-----   384   -----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja, Na pritožbo mnogih kmetov, da jim nekdanje grajšine nočejo njih gojzdne pravice, to je, dervaščine in steljščine v gojzdih pustiti, je c. k. mini-sterstvo notrajnih oprav te dni izgovorilo, da vsled §.14 in 18 gojzdne postave od leta 1852 nimajo cesarske kan-tonske gosposko le samo pravico temoč tudi dolžnost po-zvediti in na gotovo postaviti: ali je res ta in uni gojzd s služnostjo (servitutom) obložen, in na podlagi teh po-zve'db imajo dalje svojo službo opravljati, to je, zemljišne lastnike še dalje in sicer tako dolgo v vživanji njih služnih pravic varovati, dokler ne bo servi-tutna komisija te pravice za gotovo razsodila.
—  Mačoh ali tifus na Dunaji že odjenjuje.
—   „Allg. Zeitg." piše, da bo srenjska (občinska) postava kmali kmali o klican a; po besedah tega časnika bodo glavne in sploh večje mesta imele vsako svojo posebno postavo, po kmetih bodo pa veljale po vsem cesarstvu edine pravila.
—   Brati je bilo v mnogih časnikih, da nove petico CV4 A-)> ker so dvajseticam od leta 1852 preveč podobne, in imajo napis „l/4 Fl.u preveč v spodnji kotič stisnjen, se bojo p rek o vale v drugačne z napisom „25 Neukreuzer." Pozneji dunajski časniki pa to novico preklicuj ej o, rekoč, da napis „25 kr." bi utegnil še lože zmešnjave delati.
—  V letu 1857 je prišlo 35,810 čolnih centov stekla (glaža) in steklenega blaga za 1 milijon in 370,700 gold. vrednosti v naše cesarstvo iz ptujih dežel, iz našega cesarstva v unanje dežele se ga je pa izvozilo 201,936 centov za 14 milijonov 462,300 gold. vrednosti. Iz tega se vidi, na kako visoki stopnji je že steklarstvo v našem cesarstvu.
Iz Serbije. Serbski knez je oklicati dal, da 12. decembra bo narodna skupščina.
Iz Nemškega. V Berolinu. 8. dan t. m. je v zboru ministerskem novi kraljevič-vladnik razodel svoje mnenje o tem, kakošno bo prihodnje vladanje na Pruskem in rekel, da vsega starega nikakor in nikoli ne bo prekucnil, samo ondi se bo popravljalo, kjer se je kaka samovoljnost ali kaj tacega pokazalo, kar se ne sklada s potrebami časa; popraviti bo treba srenj s ko postavo, ker je marsikaj na rakovo pot zašlo, kar se ne prileze današnjemu času; popraviti bo dosti v dnarnih zadevah, in pred vsem gledati na to, koliko je dežela v stanu davkov odrajtovati; kupčijstvo in obert-nijstvo sta na visoki stopnji, pa prave mere se bo der-žati, da ne pride kaka haba čez nju; ena najtežejih in najvažnejih nas čaka v cerkvenih zadevah; najpervo se mora poskerbeti, da bode med protestanti in katoličani enakost kolikor bo moč; v vseh cerkvah se mora pa vse resno zaterati, kar namerja, pod plajšem vere uganjati politiko; hinavstvo in tihotapstvo se množi pri protestantih kakor pri katoličanih kakor ljulika med žitom. Prava vera se kaže v vsem obnašanji vsacega človeka; šolstvo mora različnim stanovom ljudstva potrebno omiko dajati in marsikaj, kar ni bilo za rabo, se bo popravilo; prusko kraljestvo mora z vsemi velikimi vladami v prijaznosti živeti, pa tujemu šeptanju in si-lenju se ne sme podvreči; svojo moč na Nemškem mora Prusija z duševno zmožnostjo širiti. — Odkritoserčne te pravila so Prusi radostni zaslišali.
—    K izdelovanju ponarejenih bankovcov je največ pripomogel neki Oger, Nemeth po imenu, tudi Selenv imenovan, ki je posebno dober risar in kamnorezee in je bankovce tako naredil,  da se komaj ločijo od pravih.
—   Kolera se je iz Švedskega na prusko-baltiško* pobrežje preselila, zlasti v mestu Štetinu je huda, kjer je do konca preteklega mesca 81 ljudi za njo umerlo.
—  V Ko Ioni i na Rajnu je krompir tako rodil, da so ga na enem oralu 150 centov nabrali.
Iz Francozkega. Telegraf je oznanil iz Pariza, da gre zapisovanje za suežki vodovod prav spesno od rok in da se bo samo na Francozkem brez druzih dežel dnarjev nabralo, kolikor jih je treba. Od druge strani se pa sliši,v da veliki kupčevavci nič kaj ne hite se zapisovati. Cegava je tedaj prava? Kmali se bo zvedila resnica.
—  Pravda zoper grofa Montalenberta, ktera je ves Pariz na noge spravila, je bila 24. t. m. končana. Obsojen je za 6 mesce v ječo in 3000 fronkov na dnarjih. Pravijo, da si je veljavni mož s to obsodbo več prijatlov* pridobil kakor tisti, ki so ga obsodili.
—  Po Parizu trosijo nekteri ljudje še vedno nemirne novice zastran laških dežel. Te dni so hotli nekteri še cele dobro vediti, da je avstrijanska vlada poprašala fran-cozko: čemu da so njene priprave za vojsko glede na laško deželo? Pa to vprašanje utegne samo v glavah tacih ljudi tičati, kteri na vrat na nos hočejo vojsko. Ti politi-karji segajo še dalje in pričakujejo vsako uro, da bo Sar-dinec avstrijanskemu cesarju vojsko napovedal. Slednji ve, da Avstrija že čez dve leti ni v nikakoršni diploma-tični zvezi s Sardinijo in da vsaki hip se je blodilo e vojski s Sardinci, pa vendar so bile te govorice dosihmal vselej prazna slama. Res je sicer, da je sardinski kralj po končanih jesenskih vojaških vajah svojim vojakom rekel,, da 55se zanaša va-nje, če bi jih Sardinija in Italija potrebovati utegnila.u Al to so le lepe besede, s kteiimi se hvali armada.
—   Spet je govorjenje, da pojde prihodnjo spomlad ruski car v Pariz in pravijo, da že pripravljajo poslopje za-nj.
Iz Sardinskega. 19. nov. ste dve ruske vojne ladije prevzele luko Vilafranko na Sardinskem poleg* sredzemeljskega morja, ktero je sardinska vlada Rusom prodala. Ruski vojaki so nastopili koj stražo, ktero so doslej Sardinci oskerbovali. Govori se tudi, da imajo Rusi namen, tudi knežijo Monako na Piemontežkem kupiti.
Iz Moldove. Sedanja začasna vlada moldavska je odpravila cenzuro in 1. nov. je bil izdan pervi list mol-davskega časnika ?5Podonavska zvezda" brez cenzure.
Iz Belgije. Angležkega poslanca v Bruselju, Lord Hovvarda je unidan neka muha pičila in kmali so se mu pokazale znamenja strašne černe pike ali vran-čnega prisada; komaj so mu življenje oteli. Berž ko ne je sedela muha na kaki merhovini, ki je za čermom ali vrančnim prisadom poginila.
Iz Portugala. V Lizabonu in mnozih druzih mestih je bil 11. novembra hud potres. Za potresom leta 1755, kteri je skoraj celo mesto Lizabon razdjal, in o kterem se poje tudi stara krajnska pesem, je bil ta potres najhuji. Tako hud je bil, da se je v Lizabonu v politehnični šoli ena stena poderla, tudi en zvonik se je sosedel. Ljudi je tudi več poginilo.
Iz Kitajskega. Iz Košinkine. Francozkega misijonarja patra Melhiora de San Pedro, naslednika mu-čenca Jožefa Diaza, so grozoviti Kitajci v Košinkini ob glavo djali, truplo na kosce razrezali, potem pa te kose v keršanske kraje poslali in ondi na očitnih mestih izpostavili.