpada tudi sedanji dunajski nadškof dr. Gruscha. Dvorni pridigar dr. Celestln Wolfsgruber Je ravnokar Izdal Studijo o cesarici Karo lini Avgusti. V tej študiji hvali njene velike zasluge, njeno pobožnost ln dobrohotnost in jo predstavlja kot nekako drugo sv. Elizabeto, tako da Rimu kratkomalo ne preostaJe drugega, kot da jo u vera ti med svetnice. Pisec te študije pozabi povedati, da Je bila Ka-ročena vnovič, nad čimer se pa se-rečena vnovič, nad čimer se pa am-veda ne spotika nihče Izmed naših čistih in bresgrešulh katoličanov. Orožen Sin matere v verski blaznosti. V nedeljo 8. t m. je v Gradcu U letna Ana Taucher vzela kuhinjski nož la prerezala dveletnemu slnfku vrat do kosti, nakar Je oaemmesetoo dekletca zadavila. Predno Je storila j ta grozni čin. Je napravila otrokoma i Mirko Vadjina jr i poroča bratom Slovencem svojo BRIYNICO. 390 W. 18. St. Chicago, Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 480 Se. Centre Ave. Chicago. «i* 'i' »1* 'i' 'i' '1* »J[* »1» »I* »J* 'i* »i* »1* T 'I* tjrt 'I'UT T Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Priporoča vsim sloyenskim salonom svoja izvrstna vina ln likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrane, vina likerje, kakor tu-' Ustnejra orldelka. spw.xnati naročila.in denar- I zdeli) je društvene snake, gum bo. zastave in druge ptrObšžine Pozor rojaki! 11 Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chioagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. UnijBke smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo slnži dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vjjudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 B. Center Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III. _Si ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. B LAQER | MAGNET | ORAN AT | Raivaia piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi bo oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslufitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko deaar na vsaki pošti za nas vloilte s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. o Konklave 1.1903. III. Stika nikakor ni bila nemoralna. PrtdotaTlJaJa Je sadnjl Bestanel; Dona Juana s svojimi ljubicami. Don Juan Je letal na mrtvaftkem odru, okrog katerega so bile »brane ljubice — deloma sicer gole, a vendar Je bila podoba TBoekos decentna. Patrljarhovl prepovedi se Je ves svet smejal In veg svet se Je strinjal, da ao v tej prepovedi, zrcali bornlranost navadnega fajmo-itra. Vidi se, da Je papei nasprotnik znanosti ln moderne umetnosti. Pa tudi glede socijalnega vpraia-nja nI bil nikdar takih misli, kakor njegov prednik. Vedno Jo stal na sta-UftCu, da naj delavec moli ln dela ln Ce Je boija volja ae njegovo stanje le i boljša ln Cim Je zasedel papeftkl prestol, se Je tudi koj zavzel za to, da obvelja njegov nazor. Znani "Motu proprlo" Je razglasil, da revel nima pravice terjati, da Be mu na pr. plača iboljfta in da Be radi svojo revSčine ne imo pritoževati. Teh nazorov se Je sedanji »apel d rial tudi kot beneSkl patriarh ln če je bila prilika, se Je zanje krepko zavisi. Pred nekaj leti se je med clga-rarlcaral v Benetkah začelo veliko gibanje za zboljšanje plač. V Benetkah Je zaslutila najboljša cigararlca na te den 1 frankov (3 gold. 15 kr.) pa seveda nI Imela ne pravice do pentlje, ne do bolniške podpore, ne do zdravnika, sploh do nobene tistih dobrot, kakor n. pr. v Avstriji. Beneški socl-jalnl demokratje so zategadelj začeli agltirati, da se ustanovi strokovno društvo, ki naj bi pripravilo splošen boj sa zboljšanje plač. Clm je ravnateljstvo tobačne tovarne' Izvedelo za to gibanje, Je poklicalo na pomoč pa-trijarhs, ki je tudi točno prišel, ln 1-mel v tobačni tovarni dolgo pridigo. Svaril je delavke pred strupom soci-jalne demokracije ln ostro obsojal veliko predrznost, da sahtevajo boljših plač meato da bi jih prosile, čet, da delavec nima take pravice ln da Je tako postopanje punt proti Bogu. — če se delavcu slabo godi, je ta boija volja ln kdor nI zadovoljen, se punta proti Bogu. Patrljarh Je pometal vse bombe med delavke, kar jih ima na razpolaganje rimski arzena 1 sa take prilika. Ko je patrijarh končal, se je ravnatelj tobačne tovarne misleč, kuj ielezo dokler je razbeljeno. hotel takoj prepričati, koliko je zalegla dolga pridiga patrijarha in kardinala Sarta. Pozval Je torej zbrane delavke, naj dvignejo roke vse tlite, ki izstopijo lz strokovnega društva v smislu besed, ki jih je govoril patrljarh. A niti ena sama roka se nI vzdignila. Patrljarh Je bil tako poparjen, da jo je brez slovesa odkuril is tovarne, delavke pa so si s pomočjo eocljalnlh demokratov pridobile precej Is teh podatkov si lahko vsakdo napravi vsaj povTšno sliko o značaju sedanjega papeta. V spopolnltev te sli ke Je treba le omeniti, da je bil papei svoji familUl vedno Jako naklonjen ln je vse brate in sestre po svojih močeh podpiral ln zanje Bkrbel. Zdaj, kot papel, stori to seveda še v večji meri ln se njegovi netjakt in netjaklnje lahko vesele svoje prihodnjostl; dosegli bodo časti ln bogastva, o katerih se jim danes morda niti ne sanja. Pij X. nosi danes papelko krono. Da Je ta mot sploh papel postal — le to je pravo čudo, kajti na papei-kem prestolu je doslej sedelo le malo bogoslovcev. Med 2K8 papetl je bilo doslej samo kakih »0 bogoslovcev, vsi drugi so bili Juristi. bodisi le dlplo-matje ali uradniki. 2e pred stoletji 1e Roger Bacon trdil ln dokazal, da so teologi v rimski cerkvi samo orodje, vsa moč In oblast pa Je v rokah Jurl-stov "ki z dolgimi pravdami trpinčijo Kristusa". Vsi veliki hi mogočni papetl: Aleksander III. B&ndlnelli. Ino-cencij m. Con ti. InocenctJ IV, Fle-echi. Klemen IV. Fulcodl, Bonifacij VTII. Oaetanl so bili vsi juristi. In tudi K kmetakega stanu je bilo preklicano malo papetev. Večlnom vsi papetl so bili sinovi aristokratskih rodovtn is Italije tat lz Francije. In so se poeve till cerkveni slntbi, da napravijo kari Jero. Pij X. ki al nikdar slnlkovel v par peški diplomaciji. Iti sploh ne pozna vatikanskih mahlnaclj. Je seveda kot papei na milost ln nemilost izročen kardinalom in njih priveskom. Ko bi danes kakega kmetskega lupana posadili na ministerski stol. bi Igral ravno tako vlogo, kakor Jo igra Pij X. kot papei. (Dalje prihodj V prevdarek. Veliko trgovinsko mesto San FrSncl gco v Kaliforniji, katero je jedna naj večjih morskih luk severne Amerike je danes trtva uničevalnih elementov. Potres ln požar opustošil Je lepo mesto, cahtevaje tudi na tisoče tivljenj ln spravil je marsikaterega bogatina na beraško palico. Z okrvavljenimi črkami bode stal zapisan v zgodovini nesrečni dan. Mesto Be bode itak z nova sezidalo, ln iz sedanjih razvalin ustajale bodo lepše stavbe, kakor so bile sedaj. Pomoč ln podpore prihajajo lz vseh strani v obilni meri. Parlament v "Wlaahlngtonu Je dovolil 1 mlljon dolarjev podpore. KanadBki J100.000 ln mnogi kapitalisti pa večje ali manjše BVOte, tudi Btrlc RuBell Sage prispeva $6.000, o katerem se ni še nikoli slišalo, da bi kaj za ljudski blagor daroval. 8aj tudi b tem darilom ubogemu Btradanem ljudstvu ne pomaga, kajti ta darila od kapitalistov so namenjena za zgradbo novega meata ln kedo vpraša delavsko lJudBtvo, ke-do bode gradil T Marl, delavec, ki nima centa, da bi kruha ln tivil stra-danl d rutini kupil. Nikakor ne! Od kapitalistov se nI še nikoli slišalo, dJ, bi pomagali delavstvu in če mu pomagajo, to store samo lz doblčarstva, bodisi v političnem all drugem oziru. William R. Hearst, lastnik štirih največjih dnevnikov, poslal je deset vlakov iz Chicage v Frisco z namenom pomoči ubogim Franclscanom. Da Je to dobro delo usmiljenja se samo ob sebi razume, vendar pa nekaj za tem tiči. — Politika. — Bodi si tako ali tako, Hearat, akoprem večkratni mll-Jonar, se je vedno pokazal na delavski strani, bodisi z denarno podporo ali z bičanjem krvnikov po svojih listih. Kot resnemu čltatelju socljalnlh ln tudi Hearstovlh — demok. — listov prišel sem do zaključka, da ko bi bila socljalna stranka 26% močnejša, bi Hearst svojo Bedajno navidezno demokratično obleko stekel ln pokazal se v pravi luči socljalne propagande. Vsakdo ve, ne da bi hvalil ali da bi to pod krinko agitacije ta članek o nJem pisal temveč samo hočem pokazati mola, ki Je lojalen delavskemu ljudstvu, kako se isti kot U. S. senator, bori proti raznim trustom v prid ljudstva. Rekel sem, da Hearst je socljallst In tako tudi trdim, če pa kateri o tem zantkuje In hoče ml dokazati naj to stori v tem ali v katerem drugem socljalnem listu, če Je kedo druzega mnenja, njegova debata o tem dobro doila. Kar je Hearst za rešitev delavstva v San Francisco storil Je hvale vredno. SIcer v tem članku nisem nameraval podajati se v Hearstova dobra dela ampak samo c. čltateljem podati sledeče v prevdarek: Kakor nas socljalisem uči, bi bili vsi enaki, ljubili se med seboj ln pomagali Jeden drugemu. Poglejmo samo sedaj na razvaline San Franclsra In ubogo stradajoče delavsko ljudstvo Kaj naj počne brezdelni oče — delavec s svojo leno in JokaJočlml otroci T Od kJe pomoč? Ali mislite, ko bi socljalisem na me sto kapitalističnega parlamenta danes vladal na svetu, bi delavec bil bra doma, brez centa v lepa, gladen ln stradan s solznimi očmi pogledoval svojo leno. In svoje nedollne po kruhu hrepeneče otroke? Ali mislite, da bi bill Mover, Haywood ln Pettlbone zaprti v smrdljivih ječah v Boise. Idaho? Ali mislite, da bi se sploh tak zločin kedaj storil? Nikakor net Zadrulna last vsega premoienja na celem sveto, univerzalna ljubezen ln pomoč onemoglem«, to Je nauk sodjallsma. Kar imam jas to lmai TI, vsi M Ako bi socljalisem vladal bi kmalo rešil prizadete ljudi v San Frisco — obupnega poloiaja. Zatorej rojaki! ~ V vaših rokah leti prihodnjost, v Vaši moči je da storite sami sebi in Vašim potomcem dobro. Stopite pod rudečl prapor in pridrullte se socijalnl armadi. ROJAKI, NAROČUJTE «1 "OLAS SVOBODE." ROJAKI POZOR 1 1000 mož potrebujeva v ■»■Silver Saloon— 461-463,-4th St. San Praa. Cal. za piti fino Wieland-ovo givo, kali-fornijBko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Telefon urada Main 89. Telefon stanovanja 328-Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle. III. Se priporoča tu živečim Slovanom.' Urad ima nad Stranso-vo prodajalno. Oidrav^enje oil je meja posebnost. PRAVA M BO DENARJA, Hranite ga, ter vložite ga nezanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma zaneslivo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS RANK 652 Blue Island Ave. Ustanovljena 1890. vflako soboto odpbto do 8 ure zvečeh. 8tara in izkušena Lunard line jtisirllT- Ma 114«. pbevaža ljudi in blaoočbz ocean EIBEHLTAH. EEHOVA, IMPEL ITD. lepi, veliki in novi parniki na dva vijaka "CARPATHIA" 13,600 ton. ••SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. ♦ULTONIA" 10,400 ton. Is New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do nalih zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenab in Času kedaj parniki odplujejo. S« IHsJs Sflmtje! F. G, WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn 8tr. ohioaoo. Vaclav Donat Izdeluje neopojne nljaie— godovlco ln mineralne vode. 5?6 K, 1!. St. Telefon, Canal 6296 KUSPOSKA BRATJE. mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli-kosti po najnižjih oenah. 1841 . Euclid Aye. CLEVELAND, 0. & F. 1. SKALA & C0. 320-322 W. 18.8t.,prodaja prevoznih Hfltkov & II1 iS« NO- »S ftfi >-a s ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjaje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. Izterju-je dedšoine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. III "h! r." 1 si- To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 657 W. 18 Sir,, ter se vabijo rojaki, • da se zaupno na njega obrnejo. 6 Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Dr. M. A. Weisskopf Alfe. Telefon Cinl 471 Uradne ure: do 9. zjutraj od 1. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne ta od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. J pemu pustil od nevednik zobozdravnikov izdirati svo^e, mo- foče še popolnoma zdrave zobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro ia po najnižji oeni napravi Dr. K. Simon«* Zobozjfiinit. 544 RLUE ISLAND ATI. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Colorado Slovi Po Svoji Hodovitosti NAJUGODNEJŠA VOŽNJA ▼ NJO JE Denver &Rio Grande R.R. ?ožiya predoeira najlepši razgled. Colorado je najrodovitnsjša deiela pod soincem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. Ziiiui Ttiajt m du 7, ipilft 1906. Pišite po vošne listke in pojasnila. S K. HOOPER, O. P. * T. A. R. C. NICHOL. Oeaeral Agent Denver. Colo. 242 Clark Str., Chicage.