à 90 LET KULTURNEGA 50-letnica Društva računovodij, finančnikov in revizorjev ZSD NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 12 BENCINSKI SERVIS LETUS Oglasi NLB Finančni nasvet Tretja stran Varčevanje v šolstvu se nam bo negativno obrestovalo na dolgi rok V državnem zboru v teh dneh poteka javna predstavitev mnenj o noveli zakona o visokem šolstvu. Največ razprave je bilo doslej namenjene spremembi načina imenovanja članov sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in varčevanju v šolstvu. Slišati je bilo predvsem mnenja, da varčevanje na področju šolstva ni pametno in da se nam bo negativno obrestovalo na dolgi rok. Po besedah bivšega ministra za delo in socialne zadeve Ivana Svetlika varčevanje v visokem šolstvu ogroža izvedbo bolonjske reforme. Predsednik Društva mladih raziskovalcev Slovenije Miha Rihar opozarja, da Slovenija z varčevanjem ne bo dosegla ciljev iz resolucije o nacionalnem programu za visoko šolstvo, saj zmanjševanje sredstev že vpliva na kakovost študija. Nas v Zgornji Savinjski dolini verjetno najbolj zanima, kakšni varčevalni ukrepi bodo doleteli osnovne in glasbene šole, saj jih imamo tudi na našem območju. Prav o tem pišemo v temi tedna v tokratni številki Savinjskih novic, prihodnjič pa se bomo še nekoliko bolj podrobno posvetili problematiki glasbenega izobraževanja. Ko razmišljamo o usodi te sfere, velja spomniti, da ima Slovenija 450 osnovnih šol in dodatno še 28 osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami, ki jih v povprečju obiskuje približno 200 učencev. Če bi se primerjali z najboljšimi na tem področju, Finci, bi ugotovili, da tako majhnih osnovnih šol, kot jih imajo oni (dve petini šol imata manj kot 50 učencev), nikoli ne bomo imeli, toda kljub temu se zastavlja vprašanje, zakaj je naše osnovno šolstvo toliko manj učinkovito kot njihovo, kar kažejo statistični podatki. V takšni situaciji je seveda vladi zelo enostavno ugotoviti, da vložek v slovensko šolstvo prinaša premajhen donos, zato je treba znižati plače za 15 odstotkov, namestiti dva učenca več v normirani razred, skrajšati podaljšano bivanje, skrčiti svetovalno in drugo osebje, ukiniti nekaj podružničnih šol in podobno. V tem je mogoče videti tudi zaroto (kakor jo vidijo sindikalisti) proti javnemu šolstvu v korist zasebnega. Toda verjetno, kar je precej huje, gre zgolj za načrtovano postopanje po načelu »Ko je kriza, je kriza za vse.« Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk se strinja, da znanost in šolstvo nista primerni področji za varčevanje, a je po njegovih besedah tudi to potrebno, ker so finančne razmere v državi zelo zaostrene. IZ VSEBINE: 42] ^_J Tema tedna: Osiromašeno izobraževanje in znanje v imenu varčevanja.............................4 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje: Za delovno mesto direktorja se ni prijavil nihče................................5 ZGS OE Nazarje: Kriza udarila po gozdarjih.. .5 SSGZ: Ogorčeni nad ponovnimi spremembami trase hitre ceste........................6 Intervju: Poslanka SDS Janja Napast..............................8 Biomasa odprla vrata: Nazaj k naravi z močjo tehnologije................10 Mozirje: Obisk švicarskega cerkvenega zbora...........12 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 42, 19. oktober 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 ID Tema tedna PRORAČUNA ZA 2013 IN 2014 V DRŽAVNEM ZBORU Osiromašeno izobraževanje in znanje v imenu varčevanja Minuli petek so poslanci prejeli vladna predloga proračunov za leti 2013 in 2014, v katerih veliko pozornost namenjajo ponovnemu znižanju plač javnih uslužbencev. Na udaru naj bi bili predvsem tisti deli javnega sektorja, kjer se je zaposlovanje v preteklih letih povečevalo; pri tem izpostavljajo predvsem šolstvo. Področje izobraževanja in znanosti je tako pristalo v istem paketu kot uradništva na ministrstvih in v državni upravi. Krivec temu naj bi bila ravno nadpovprečno velika rast mase plač zaposlenih na tem področju v zadnjih letih. Predvideni posegi vlade so po mnenju prizadetih preveč drastični. Med predlogi, o katerih je vlada razmišljala, naj bi bila celo ukinitev javnih glasbenih šol. OGORCENO NASPROTOVANJE Masa za plače v javnem sektorju naj bi se v proračunu 2013 znižala za pet odstotkov. Vendar znižanje pri posameznih organih ni za vse v enakem odstotku. Na višino znižanja vplivajo nekatere posebnosti, zaradi katerih je odstotek znižanja po posameznih skupinah lahko večji ali manjši od povprečja, razlagajo vladni snovalci proračuna. Gledano skozi odstotke so tako na ministrstvu za izobraževa- nje, znanost, kulturo in šport potegnili precej »ta kratko«. Pristojni minister Žiga Turk je ključne deležnike v svojem resor-ju z novim proračunom, ki je zanje vse prej kot optimističen, seznanil v začetku oktobra, ravno na svetovni dan učiteljev. Ti so ob svojem prazniku izvedeli, da morajo stroške dela v letu 2013 in 2014 zmanjšati za okoli 15 odstotkov. Osnovne in srednje šole za deset odstotkov glede na drugo polovico leto- Jernej Marinšek, ravnatelj Glasbene šole Nazarje: »V letih prakse se mi je potrdilo prepričanje, da imamo v Sloveniji odlično urejen sistem glasbenega izobraževanja, v katerega je vpetih 54 javnih glasbenih šol, konser-vatoriji oziroma srednje glasbene šole ter zasebne glasbene šole s koncesijo in pa Akademija za glasbo. Trditev, da je sistem glasbenega izobraževanja dober, dokazuje vsakoletni vpis učencev v glasbene šole, ki večinoma presega število otrok, ki nam jih določa ministrstvo. Že večkrat smo slišali, da naj bi finančno breme glasbenega izobraževanja v večji meri nosili starši in občine. Mislim, da tako razmišljanje ni dobro premišljeno. Je pa morda tiha priprava na skorajšnje zapiranje javnih glasbenih šol, kot jih imamo sedaj. Starši tega stroška enostavno ne bi zmogli, občine pa že sedaj ogromno prispevajo in težko verjamem, da bi poleg vseh ostalih aktivnosti, ki jih imajo, zmogle še dodatna sredstva za glasbeno šolstvo. Na ta način bi glasbene šole počasi ostale le še za elito, to pa bi za sabo hkrati potegnilo še odpuščanja.« Hfi II i II Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji: »Za spremembo enkrat ne bom govoril o varčevanju pri plačah, ker je bilo tukaj že vse povedano in ni kaj dodati. Poskušal pa bom prikazati problem varčevanja v popolnoma drugi luči. V spomladanskih mesecih in nato še v septembru letos sem namenoma uvrstil na dnevni red sestanka sveta staršev in sveta šole problematiko šol v naravi in drugih podobnih dejavnosti, ki so za starše vedno veliko finančno breme. Dejstvo je, da smo šola, ki ima v svojem programu krepko nadpovprečno veliko število aktivnosti, ki trajajo po teden dni in se vzgojno izobraževalni proces izvaja v resničnih situacijah, učenci veliko praktično delajo, se navajajo kritično razmišljati in tako tudi reševati probleme. To pa nekaj stane. Ko sem pred starše postavil dilemo, ali naj v teh časih število aktivnosti zmanjšamo, je bil odgovor tako na svetu staršev, svetu šole in tudi na razrednih roditeljskih sestankih jasen NE. Varčevanje pri izobraževanju otrok zaenkrat še ne pride v poštev in tudi udeležba na teh aktivnostih, ki po zakonodaji ni obvezna, je na naši šoli vedno skoraj stoodstotna. Zato ni bilo presenečenje, da so starši sprejeli sklep še o enem dodatnem naravoslovnem tednu, iz astronomije. To se seveda vedno obrestuje in tudi zato so ljubenski osnovnošolci v lanski mednarodni raziskavi TIMMS, ki raziskuje znanje matematike in naravoslovja, pristali v zgornji četrtini slovenskih šol. So pa starši sprejeli še en sklep, ki zelo jasno nakazuje, v kateri smeri je potrebno tovrstno problematiko reševati. Učenci in učenke naj si del denarja za te aktivnosti sami zaslužijo. Možnosti je dovolj in prenekatere že pridno uveljavljamo v praksi.« šnjega leta, medtem ko so plače že za okoli pet odstotkov nižje kot lani. Zavode za področje znanosti čaka 19-odstotno znižanje, univerze 16-odstotno. Prizadeti, s sindikatom SVIZ na čelu, takšnim ukrepom ogorčeno nasprotujejo, saj se normativi in standardi za delo v šolah višajo že zadnjih pet let. Opozarjajo tudi, da so varčevalni ukrepi že sedaj najbolj prizadeli ravno učitelje. Temu pritrjuje tudi poročilo Evropske komisije, v katerem ta ugotavlja, da so proračunski varčevalni ukrepi najbolj prizadeli učitelje v Sloveniji, na Irskem, v Grčiji in v Španiji. Glede na omenjeno pomeni napoved o znižanju sredstev za izobraževanje katastrofo, opozarja SVIZ in obljublja, da bodo ukrepe poskušali preprečiti z vsemi sredstvi. BI UKINILI CELO JAVNE GLASBENE ŠOLE? Po mnenju šolniške stroke lahko predvideni varčevalni ukrepi precej znižajo raven kvalitete izobraževanja na različnih področjih. Položaj slovenskega učiteljstva je bil doslej bolj primerljiv s položajem učiteljev v zahodnoevropskih državah, čeprav so večinoma plačani slabše kot njihovi kolegi iz drugih držav, 4 Savinjske novice št. 41, 4. oktober 2012 C Tema tedna, Aktualno prav tako so plače naših učiteljev pod povprečjem držav OECD. Vlada je celo razmišljala o ukinitvi glasbenih šol, kar je zaposlenim v šolstvu in kulturi nepojmljivo. Slovenske javne glasbene šole so unikum v Evropi in zelo dvigujejo splošno raven glasbene razgledanosti Slovencev. Po prepričanju glasbene stroke spodbujajo dobre delovne navade in učijo solidarnosti, saj učenci glasbenih šol s pomočjo mentorjev zelo pogosto in povsem brezplačno poskrbijo za spremljajoče kulturne vložke na različ- nih javnih prireditvah. Vsekakor je to že dolgoletna dobra praksa tudi v Zgornji Savinjski dolini. ŠTUDENTI IN UNIVERZE VEČ VARČEVANJA NE ZMOREJO Učiteljem se znižujejo plače, izobraževalnemu sistemu se jemljejo sredstva, študentom pa znižujejo pravice. Vse to v imenu varčevanja. Za sedaj se Slovenci še lahko pohvalimo z dobro izobraženimi učitelji, saj podatki Statističnega urada RS kažejo, da je zahtevana minimalna raven njihove dose- žene izobrazbe višja od povprečja držav EU. To pa se lahko hitro spremeni, opozarjajo tako vodstva univerz kot študentske organizacije. Odpuščanje zaposlenih na univerzah ne pride več v poštev, univerze ob dodatnih varčevalnih ukrepih ne bodo mogle več nemoteno izvajati študijskega procesa. Dodatnega varčevanja na plečih študentov tudi slednji ne zmorejo več, opozarjajo na Študentski organizaciji Slovenije. Doletelo jih je že polovično znižanje študentske olajšave pri dohodnini, za mesec dni jim je vlada ukinila bone, znižala subvencijo za bivanje pri zasebnikih, zmanjšala maso za štipendije. Z januarjem bo začela veljati druga faza sprememb sistema študentskega dela, s katero bodo velik delež svojih prihodkov iz koncesijskih dajatev izgubili tudi študentske organizacije in servisi. Več o problemih, s katerimi se zaradi varčevalnih ukrepov srečuje Glasbena šola Nazarje, bomo pisali v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE Za delovno mesto direktorja se ni prijavil nihče V preteklem mesecu je bil objavljen razpis za mesto direktorja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, kajti sedanji direktorici Idi Pustoslemšek Kramer prvega decembra poteče mandat. Na razpis ni bilo nobene prijave in tako se je vsem težavam v zgor-njesavinjskem zdravstvu (predvsem pomanjkanju zdravnikov) pridružila še ta. Zavod brez direktorja ne more delovati, zato so na zadnji seji sveta zavoda za vršilko dolžnosti direktorja izvolili diplomirano medicinsko sestro Darjo Es, ki bo to dolžnost opravljala največ šest mesecev, je poveda- la direktorica Pustoslemšek Kra-merjeva. V tem času na zavodu pričakujejo, da bo sprejet odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom Nazarje, katerega so že obravnavali nekateri občinski sveti. Nov odlok predvideva ustanovitev novega organa - strokovni vodja zavoda, ki bi opravljal strokovne vodstvene funkcije in bi moral biti zaposlen v zavodu, medtem ko bi lahko bil direktor zavoda oseba z drugo ustrezno oziroma zahtevano izobrazbo. Z uvedbo delovnega mesta strokovni vodja zavoda upajo, da bodo prejeli več prijav za mesto direktorja, saj za to funkcijo ne bo več obvezno, da je prijavitelj iz zdravniških vrst. Med zaposlenimi v zavodu ob tokratnem razpisu nihče ni izrazil želje in pripravljenosti, da bi prevzel mesto direktorja, zato bo razpis ponovljen, ko bodo vse občine ustanoviteljice potrdile nov odlok. Štefka Sem Nalogo vršilke dolžnosti direktorja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje bo z decembrom prevzela Darja Es. (Foto: Štefka Sem) KRIZA UDARILA PO GOZDARJIH Spremembe zaradi varčevanja Z letošnjim državnim proračunom so se sredstva, ki jih gozdarji nazarske območne enote prejemajo za materialne stroške, močno oklestila. Zaradi varčevanja so bila ta sredstva že pretekli dve leti zelo zmanjšana. Z letošnjim dodatnim zmanjšanjem pa sredstva ne zadoščajo več za normalno funkcioniranje gozdarske službe. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je zato prejšnji teden izdal sporočilo za javnost, s katerim sporoča lastnikom gozdov, da zaradi omejenih finančnih sredstev ne morejo več zagotavljati kratkih odzivnih časov za njihove storitve. Lastnike gozdov prosijo, da se pravočasno prijavijo za odkazilo in druge storitve, da lahko gozdarji svoje delo glede prevozov načrtuje- jo čim bolj racionalno. Glede na to, da so se jim znatno zmanjšala sredstva za materialne stroške, kamor sodi tudi kilometrina, se je vodja na-zarske območne enote Toni Breznik že pred časom spraševal, kako bodo sploh uspeli realizirati načrtovana in zakonsko predpisana dela, saj je njihovo delo vezano izključno na teren. Zaradi varčevanja so na ZGS pripravili tudi novo sistemizacijo, po kateri se bo število krajevnih enot v območni enoti Nazarje zmanjša- Doslej so gozdarji uporabljali tudi zasebna vozila, saj je službenih vozil premalo, a ker ne prejemajo nadomestil za ta strošek, ni mogoče pričakovati, da bodo to počeli v nedogled, je povedal Toni Breznik. (Foto: ŠS) lo s pet na tri, en revir bodo ukinili (ga združili z drugimi), tako bo v območni enoti sedaj devetnajst namesto dvajset revirjev. Vse te spremembe bodo pričeli izvajati v začetku novembra, povsem pa bodo zaživele do novega leta. V.d. direktorja ZGS Jošt Jakša je v izjavi za javnost omenil, da se obseg dela zaposlenih na zavodu veča, v zadnjem obdobju za 20 odstotkov, predvsem zaradi sečnje za drva. Za materialne stroške jim bo letos zmanjkalo okrog 400.000 evrov, še bolj pa se boji prihodnjega leta, ko se bo masa za plače zaposlenih v zavodu znižala za dobrih 12 odstotkov. Ali bo to prineslo odpuščanja, premestitve ali znižanje plač, pa v zavodu še ne vedo. Štefka Sem Savinjske novice št. 1168, 12. oktober 2012 13 Gospodarstvo, Iz občin SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Ogorčeni nad ponovnimi spremembami trase hitre ceste Na seji upravnega odbora Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je bila v četrtek, 11. oktobra, so se člani in ostali prisotni seznanili z zadnjimi aktivnostmi ministrstev okoli umeščanja trase hitre ceste Velenje-avtocesta v prostor. Razloge za spremembe in pojasnila je podala predstavnica ministrstva za infrastrukturo in prostor Barbara Radovan. Vsi prisotni so izrazili razočarane in ogorčenje, ker se bo izgradnja ceste ponovno premaknila v nedoločen čas. Kot je povedala Radovanova, so v letu 2010 pripravili gradivo in nato pričakovali od ministrstva za kmetijstvo mnenje na okoljsko poročilo. Medtem ko so za okoljsko poročilo trase od Velenja proti Koroški in naprej proti Avstriji dobili pozitivno mnenje, so na okoljsko poročilo za umestitev predvidene trase Velenje-Šentrupert čakali zelo dolgo, nato pa je bila trasa zavrnjena zaradi prevelikih posegov v kmetijska zemljišča in zaradi precej podražene investicije glede na prvotno načrtovano. Tako naj bi na ministrstvu za infrastrukturo in prostor izdelali novo Predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer (desno) je izrazila obžalovanje nad nerazumno dolgimi postopki umeščanja hitre ceste. (Foto: Marija Lebar) varianto poteka ceste. Po besedah nji Savinjski dolini, kjer deluje veliko Radovanove naj bi bila nova študija izdelana v kratkem in naj bi trasa šla v javno razpravo že letos decembra. Do konca leta 2013 pa naj bi bil oblikovan državni prostorski načrt in sprejeta ustrezna uredba. Predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer je izrazila obžalovanje nad nerazumno dolgimi postopki umeščanja hitre ceste. Dejala je, da je sedanjo umestitev pripravljala stroka in to tako, da bi se čim bolj približala tudi Zgor- uspešnih gospodarskih subjektov, ki jim zastarela infrastruktura onemogoča še uspešnejše delo. Med tem ko nekateri že razmišljajo o selitvi proizvodnje na druge, bolj prijazne lokacije, se izgublja dragoceni čas. Svoje razočaranje je izrazil tudi poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, ki se je ves čas zavzemal za izgradnjo cesta tako, da bi se čim bolj približala tudi Zgornjesa-vinjčanom. »Gre za razvojno os, ne samo za avtocesto. Vseskozi govorimo, naj bo to povezava za področja, ki nimajo dostopa do avtoceste,« je med drugim dejal poslanec. Nazarsko županjo Majdo Pod-križnik je zanimalo, ali je pri odločitvi za ponovno umeščanje pretehtalo mnenje stroke in dražja investicija ali pa zahteve nekaterih lokalnih civilnih iniciativ. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik se je vprašal, ali je kdo vzel v obzir, kolikšen minus prihodkov bo nastal v Zgornji Savinjski dolini, če bo ta (ostala) popolnoma odrezana od ceste in predvsem od razvojne osi. Tudi tukaj se bodo izgubljala kmetijska zemljišča na račun zaraščanja. Potem ko so svoja mnenja izrekli še številni drugi, so prisotni zavzeli dva sklepa, in sicer da zbornica pripravi skupni apel vladi, v katerem bo pojasnjeno, da tukajšnji prebivalci v primerjavi z drugimi območji nismo bili enakopravno obravnavani in da je hitrost izgradnje zaradi konkretnih potreb gospodarstva ključnega pomena. In drugi sklep, da se vztraja, naj se hitra cesta prilagaja območju 3. razvojne osi. Marija Lebar KOORDINACIJA ZGORNJESAVINJSKIH ZUPANOV 'W Kako bo deloval JSKD po odhodu Ivane Žvipelj? Na Rečici ob Savinji so se v začetku oktobra na redni seji koordinacije sestali župani občin Zgornje Savinjske doline. Seznanili so se z nekaterimi aktualnimi temami, ki zadevajo vse tukajšnje občine. Med drugim so obravnavali pregled dela mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ker je dosedanja strokovna delavka na mozirski izpostavi Ivana Žvipelj odšla v pokoj. Žvipljeva se je županom zahvalila za sodelovanje in finančno podporo. Za leto 2012 je dejala, da realizacija programa poteka po načrtih z izjemo dogodkov iz avgusta, ki so prestavljeni na pozno jesen. Prisotnim je izročila povzetek dela JSKD in program dela za leto 2013. Predstavila je Tatjano Vidmar - strokovno sodelavko velenj- ske izpostave JSKD in Sabino Za-dravec, ki dela na javnih delih. To sta osebi ki bosta nadaljevali delo Ivane Žvipelj v Mozirju. Župane je zato zanimalo, ali to pomeni ukinitev samostojne izpostave v Mozirju. Kot je bilo razbrati iz odgovorov predstavnic sklada, temu ni tako. Opozorile pa so na slabo povezovanje tukajšnjih društev, ki bi, če bi bila povezana v registrirani zvezi, lažje prišla do sredstev na državnih in evropskih razpisih. To kaže primer iz sosednje Šaleške doline, kjer so na različne razpise prijavili 18 projektov, od tega je bilo 15 pozitivnih, za kar so prejeli okoli 9.000 evrov. Župan Vinko Jeraj, ki povezuje koordinacijo županov v tem polletju, se je Žvipljevi v imenu kolegov zahvalil. Zaželel je, da bi pokoj dobro izkoristila in izrazil prepričanje, da bo v primeru izražene potrebe po pomoči s strani občin le-to rada ponudila. Novim močem na izpo- Časopisna hiša Dnevnik je pripravila nabor 100 najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji. Med njimi so tudi predstavniki zgornjesavinjskega gospodarstva. Na 28. mestu je najti podjetje Biomasa iz Luč, na 30. mesto se je uvrstil samostojni podjetnik Stanko Lukše iz Mozirja, prav tako iz Mozirja je Josip Šamu na 34. mestu. Dejan Nadlučnik z Ljubne-ga ob Savinji zaseda 37. mesto. stavi pa želi veliko uspeha in dobrega sodelovanja, je še dodal Jeraj. Marija Lebar Glin Nazarje je 47. mestu, PIA-POT Pečnik iz Nazarij zavzema 73., KLS Ljubno 89. in BSH Hišni aparati Nazarje 90. mesto med stotni-jo najhitrejših. Ta podjetja so v letih od 2006 do 2011 povečala prodajo za 2,75-krat in odprla 1310 delovnih mest. Ostalo regijsko gospodarstvo je v istem času beležilo 20-od-stotno rast. Marija Lebar SAVINJSKO-ZASAVSKA REGIJA Sedem zgornjesavinjskih ■ • I • w (V« • podjetij med najuspešnejšimi 6 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Gospodarstvo, Iz občin IZBOR ZA SAVINJSKO-ZASAVSKO GAZELO Med finalisti tudi nazarski BSH Hišni aparati V četrtek, 11. oktobra, so v Celju pripravili letošnji šesti regijski izbor za zlato gazelo. Naslov je osvojilo trboveljsko podjetje Dewesoft. Med tremi finalisti sta bili tudi družbi BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje in Termotehnika iz Braslovč. Priznanje je v imenu BSH prevzel Boštjan Gorjup, na dogodku pa je bil prisoten tudi direktor lanskoletne zlate gazele KLS Ljubno Mirko Strašek. Vsako od treh nominirank so predstavili s kratkim videom, zbrane pa so nagovorili direktorji teh družb. Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje iz nazarske družbe BSH, je ob tem predstavil, kako motivirajo vse zaposlene, da ves čas predlagajo izboljšave in inovacije. Samo v lanskem letu so tako z željo, da krepijo inovativnost v podjetju, dobili več kot 900 koristnih predlogov. BSH razvija in na leto izdela neka manj kot sedem milijonov aparatov, hkrati pa trži ma- le gospodinjske in termične aparate blagovnih znamk Bosch in Siemens za ves svet. V letu 2011 je izvoz te nazarske družbe na trge obsegal 88,8 odstotka prodaje, ki je znašala 331 milijonov evrov prodaje. V BSH Hišni aparati so za zaposlene pripravili interno obvestilo o dogodku, v katerem so zapisali: »Čeprav nismo postali regijski zmagovalec, pa je bilo sodelovanje v tekmovanju Gazele 2012 odlična promocija našega podjetja. Lahko smo ponosni tudi na dejstvo, da smo eno redkih velikih podjetij, ki je v zgodovini tega tekmovanja prišlo v regijski finale, saj visoko rast po pravilu lažje dosegajo manjša podjetja.« Finalni izbor za slovensko gazelo 2012 bo potekal naslednji četrtek, 25. oktobra. V Ljubljani bodo takrat slovesno razglasili zlate, srebrne in bronaste gazele. Marija Lebar Zadnji letošnji regijski izbor gazel je potekal v Celju. Na fotografiji so (od leve) Boštjan Gorjup (BSH), Andrej Orožen in Jure Knez (Dewesoft), Suzana Rankov (odgovorna urednica Dnevnika), Bogomir Strašek (KLS Ljubno, zlata gazela 2011), Rudi in Bogdan Kronovšek (Termo-tehnika) in Uroš Rožič (ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). (Foto: Igor Matičič, BSH) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Toni Rifelj kandidat za člana državnega sveta Občine Zgornje Savinjske doline nimajo veliko upanja, da bi kateri od njihovih kandidatov za člana državnega sveta v volilnem okraju prejel dovolj podpore in bi bil izvoljen v državni svet. Kljub temu so se v Občini Gornji Grad odločili, da kot kandidata predlagajo bivšega župana Tonija Riflja, ki se je s kandidaturo strinjal. Izvedli so tudi volitve predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta. Za predstavnika (elektorja) je komisija za volitve in imenovanje predlagala Terezijo Mavrič, katere imenovanje so svetniki potrdili. Štefka Sem OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Kot vse kaže, bo članstvo le še prostovoljno Vlada je potrdila predlog obrtnega zakona, s katerim bo ukinila obvezno članstvo v obr-tno-podjetniški zbornici in uvedla prostovoljno. S tem je ugodila želji obrtnikov o prostovoljnem članstvu, katero so izrazili na posvetovalnem referendumu. Predlog zakona vsebuje šestmesečno prehodno obdobje za morebiten izstop članov iz OZS, premoženje zbornice pa se ne bo delilo na člane. OZS ostaja reprezentativni predstavnik obrti, nadaljuje tudi z izvajanjem določenih javnih pooblastil. Z zakonom je predvidena tudi sprememba pristopa obrtne dejavnosti, ki ločuje obrtne dejavnosti, za katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, in ostale obrtne dejavnosti. Spremembe predvidevajo odpravo vstopnih pogojev za obrtne dejavnosti, iz veljavne ureditve se črtajo obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere se ne zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, odpravlja se zahteva po pridobitvi obrtnega dovoljenja za domačo in umetnostno obrt. Predvidena je omejitev obrtne dejavnosti samo na gospodarske subjekte, ki nimajo organiziranih poslovnih funkcij kot zaokrožene faze poslovnega procesa. Med drugim je predvideno črtanje gostinske dejavnosti in prevozniške dejavnosti kot v obrtnem zakonu posebej opredeljene obrtne dejavnosti. Spremembe zakona predvidevajo tudi obveznosti pridobitve obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register samo za obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Predsednik mozirske območne obrtno-pod-jetniške zbornice Janez Kaker je o predlogu zakona, kakršnega je vlada potrdila pretekli teden, dejal, da to prav gotovo še ni zadnja verzija, saj se je predlog zakona v kratkem obdobju spremenil kar štirikrat. Uradnih sprememb še nimajo, se pa pripravljajo na ukinitev obveznega članstva. Upravni odbor zbornice se bo sestal v kratkem in takrat se bodo dogovorili o določenih aktivnostih, ki jih pripravljajo. »Koliko bo prostovoljnih članov, je težko reči, mi se bomo vsekakor potrudili po svojih močeh, da bomo zadovoljili njihove interese in jim nudili čim več, je pa res, da je situacija v gospodarstvu težka. Mislim, da bi v tem trenutku morali držati skupaj, da se bomo lahko enakopravno pogajali o pomembnih zadevah, kot je delovnoprav-na zakonodaja, pokojninska reforma ... Za dobro pogajalsko izhodišče je namreč pomembno, da smo številčno močni,« je dejal Kaker. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 7 Intervju POSLANKA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE JANJA NAPAST »Učim se tudi iz trpkih izkušenj in jih jemljem pozitivno« Janja Napast (Foto: Marija Lebar) Janja Napast iz Mozirja je najmlajša med slovenskimi poslanci. Na lanskoletnih parlamentarnih volitvah je bila izvoljena kot članica stranke SDS. Praktično iz študentskih klopi je presedlala v parlament. Kaj hitro ji je bilo zaupano delo v številnih odborih in komisiji državnega zbora, ki ga jemlje zelo resno. Pri tem ne pozablja na stik z državljankami in državljani, pa tudi ne na probleme lokalnega, to je zgornjesavinjskega okolja. Kako po nekaj mesecih dela gleda na delo poslanke, kaj meni o strankarski politiki, kaj o krizi in stanju v gospodarstvu? So ukrepi, ki jih pripravlja koalicija, ustrezni, smo jo povprašali. Spregovorila je tudi o problemu korupcije in hiperbirokracije. - Precej časa je že od konstitutivne seje državnega zbora. Kako gledate zdaj na svoje delo v primerjavi z začetnimi vtisi? Delo je zahtevno, potrebnega je veliko napora, da slediš celotni situaciji. Da si dober politik, moraš o političnem prostoru razmišljati bolj poglobljeno. Stvari med sabo so povezane in zapletene, zato vložiš veliko psihičnega napora, da o zadevah dobro razmisliš. Predvsem je zahtevno tudi zaradi ohranjanja stabilnosti v povezavi ideja - iluzija - realne možnost - realizacija. Racionalizacija besed in misli, razmišljanje o dejanskih vzrokih problemov, ki zadevajo Republiko Slovenijo in njene državljane ter državljanke, zahtevajo precej časa in energije. Vendar tak način dela te mora veseliti. Terenske aktivnosti so razgibane, udeležujem se izobraževanj oziroma predavanj po celotni državi, tako da je tudi zaradi teh stvari delo zelo zanimivo. - Ste v politiki našli tisto, kar ste nameravali? Pravzaprav vam na to vprašanje ne morem popolnoma odgovoriti. Zdi se mi, da bi lahko postala dobra političarka, vendar je delovanje v tem prostoru nepredvidljivo. V tem delu je skritih veliko pasti, ki jih moraš znati predvideti. Izredno moraš biti previden pri vsakodnevnih relacijah, odnosih med ljudmi. Kajti šele ko vstopiš v politični prostor na državnem nivoju s sledenjem evropskih standardov, začutiš, kako ljudje delujemo v samem bistvu, kako težko najdeš optimalne rešitve, ki dobro služijo za prebivalce slovenske države. Kako težko jih je uskladiti z vso strokovno in nestrokovno javnostjo. Zdi se mi, da se še lovim, vendar moja koža postaja vse trša. - Na začetku mandata ste želeli delovati v prid ljudi. Lahko to uresničujete? Še vedno delujem v dobro ljudi, je pa res, da moram včasih pogledati z drugačnega zornega kota in nisi ravno zadovoljen, ko sprejemaš kakšen zakon. Namreč nihče izmed poslancev z lahkoto ne odloča o krčenju na različnih področjih, o odpravi nesorazmerja posledic krize v gospodarstvu in javnem sektorju. To je težko. Politični prostor je resnično konfuzna zadeva. Ostati na realnih tleh je še težje. - Koliko vas pri tem omejuje lojalnost strankinim odločitvam? Poslanci smo sodelovali pri sestavljanju koalicijske pogodbe, za katero smo se odločili, da jo bomo tudi izpolnjevali. V koaliciji je pet strank in znotraj poslanske skupine SDS je 26 poslancev in poslank, ki skupaj odločamo v dobrobit države. Politika je stvar odločanja in tekmeci smo vedno nasprotniki. - Menite, da so sprejeti varčevalni ukrepi vlade ustrezni in dovolj, da se Slovenija ogne tuji denarni pomoči? Z varčevalnimi ukrepi smo vsaj za kratek čas premaknili možnost finančne paralizacije države. Dokler ne zaženemo gospodarstva, moramo ohraniti toliko stabilnosti, da ne zaprosimo za pomoč. Je pa situacija izredno nepredvidljiva. Za začetek bi morali sprejeti zlato fiskalno pravilo. - Komentar na reformo trga dela in pokojninsko reformo? Predlagani reformi sta nujno potrebni zaradi nadaljnjega delovanja celotne družbe, predvsem mladih. Predčasno sta prišli reformi na agendo tudi zaradi slabega delovanja prejšnje vlade, ki je slovenski javnosti skrivala realno stanje o finančni situaciji v Sloveniji. Če še želimo biti finančno in socialno vzdržna ter stabilna država, bomo morali obe reformi sprejeti. - Pri nas se veliko govori o korupciji, zadnje čase tudi v sodstvu. Kakšen je vaš pogled na ta razbohoteni slovenski problem? Ta vlada se je zavezala izkoreniniti korupcijo v vseh porah naše družbe, pripravlja se ustrezna zakonodaja, ki bo konkretno in temeljito posegla »Predčasno sta prišli reformi na agen-do tudi zaradi slabega delovanja prejšnje vlade, ki je slovenski javnosti skrivala realno stanje o finančni situaciji v Sloveniji.« na to področje. Pripravljajo se spremembe zakonodaje na področju policije in tožilstva. Kljub temu da je sodstvo neodvisna veja oblasti, bo moralo sprejeti svoj del odgovornosti. - Sami ste bili do nedavnega študentka. Kako gledate na finančno stanje univerz oziroma fakultet in na naše šolstvo nasploh? Kaj bi pomenile morebitne šolnine? Mediji zavajajoče poročajo o uvedbi šolnin, saj tega vlada ne napoveduje oziroma se Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je v javnosti dvignil mnogo prahu, napačno tolmači. Zakon o visokem šolstvu med drugim spreminja 23. člen zadnje novele zakona, saj univerze v preteklosti niso upoštevale rokov akreditacije. Z morebitnim sprejetjem zakona bo novela v slovenskem prostoru univerzam ponudila večjo pedagoško fleksibilnost in zato tudi odgovornost rektorjev, visokošolskih učiteljev ter sodelavcev, vendar sta fiksno določeni neposredna pedagoška obveznost kot tudi število ur osnovne neposredne pedagoške obveznosti. 8 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 C Intervju, Iz občin Zakaj fleksibilnost in s tem avtonomnost? Ker bodo tisti profesorji, ki so delali prej več, lahko delali manj in obratno. Me pa skrbi za nekatere oddelke, ki niso tako konkurenčno in »Zgornja Savinjska dolina je bila svoj čas zelo zdravo, dobro gospodarsko okolje. Vendar še posebej za mlade že več let ne ponuja dovolj delovnih mest in možnosti. Bojim se, da bi bili brez nekaterih podjetij, tistih svetlih izjem, v izredno nezavidljivem položaju.« tržno usmerjeni, vendar so nacionalnega pomena in bi jih bilo potrebno zaščititi. Poleg tega se bo ponudil vstop tujih izobraževalnih zavodov v domači prostor. Na to temo bo potekalo še veliko razprav, izpostavljenih je precej dilem, zato bo v nadaljnjem času znanega kaj več. - Kako gledate na položaj gospodarstva, posebej zgornjesavinjskega? Vsak mesec svoje delovanje ustavi povprečno 40 srednjih in malih podjetij. Slovenski bruto družbeni proizvod se je letos v drugem četrtletju realno zmanjšal za 3,2 odstotka v primerjavi z istim četrtletjem lani, zato je bil tudi v celotni prvi polovici leta 1,6 odstotka manjši, in to kljub temu, da je bila v prvem četrtletju zabeležena 0,2-odstotna rast. To je še posebej zaskrbljujoče. Poleg tega neugoden trend nakazujejo odhodi strokovnjakov v tujino, kar predstavlja dodatno grožnjo za razvoj gospodarstva. Vlada je intenzivno pristopila k reformnim ukrepom gospodarstva in dvigu konkurenčnosti. Nasploh moramo najti sintezo s tehnološkim razvojem za prodor na tuje trge, poleg tega prekiniti virus hiperbi-rokracije za lažja vlaganja tujih investitorjev. Nujna je boljša povezava znanosti in gospodarstva, saj gospodarski tokovi že dlje časa ne tečejo v pravo smer. Zgornja Savinjska dolina je bila svoj čas zelo zdravo, dobro gospodarsko okolje. Vendar še posebej za mlade že več let ne ponuja dovolj delovnih mest in možnosti. Bojim se, da bi bili brez nekaterih podjetij, tistih svetlih izjem, v izredno nezavidljivem položaju. Regionalni razvoj mora slediti smernicam, razvojnim in prioritetnim strategijam ter razvoju posameznih panog v prihodnje. Les je vsekakor naš neizkoriščen potencial. - Ali in kako deluje Klub savinjskih poslancev, kakšno izkušnjo prinaša delovanje poslanskih pisarn? Klub savinjskih poslancev je bil že ustanovljen, vendar se v tokratnem mandatu še nismo srečali. V prvi periodi sklica parlamenta smo precej delovali v državnem zboru tudi zaradi najbolj problematičnega časa v času samostoj- ne države, srečevali smo se na različnih prireditvah in predavanjih, ki se odvijajo na lokalnem področju. Verjamem, da se bomo v kratkem sestali tudi kot klub. Poslanske pisarne pa so izredno zanimiva zadeva, name se je obrnilo že precej Zgornjesavinjčanov in Zgornjesavinjčank. - Menite, da se počasi že bližamo koncu krize? Zdi se mi, da nam težki časi še vedno pretijo. Strokovnjaki pravijo, da bomo krizo čutili najmanj do leta 2014, če bomo znali obvladovati nespodbudno stanje. Neodgovorno ravnanje države v preteklosti prinaša posledico, da je Slovenija zasičena z gospodarskim kriminalom ... To je naš največji problem, ki zastruplja državo. Dokler se teh ljudi ne obsodi, dokler se teh dejanj ne začne intenzivno preganjati, bo Slovenija še naprej nepravična. Dokler bo ljudi gnal pohlep in bodo brez sramu delali škodo vsem nam, pa bo okolje še vedno nepošteno. - Videti vas je na številnih prireditvah in v stiku z volivci. Se vam to zdi pomembno, kakšni so stiki z »običajnimi« ljudmi? To je najpomembnejši del poslanstva. Ohranjati stik s pristnostjo okolja, iz katerega izhajaš, z ljudmi, ki te podpirajo ali pa tudi ne, znati razmišljati »lokalno«, če se lahko tako izrazim. To sem tudi mislila uvodoma, ko sem navedla, da mora človek ostati na realnih tleh. V mestih zna biti zelo ostro in divje. (smeh) - Znani ste po svojem optimizmu. Kaj optimističnega srečate pri svojem delu oziroma kje vi- MOST NA TRNOVEC Občina Rečica ob Savinji je 12. oktobra prejela odločbo državne revizijske komisije, da se pritožba, ki jo je vložil eden od neizbranih ponudnikov, zavrže. Tako bodo lahko pristopili k sklenitvi pogodbe s podjetjem, izbranim na javnem razpisu za izvedbo gradnje mostu na Trnovec in povezovalne ceste. Takoj za tem bodo pričeli s postopki same izvedbe gradnje. Župan Vinko Jeraj ob tem ni skrival zadovoljstva: »Vesel sem, da bomo končno lahko začeli z deli na samem gradbišču. Vse doslej smo se ukvarjali s pridobivanjem lastništev, soglasij in potrebne dokumentacije. Računamo, da bomo v nekaj dneh podpisali pogodbo z izbranim izvajalskim podjetjem in tudi podrobneje dorekli ča-sovnico poteka del.« Več let si na Rečici ob Savinji že prizadevajo, da bi zamenjali dosedanjo brv, ki povezuje središče občine in trg s Trnovcem in z naselji na desnem bregu Savinje. Ureditev izjemno zapletenih lastništev na zadevnih zemljiščih, med dite dobre strani? Smo Slovenci res preveč ma-lodušni? Vsako izkušnjo jemljem pozitivno, tudi kadar je zares težko. Tudi optimizma mi ne zmanjka. Ne razumem, kako se še ne zavemo, da je potrebno složno držati skupaj in tvoriti nepretrgano verigo sodelovanja za skupno premoženje in našo državo. Brez enotnosti ne moremo pričakovati preobrata. Tudi zakonodaja zna biti kljub suhoparno-sti zelo skrivnostna zadeva. Ne morem se pritoževati niti z zaslužkom, ki pa mi nikoli ni predstavljal »Neodgovorno ravnanje države v preteklosti prinaša posledico, da je Slovenija zasičena z gospodarskim kriminalom ... To je naš največji problem, ki zastruplja državo. Dokler se teh ljudi ne obsodi, dokler se teh dejanj ne začne intenzivno preganjati, bo Slovenija še naprej nepravična.« prioritetne komponente, to mi lahko verjamete. Se pa strinjam - Slovenci smo kdaj preveč neodločni, mogoče tudi neodprti. Vendar mladina se prebuja. Sama pri sebi pogrešam korajžo. (smeh) - Vaša misel za konec? Navedla bom angleškega državnika Winsto-na Churchilla: »Moje prepričanje je, da se ne moreš ukvarjati z najbolj resnimi stvarmi na svetu, če nisi sposoben razumeti najbolj zabavnih.« Marija Lebar drugim tudi od agrarne skupnosti, pridobivanje sredstev iz državnih razpisov in iz ugodnih kreditov, številna dogovarjanja s celjsko enoto zavoda za varstvo naravne dediščine zaradi zavarovanih živalskih vrst, so terjali veliko naporov. Kar nekajkrat je morala občina prositi za podaljšanje rokov za sredstva sofinanciranja in kredita iz tako imenovanega Ribniškega sklada. Vse to so uspešno prebrodili in letos poleti prišli do faze, ko je Upravna enota Mozirje izdala gradbeno dovoljenje. Objavili so javni razpis za izvajalca del, na katerega so ponudbe poslala tri podjetja. Izbrali so najugodnejšega ponudnika, eden od neizbranih pa se je pritožil na državno revizijsko komisijo. Tej so z občine vso potrebno dokumentacijo poslali v začetku septembra, komisija pa si je vzela za preučitev še dodaten čas in konec preteklega tedna poslala odločbo, da se pritožba neizbra-nega izvajalca zavrže. Marija Lebar Revizijska komisija zavrnila pritožbo, start za gradnjo Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 113) Gospodarstvo, Iz občin DAN ODPRTIH VRAT PODJETJA BIOMASA Nazaj k naravi z močjo tehnologije Podjetje Biomasa iz Luč je v soboto javnosti odprlo vrata svojih poslovnih prostorov v Nazarjah. Zanimanje za dogodek je bilo izjemno, saj so obiskovalci - okoli 1.000 jih je bilo - povsem napolnili šotor, ki je bil v ta namen postavljen na dvorišču podjetja. Pripravljen je bil prikaz delovanja različnih kotlov in strojev. Nagovor lastnika in direktorja Roka Suhodolnika, žrebanje lepih nagrad in zabaven kulturni program pa so dogajanje še popestrili. ZAČETKI PRED PETNAJSTIMI LETI Zgodba podjetja, ki šteje že več kot 30 sodelavcev, se je začela pred skoraj petnajstimi leti v Logarski dolini, ko je bil vgrajen prvi kotel na lesne sekance podjetja Froling v Sloveniji. Kmalu je ustanovitelj podjetja Biomasa Rok Suho-dolnik uspel postati generalni zastopnik avstrijske družbe Froling za območje Slovenije in jugovzhodne Evrope. ŠIRJENJE NA DRUGE TRGE O prvih začetkih, o razvoju in o viziji je na prireditvi spregovoril podjetnik sam: »Z nenehnim razvojem skrbimo za to, da so naše stranke deležne najboljših in najsodobnejših rešitev na področju ogrevanja z biomaso. Na področju hišnih sistemov gre razvoj predvsem v smeri avtomatizacije delovanja, uvajamo pa tudi novosti, kot so kotli, kjer se lahko uporablja dve različni vrsti energenta. V ospredje prihaja ogrevanje več objektov preko enega kurišča, to je sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, ki jih je podjetje z uspehom namestilo že marsikje po Sloveniji.« Po Suhodolnikovih besedah so zelo intenzivirali svoje delovanje na Hrvaškem. Pred kratkim so se predstavljali na Zagrebškem velesej- Okoli tisoč obiskovalcev si je ogledalo podjetje Biomasa v Nazarjah in prikaz delovanja različnih kotlov in strojev. (Foto: Marija Lebar) mu. Svoje sisteme na biomaso so inštalirali že marsikje, ustanovili pa so tudi podjetje Bioma-sa Group, kjer ima solastniški delež tudi hrvaški partner. BIOMASA JE DOMAČA SUROVINA V govoru je bilo poudarjeno, da je lesna bi-omasa domača in lokalna surovina, ki je tako cenovno kot okoljsko najbolj racionalna, dobava surovine ni odvisna od uvoza, daje zaslužek domačim lastnikom gozdov in generira kakovostna domača delovna mesta. Za prihodnost v podjetju Biomasa napovedujejo izdelavo sistema, ki bo omogočal so-proizvodnjo električne in toplotne energije. Prototip preizkušajo že dalj časa in bi ga ob ugodnih okoliščinah na trg lahko dali čez dve leti. SPREJELI REBALANS PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE Prihodki se manjšajo, odhodki pa ne Na oktobrski seji so mozirski svetniki obravnavali prvi rebalans proračuna za tekoče leto. Ker niso imeli večjih pripomb in ker je že pred sejo občinskega sveta rebalans dodobra proučil odbor za proračun, so se svetniki na pobudo župana Ivana Suhoveršnika strinjali, da na isti seji rebalans obravnavajo še drugič in ga potrdijo. Suhoveršnik je spregovoril o spremembah proračuna, ki so bile majhne. Spremembe na prihodkovni strani so bile predvsem zaradi sprememb lastnih prihodkov, drugačnega obsega sredstev iz državnega proračuna za investicije, znižanja plač v javnem sektorju, na odhodkovni strani pa poplačila zatečenih investicij. Župan je omenil, da je letošnje leto težko, glede na stanje v državi pa zna biti prihodnje še težje. Član odbora za proračun Jožef Jelen je poudaril, da so ob obravnavi rebalansa posvetili veliko časa tudi zadolženosti občine ter problemom z likvidnostjo. Razlogi za to so po njegovih navedbah tudi v tem, da občina ne dobi vedno vseh sredstev, ki bi jih morala. Svetniki so občinsko upravo predvsem želeli opozoriti na to, da se prihodki občine manjšajo, odhodki pa ne, zato je treba nekaj storiti v tej smeri. Štefka Sem Da je podjetje lahko uspešno, gre zasluge pripisati najprej lastni družini, je povedal Suhodol-nik in se ji ob tem tudi zahvalil. Vsekakor pa je k temu ogromno pripomogel kolektiv sodelavcev. »Ni mogoče uspeti sam. Sodelovanje je tisto, ki prinaša rezultate,« je bil prepričljiv podjetnik. OBISKOVALCI OD VSEPOVSOD Na ogled je bila postavljena paleta sodobnih kotlov na lesno biomaso, pripravili so tudi demonstracijo delovanja zmogljivih sekalnikov in transporterjev lesne biomase. Povprašali smo nekaj obiskovalcev, od kod so prišli in dobili različne odgovore, saj so bili praktično iz vseh koncev naše domovine. Nekateri so si ogrevanje na biomaso že omislili, drugi o tem še razmišljajo. Med obiskovalci so bili tudi direktorji podjetij, ki imajo vgrajene sisteme ogrevanja, prisotna pa sta bila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik in lučki župan Ciril Rosc. Za zabavo med posameznimi »resnejšimi« točkami so poskrbeli fantje ansambla Golte in pevci okteta Žetev, katerih član je tudi Suhodol-nik. Vezno besedo je prispeval Franci Podbre-žnik - Solčavski. Marija Lebar Dopolnilo informacije Ob zlatem jubileju Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline so v mozirski galeriji gostili Rudija Ga-brovca, visokega predstavnika Republike Slovenije za vprašanja nasledstva. Ob tej priložnosti je Knjižnica Mozirje kot soorganiza-tor dogodka postavila priložnostno razstavo, ki priča o 50-letnem delovanju društva. Marija Šukalo Savinjske novice št. 41, 12. oktober 2012 ID Kultura, Oglasi 90 LET KULTURNEGA DELOVANJA NA LJUBNEM OB SAVINJI Ob jubileju predstavili oblačilno kulturo naše doline Kulturno društvo Ljubno ob Savinji, ki ga zadnji dve leti vodi predsednica Zvonka Kla-dnik, letos obeležuje devet desetletij kulturnega delovanja v kraju. Člani društva so pretekli petek pripravili slavnostno prireditev, na kateri so predstavili ta del ljubenske zgodovine. Slavje so obogatili s pesmimi mešanega pevskega zbora in ljudskih pevcev ter z nastopom članov folklorne skupine ljubenske osnovne šole in Dramske folklorne skupine Mlinček. Z avtorsko poezijo se je predstavila Slavica Tesovnik, zaigrali so ljudski godci. Bogato kulturno delovanje je predstavila Helena Šlogar in poudarila, da prvi podatki o razvoju kulturne dejavnosti v kraju segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko sta se na Ljubnem ob Savinji razmahnila splavarstvo in trgovina. Kot prvo je bilo tedaj ustanovljeno Bralno društvo, ki se je pozneje preimenovalo v Katoliško prosvetno društvo. Za uradni začetek kulturnega delovanja Lju-benci štejejo letnico 1922, ko je bilo po prihodu zakoncev Milka in Lucije Rainar ustanovljeno Pevsko društvo Raduha in je zaživela dram- timed^a %cti Dr. Bojan Knific je predstavljal oblačila, ki so bila značilna za našo dolino. (Foto: Marija Šukalo) ska dejavnost. Obe dejavnosti, tako pevska kot dramska, sta se prepletali vse do današnjih dni, v preteklosti pa so ju dodatno obogatili tudi tam-buraški zbor in Tostovrški pumpovci - godbeni- ki, zbrani iz veteranskega društva avstro-ogrskih vojakov. Začetki folklorne dejavnosti segajo pol stoletja nazaj. Danes se Ljubenci lahko pohvalijo z mešanim pevskim zborom, ki nadaljuje bogato tradicijo petja v kraju, in z dejavnimi gledališčniki. Po besedah Šlogarjeve se tudi v prihodnje ni bati, da bi kulturna dejavnost na Ljubnem zamrla, saj med njimi živi še veliko ustvarjalnih ljudi, ki jo bodo znali ohranjati in nadgrajevati. Mednje vsekakor sodi tudi Helena Trobentar, ki se trudi ohraniti oblačilno kulturno dediščino naše doline. O slednji je ob oblačilih, ki so njeno avtorsko delo in predstavljajo poustvar-jeno preteklo oblačenje, spregovoril dr. Bojan Knific, samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturno dejavnost. V predavanju o oblačilni kulturi, ki jo je predstavila tudi dr. Marija Makarovič v knjigi Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini, so obiskovalci spoznali, da se skozi čas niso spreminjali le materiali, temveč tudi način oblačenja. Skozi slednjega je bilo moč razbrati status oblečenega človeka. Kljub temu da v svojih omarah ljudje niso imeli veliko oblačil, imajo po Knifičevih besedah Slovenci bogato oblačilno dediščino. Medtem ko je moška obleka ostala skoraj enaka do današnjih dni, so ženska oblačila doživela veliko sprememb: »Od maksi do mini, od ozko do široko, »ukradle« pa so celo hlače«. »Pri večini rekonstrukcij oblačilnega videza preteklosti gre za poustvarjalno in interpretirano oblikovanje dediščine. Še tako natančna in dosledna analiza življenja v preteklosti pa ne more zagotoviti identičnega prenosa v sedanjost,« je med drugim povedal dr. Knific. Marija Šukalo Priložnostni manekeni so obiskovalcem predstavili pisano paleto oblačil. (Foto: Marija Šukalo) Podelili priznanja za dolgoletno delo Organizacije, Kultura 50-LETNICA DRUŠTVA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Častni članici društva Anka Rakun in Božena Knapič ob predsednici Darji Dobovičnik (od leve) (Foto: Marija Sukalo) Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je letos zaokrožilo pet desetletij svojega delovanja. Zlati jubilej so člani društva obeležili na Ljubnem ob Savinji s slavnostno akademijo. V njej so s kulturnim programom sodelovali člani Mešanega pevskega zbora Ljubno ob Savinji, učenci nazarske glasbene šole ter člani dramske skupine ljubenskega kulturnega društva. O delovanju društva slavljenca skozi pet desetletij je spregovorila sedanja predsednica Darja Dobovičnik. V svojem govoru je poudarila, da so se skozi zgodovino načini in oblike v delovanju društva sproti prilagajali tekočim gospodarskim razmeram. Prvotnega knjigovodja, vsega zasutega s papirji, s skoraj ročnim načinom računanja, je tekom obdobja zamenjala mehanografska obdelava podatkov. Danes veliko dela namesto njih opravijo računalniki ob odlični računalniški podpori in programski opremi najrazličnejših ponudnikov teh storitev. »Društvena oblika dela računovodskih delavcev naše doline je znana vse od nastanka društva. Uspela se je ohraniti vse do danes in dočakati 50-letnico svojega delovanja, kar je res izvrsten dogodek. Tega pa ne bi bilo, če danes v naši sredi ne bi bilo naših dolgoletnih članov, ki radi sodelujejo v društvu in se mu čutijo pripadne. Bila so tudi krizna obdobja, ko se je status ohra- Prvo oktobrsko nedeljo je v cerkvi sv. Jurija v Mozirju zadonela švicarska in slovenska pesem. Cerkveni pevski zbor Mozirje in cerkveni zbor Win-znau iz Švice sta pod vodstvom Antona Petka in Andreasa Baslerja z združenimi močmi popestrila mašo, ki jo je daroval domačin Toni Breznik. Ideja za gostovanje 33 pevcev iz Švice se je njal zgolj z druženjem na ekskurzijah, in bila so obdobja, ko smo večji poudarek dajali stroki. Veseli nas, da smo danes tu vsi tisti, ki nam ni vseeno za obstoj naše stroke,« je med drugim izpostavila Dobovičnikova. Čestitke slavljencem so namenili župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, predsednik Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije dr. Stanko Koželj in podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jakob Presečnik. Obenem so jim zaželeli še veliko plodnega dela, tako na strokovnem področju kot tudi pri družabnih aktivnostih. porodila Mozirjanki Albini Lichtenegger, ki že 22 let živi v Švici in zadnji dve leti prepeva pri omenjenem zboru. Pravi, da se z možem vsa leta bivanja v tujini trudita predstavljati lepote Slovenije ljudem, ki nas ne poznajo. Anton Petek je prvo tovrstno sodelovanje označil za neke vrste internacionalno mašo v Okrogli jubilej je bil priložnost za podelitev priznanj za dolgoletno delo, za delo v upravnih organih društva ter bronaste, srebrne in zlate plakete. Najvišje priznanje društva, naziv častni član so podelili Anki Rakun in Boženi Knapič. Društvo pa je ob jubileju prejelo priznanje Zveze računovodskih delavcev, finančnikov in revizorjev Slovenije. Akademijo so zaključili z družabnim srečanjem udeležencev, kjer sta slavnostno torto (beri ajdnek) prerezala župan Naraločnik in predsednica Dobovičnikova. Marija Šukalo bi jo razumeli treh jezikih, slovenščini, nemščini in latinščini. Organizacija vaje in maše je potekala preko telefona in elektronske pošte, po besedah Lichtene-ggerjeve pa sta se zbora ujela že na prvih vajah tik pred nedeljsko mašo. V uvodnem nagovoru gostujočih v začetku maše je pobudnica dogodka izpostavila, da glasba ne potrebuje slovarja, da bi jo razumeli, kajti naša srca govorijo preko nje. Mozirski pevci so se tako naučili treh pesmi v jeziku gostov, zbor Winznau pa je odpel tri slovenske pesmi. Da je bila tudi tokrat pesem tista, ki je prekoračila meje dežel, sta zbora dokazala z zadnjim napevom, Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje, ki sta jo zapela v jezikih obeh dežel in s tem zaokrožila uspešno sodelovanje. Zbor Winznau, ki letos praznuje tudi 125 let svojega delovanja, si je v času gostovanja v Sloveniji ogledal še Ljubljano, obiskal Avsenikove Begunje, Celjski grad, Ekomuzej Žalec, Zotlovo kovačijo v Žalcu, Mozirski gaj in Radmirsko zakladnico. Po besedah Lichteneggerjeve so bili pevci presenečeni nad lepotami naše dežele, pestrost naše narave in kulturne dediščine pa je izpolnila njihova pričakovanja. Mateja Goltnik Simpatijo med zboroma je bilo slišati tudi v pesmi. (Foto: Ciril M. Sem) 12 I Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 OBISK ŠVICARSKEGA CERKVENEGA ZBORA V MOZIRJU Glasba ne potrebuje slovarja, da Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (14) C Piše: Aleksander Videčnik STARI OBIČAJI IN VEROVANJA (NADALJEVANJE) Svinje so ostale zdrave, če je gospodinja položila pod korito podkev. Praznike so ljudje spoštovali po načelu »Kakšna je tvoja nedelja, takšna je tvoja smrt«. Število 13 je v ljudskem pojmovanju na sploh nesrečno število. Če greš na kvatrno nedeljo iskat gobe, te zagotovo piči modras. Verne duše se hodijo na praznik vernih duš gret v hiše. Tedaj povsod skrbijo, da je peč topla. Delček butare (snopa, potice) so prihranili za svet večer. Vrgli so ga na ogenj in opazovali. Če se je iz dimnika kadilo strmo v nebo, je bil to dober obet za vso družino. Na onem svetu ne najdejo miru tisti, ki se niso držali nedela na kvatrno nedeljo. Taki hodijo nazaj po pomoč. Na dan sv. Jederti niso smeli presti, ker bi miši uničile prejo. Kdor je sanjal o zobeh, je v kratkem doživel smrt v družini. Tistemu, ki je imel kolomon, so škrati nosili zlato. Kdo je vstopil v hlev, je moral reči: »Fuj te bodi oplatki!« in pljuniti na stran. Tako je preprečil, da bi z njim prišli v hlev tudi uroki. Nekateri so znali panati ogenj. Strmčki kovač je to dokazal leta 1944, ko je rešil stanovanjsko hišo pred ognjem. Človek, ki se od svojega sedmega leta dalje posti na dan svetih Treh kraljev, sedem dni prej zazna, kdaj bo umrl. Če si šel na sveti večer trikrat vzvratno okoli hiše, potem si lahko videl kako postavo brez glave. Po tem so sklepali, kdo je lahko to v družini, saj so verjeli, da bo ta drugo leto umrl. Furmani so verjeli, da je dan, ko jim prečka cesto črna mačka, nesrečen. Če kure postanejo nemirne in zaspijo ob času, bo slabo vreme. Svinja se lahko nevarno preobje, če je med krmo kaj pšeničnega. Če koga na poti straši, mora gledati strmo naprej in mirno nadaljevati pot. Če bi bežal, ga bo strah prehitel in mu prišel nasproti. Kadar je prišlo na svečnico k hiši dosti pevcev, je bila obilna letina. Jajčne lupine od blagoslovljenih jajc (že- gna) posujejo okoli hiše, da vanjo ne prilezejo kače. Na poti k polnočnicam se ni smel nihče ozreti čez levo ramo nazaj proti domu. Tam bi videl krsto in to bi pomenilo smrt v družini. Če se vrane v bližini kmetije močno derejo, bo tam kmalu nekdo umrl. Dekla, ki je hotela vedeti, ali se bo ob letu poročila, je na sveti večer iz drvarnice prinesla kup drv in jih v kuhinji sesula na tla. Če jih je bilo sodo (parno) število, je bila gotovo poroka. Poročni sprevod naj bi kot prvega na poti v cerkev srečal moškega, da bosta mladoporočenca res srečna v zakonu. Ko umre čebelar, morajo svojci to takoj, še preden dajo mrliča na mrtvaški oder, povedati čebelam. Tako vedo, da ne bodo lačne. Če tega ne storijo, se čebele prestavijo drugam. Veljalo je prepričanje, da mora mati hraniti dojenčka čim dalj z lastnim mlekom, ker bo potem zelo moder. V prvo kopel novorojenčka so dali kamelice in virant, da bo postal močan. V času, ko je pšenica zorela, se na kmetih ni plesalo. Ko so gospodinje pekle krape, je domač fant nesel prvega v češpljevo drevo in tam juckal; potem so češplje dobro obrodile. Gospodinje so nekoč tri dni pred svečnico spekle kolačke in jih pred cerkvijo delile siromakom za srečo v družini. Nekaj dni pred kresnim večerom so dekleta hodila pod oreh molit in potem se jim je sanjalo o bodočem možu. Hlapci so na kresno noč metali cokle čez ra- mo. Če se je cokla obrnila od hiše, so tudi oni šli drugam. Na božič je šel gospodar v hlev in pogledal, kam je obrnjen vol. Če je bil proti vratom, je bila kupčija z voli v letu, ki je prihajalo, dobra. Kadar je odraslega tlačila mora, je čez noč položil mesarski nož na mizo v hiši, v hlevu pa je našel pokončanega vola, toda mora je prenehala. Da bi mora ne prihajala v svinjak, so pod prag zakopali kosti mrhovine. Ob četrtkih niso predli, ker je ta dan predla Pehtra. Po pogrebu so pred gostilno pogrebci dajali kose kruha revnim, da bi molili za rajnega. Da bo otrok ponižen v življenju, ga potem, ko ga prinesejo od krsta, najprej položijo pod klop v hiši. Na kresni večer so dekleta pletla venčke in jih metala v drevo. Tista, katere venček je ostal v drevesu, se je ob letu poročila. Dan pred kresnim večerom so dekleta, ko je zazvonilo opoldne, nabrale šest šentjanževih rož in jih položile pod vzglavnik. Potem se jim je sanjalo, kaj bo v prihodnjem letu. Na sveti večer so dekleta tolkle po vratih hleva. Če se je oglasilo jagnje, bojo dobile »fačka«, če pa se je oglasil oven, se bodo kmalu poročile. Spomladi, ko so se pojavili prvi rumeni metulji, so jih gospodinje ulovile in potem spustile skozi rokav moževega suknjiča. Tako so si obetale, da bodo pridelale veliko masla. Med procesijo rešnjega telesa so gospodinje vtaknile v žep seme kumaric, da bi to leto obilno obrodile. Iščemo stare fotografije Veža, tlakovana z lesenimi čoki v Kumprejevi hiši na Primožu. Tam je ohranjena tudi izredno zanimiva črna kuhinja z odprtim ognjiščem. Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 113) Nasveti, Iz občin Pravica gluhih do tolmača URŠA JAKOP, Sekretarka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Komunikacijska stiska. Težave pri izobraževanju. Problemi pri iskanju zaposlitve. Dejanska neenakopravnost na številnih področjih. To je življenje v večni tišini. Žal se premalokrat zavedamo, da so med nami ljudje s posebnimi potrebami, ki se srečujejo z velikimi težavami in napori za normalno življenje in, da so zaradi komunikacijskih ovir velikokrat izključeni iz svojega okolja in družabnega življenja. Gluhe osebe sodijo med nevidne invalide, saj okvare sluha ne opazimo, vse dokler ne pridemo v stik s takšnim človekom. Zaradi dosmrtne oviranosti govorno-socialne komunikacije sodi gluhota med najtežje invalidnosti. Zaradi gluhote živijo osebe z okvaro sluha v svetu, ki ga oblikujejo način sporazumevanja - njihov znakovni jezik, kultura, šport in socialno okolje. Posledice gluhote se kažejo pri sporazumevanju in (ne)dostopnosti do informacij. Človek je socialno bitje in njegova temeljna potreba je potreba po sporazumevanju. To pa je za ljudi z okvaro sluha močno oteženo, zato so ti mnogokrat socialno izključeni. Gluhi zaradi oteženega sporazumevanja kot komunikacijsko sredstvo uporabljajo svoj naravni jezik, slovenski znakovni jezik. Le-ta je bil šele leta 2002 z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika priznan kot jezik sporazumevanja gluhih. Zakon določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha. Vsaka gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik na dveh nivojih: 1. Državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe: Centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, zdravstveni domovi, občine, upravne enote, sodišča, ministrstva, zdravniki s koncesijo (obisk z napotnico, ne samoplačniško), policija ... Tolmača pokličejo in ga plačajo v teh institucijah. Tolmač se sam dogovori z ustanovo, da mu povrnejo stroške, gluha oseba mu sa- mo podpiše ustrezno specifikacijo, ki jo tolmač potrdi pri ustanovi, kjer je obravnava potekala. 2. Lastne potrebe: privatne zadeve, zdravnik (samoplačniško), izobraževanje v lastni režiji, nakupi, dogovori na turističnih agencijah, servisi avtomobilov, klepet s prijatelji ... Tolmača naroči gluha oseba sama. Storitev tolmačenja gluha oseba »plača« z vavčerjem -tolmaču, ki mora biti vpisan v register in biti na listi tolmačev. Pravico do tolmača za slovenski znakovni je- fi^A ^B i^C 1 ^ K ^ M tfL tO ^P ^ R ^T ▼ U Znakovna abeceda zik lahko gluha oseba uveljavlja po lastni presoji v obsegu 30 ur letno. Gluha oseba, ki ima status dijaka ali študenta, pa zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem, lahko tudi več, vendar skupaj največ 100 ur letno. POSTOPEK PRIDOBITVE PRAVICE DOTOLMAČA Vloga za priznanje pravice do tolmača se vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Vlogi, iz katere morajo biti razvidni osebni podatki prosilca, je potrebno priložiti izvid avdiograma in dve fotografiji za potrebe izdelave izkaznice. Na podlagi vloge center za socialno delo skli- Govorica rok če strokovno komisijo, ki jo sestavljajo trije člani (zdravnik ustrezne specialnosti, predstavnik Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik in predstavnik regijskega društva gluhih, ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva). Komisija pri pripravi mnenja upošteva izvid pristojnega zdravnika in zmožnost sporazumevanja gluhe osebe, obvezno pa opravi tudi razgovor z gluho osebo in jo seznani s svojimi ugotovitvami in mnenjem. Na komisijo mora gluha oseba le prvič, potem postopek podelitve vavčerjev teče avtomatsko. Dokumentacijo pošlje center za socialno delo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki izda odločbo o priznanju pravice do tolmača. Na podlagi odločbe izda center za socialno delo gluhi osebi izkaznico, s katero lahko uveljavlja pravice po zakonu, enkrat letno pa ji izda vavčerje za plačilo tolmača. Vavčerji so neprenosljivi, kar pomeni, da jih gluha oseba ne more dati nikomur drugemu v koriščenje. Vavčerji se lahko za osebne potrebe prihranijo za naslednja leta, saj časovno ne propadejo. Na žalost pa je pravica gluhih do tolmača, ki jim je zagotovljena po zakonu, vse prevečkrat kratena. Prav tako zelo malo ljudi pozna govorico gluhih. Da bi omogočili lažjo medsebojno komunikacijo, v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje v mesecu oktobru organiziramo začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika. OBČINSKI SVET MOZIRJE Podjetnikom omogočili širitev stavbnih zemljišč Mozirski svetniki so na zadnji seji na predlog župana Ivana Suhoveršnika sprejeli širitev območja stavbnih zemljišč za pet posameznikov, ki opravljajo različne dejavnosti. Po namenski rabi obstoječega prostorskega plana občine Mozirje so bila zemljišča kmetijska, po dejanski rabi pa so to pozidana zemljišča. Spremembe je omogočila sprememba zakona o prostorskem načrtovanju, ki je bil sprejet letos v mesecu juliju. Obravnavali so tudi prodajo občinskega premoženja, predvsem manjših parcel, za katere so pobudo za nakup podali lastniki sosednjih parcel. Občina bo prav tako prodala dvosobno stanovanje, za katerega sta najemnika izrazila željo po nakupu. Svetniki so bili seznanjeni s pravili za izvolitev predstavnika (elektorja) občine v volilno telo državnega sveta ter za izvolitev kandidata za člana državnega sveta. Za elektorja so soglasno izvolili Romana Čretnika, medtem ko kandidata za člana državnega sveta niso predlagali. Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Iz občin, Organizacije OBČINA RECICA OB SAVINJI Skrb za najmlajše občane na prvem mestu V prostorih vrtca na Rečici so se na povabilo občine zbrali starši z novorojenčki in njihovi sorodniki. Občina je pripravila sprejem za deset malčkov, kolikor se jih je na novo v občini rodilo od prejšnjega sprejema, ki je bil v aprilu. Zabavni program so za goste pripravili otroci iz rečiške-ga vrtca. Da izkaže pozornost in pomoč, občina v skladu z odlokom staršem za vsakega novorojenca nameni 150 evrov. Zbrane je najprej nagovorila direktorica Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje Ana Rebernik. Povabila je starše, naj svoje malčke, ko bodo dovolj stari, vpišejo v vrtec, kjer bo zanje poskrbljeno v skladu z vsemi standardi. Dodala je, naj bi po priporočilih vrtec obisko- valo vsaj 90 odstotkov vseh otrok, povprečje za občino Rečica ob Savinji pa znaša okoli 76 odstotkov. Rebernikova je dejala: »Važno je, da se otroku v tem obdobju, ko je najbolj dojemljiv, nudi čim več možnosti spoznavnega razvoja in socializacije. V druženju z vrstniki si pridobi tudi osnovne moralne in etične vrednote.« Ravnatelj rečiške osnovne šole Peter Podgoršek je dejal, da ga veseli, ker je nataliteta v občini Rečica ob Savinji na visokem nivoju, kar zagotavlja tako vrtcu kot osnovni šoli, pa tudi občini še nadaljnji obstoj in razvoj. Prisotne je nagovoril tudi župan Vinko Jeraj, ki je dejal, da je osnovni namen srečanja, da se starši spoznajo tako z občino kot z vrtcem, če- Skupinska slika za spomin na prvi obisk novorojencev v vrtcu (Foto: Marija Lebar) prav so nekateri že »povratniki«, saj so na podobnih dogodkih že bili s svojimi prejšnjimi otroki. Kljub temu se županu zdi prav, da občina staršem, otrokom in vsem prisotnim sorodnikom čestita k novemu članu družine. V spomin je malčkom podaril darilce - knjigo, vse prisotne pa povabil, naj ostanejo in se ob soku in prigrizku družijo še naprej. Marija Lebar OBČINA NAZARJE Prejeli certifikat Zlati kamen Pred kratkim je občina Nazarje od inštitucije Zlati kamen prejela certifikat ISSO 2012. Podeljujejo ga občinam, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikujeta solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi statistični, finančni in gospodarski podatki, vsega skupaj 32. Certifikat pridobijo občine, ki sodijo po skupni vrednosti teh kazalnikov v zgornjo tretjino med vsemi občinami v Sloveniji, obenem pa nimajo izrazitih šibkih točk. V občini Nazarje je tako inštitucija merila demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in okoljske osveščenosti v občini. Priznanja bodo občinam slovesno podelili marca prihodnje leto na Brdu pri Kranju na Dnevih občin in srečanju županov. Marija Lebar KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA LJUBNO OB SAVINJI Več prinesenih kot odnesenih oblačil V ljubenski organizaciji Rdečega križa so prvo oktobrsko soboto organizirali menjavo oblačil. V avli kulturnega doma so že dan prej sprejemali rabljena, a ohranjena oblačila. Ponudba le-teh se je pridno večala in prostovoljke, ki so skrbele za prevzem, so bile vidno zadovoljne. »Žal so mnogi prepozno izvedeli za to akcijo in v tako kratkem času niso mogli pripraviti oblačil, a kljub temu smo oddali le dobro tretjino prejetih zalog. Ker svojega skladišča nimamo, smo vsa oblačila, ki so ostala, zapakirali in oddali osebi, ki jih bo odpeljala v Bosno in Hercegovino, nekaj vreč je šlo v Romunijo. Vemo, da je pri nas še veliko ljudi, katerim bi ta oblačila veliko pomagala, a takšnih je prišlo zelo malo. Še vedno je tako, da bo oseba, ki ima zelo malo, prej kaj dala, kot vzela. Tudi miselnosti, da bi nosili rabljena oblačila drugih, še ni Številna oblačila so na Ljubnem zamenjala lastnike. (Foto: Tina Marovt) pri vseh ljudeh sprejeta, a se spreminja. Nekateri so glede tega še zavrti, drugi se zavedajo, da je škoda še uporabna oblačila zavreči, v kolikor jih lahko še kdo uporabi, prav tako so isti ljudje med zalogo našli oblačila, ki so jim bila všeč. Nekaterim je bilo nerodno brskati med oblačili, a smo jim prostovoljke dale vedeti, da je vse tam zato, da kdo odnese in prav nič narobe ni bilo, če kdo ni nič prinesel, pa nekaj odnesel,« je povedala Ana Kladnik. Prva menjava oblačil je po mnenju Kladniko-ve zelo lepo uspela. »Zid je prebit in novo menjavo bomo pripravili v naslednjem letu. Nekateri ljudje bodo mogoče še potrebovali nekaj časa, da bodo spoznali, da so menjave nekaj povsem običajnega, a začetek je bil zelo uspešen,« je dodala Kladnikova. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 15 Organizacije, Oglasi OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Letošnji izkupiček Drobtinice večji od lanskega za 600 evrov Minuli vikend je v petih občinah naše doline potekala tradicionalna Drobtinica, akcija zbiranja finančnih sredstev za financiranje toplega šolskega obroka pomoči potrebnim otrokom. Akcijo so tudi letos organizirale prizadevne prostovoljke krajevnih odborov (KO) Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline (OZKR). Kljub krizi, ki pritiska tudi na našo dolino, so se ljudje letos še posebej izkazali in v zameno za domače prehrambene izdelke donirali 4.640 evrov. Prostovoljke KO Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad z Novo Štifto in Nazarje s Šmartnim ob Dreti so energično pristopile k delu in s pomočjo številnih donatorjev ter nekaterih osnovnih šol zbrale pester kulinarični nabor doma ali v pekarnah pripravljenih prehrambenih izdelkov. Ljudem so tako skupaj z Prostovoljke vseh krajevnih odborov so se tudi letos zelo izkazale pri zbiranju prehrambenih dobrot. (Foto: IKM) osnovnošolskimi prostovoljci po- se nahajale v Mozirju, Nazarjah, nujale kruh, kekse, različne marmelade, rezance in še marsikaj okusnega. Za koordinacijo njihovega dela je poskrbela sekretarka OZKR Ilka Kramer Marolt. Kljub slabemu vremenu so ljudje stojnice, ki so na Rečici, v Gornjem Gradu in na Ljubnem, pridno obiskovali in tako prispevali svoj del pomoči domačim šolarjem. Donirana sredstva bodo namreč v celoti ostala v kraju, kjer je akcija potekala, poleg že zbranega denarja pa KO ponekod pričakujejo še nekaj dodatnih do-nacij. Skrb za otroke Zgornjesavinj-čanom torej kljub slabim finančnim razmeram še ni tuja. Šolarjem iz socialno najšibkejših družin v omenjenih občinah bodo zbrani zneski omogočili brezplačno malico ali kosilo, kar bo njihove starše razbremenilo vsaj ene skrbi. Zaradi spremenjenih pravil subvencionirane šolske prehrane so potrebe po tovrstnih pomočeh namreč čedalje pogostejše tudi v naši dolini. Tatiana Golob ymm tam ponuja KMET'S ( Jesenski čas je čas, ki je lahko ravno pravšnji za vašo odločitev o spremembi zunanjega videza. V rubriki Stilski izziv, vam bomo vsakib 14 dni predstavili nekoga, ki si je lo upal. Pod pokroviteljstvom Savinjski h novic bodo za vos skrbeli, se trudili in vam podarili: -frizerka Urška Zorin iz Studia KG Mozirje brezplačno frizuro, - vizažistka Natalija Plankl brezplačni make up, -trgovra BazarR ban v vrednosti 30 EUR in možnost koriščenja 10% popusta na oblačita, v katerih se kot model predstavite, -trgovra Ju rcek možnost koriščenja 50% popusta na obutev, v kateri se kot model predstavite, ■ fotograf i nj a Urška Hrastnik brezplačne fotografije, ki bodo objavljene tudi v Savinjskih novicah. Pnjazno vabljeni «a izrežete kuponček, se prijavite in mogoče boste že vi naslednja izžrebana srečmea ali sreinež predstavljen v rubriki Stilski izziv. izpolnite prijavnica pri sile svoto rorogrnlijo in vse skupaj pošijire na naslov: Savnjskc novici]. .Siivnjskn cesia 4,Ngzgrja No preobrazbo se lahko prijavila ruoi v Trgovini Bazar i? ali v Irtzersvem salonu HG. PRIJAVNICA Spodaj podpisani si Želim novega videza, zato se prijavljam za soaelovanje v stifskem izzivu. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: PODPIS: Priloga: barvna fotografija celotno postave. TEL,: Dragi prijatelji, prijazno vas vabimo na tViNai DOBRODELNI KONCERT ZA NAŠ ŠOLSKI SKLAD, in sicer v petek, 26. oktobra 2012, ob 19. uri v telovadnico Osnovne šole Rečica ob Savinji. V zabavnem programu, ki ga bo morieriral Strašni Jože, bodo nastopili Ansambel Golte, Harmonikarski orkester Primoža Zvira, Stiska banda, Matija Veninšek, skupina ON/OFF (AC/DC Tributej, Rečiški pobi, Ljudske pevke Pušeljc, Brigita Klinar, Zala Štiglic, Nastja in Katja Stenšak ter pevska zbora OS Rečica ob Savinji. Zbrane dobrodelne prispevke bo Naš šolski sklad namenil učencem za izvedbo različnih dejavnosti ter za nakup učnih pripomočkov. Veseli bomo, če se boste odločili ta večer preživeti s svojimi prijatelji, in ne pozabite, da prijaznost v dejanju ustvarja vedno novo ljubezen ter da nobeno dobro delo, naj bo še tako drobceno, nikoli ne gre v nič. ZAHVALA Učiteljski zbor in učenci Osnovne šole Rečica ob Savinji se iz srca zahvaljujemo gospe Vidi Orlovič za izkazano pozornost in donacijo za Naš šolski sklad. S svojo dobroto ste pokazali, da resnično cenite naše delo, zato nam bo v veliko veselje truditi se in delati dobro v zadovoljstvo nas vseh. 16 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Ljudje in dogodki, Organizacije IZLET NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Zanimivi ogledi in zabavno druženje od Škofje Loke do Nove Gorice Prvo soboto v oktobru so se srečni izžrebani naročniki Savinjskih novic skupaj s tistimi, ki zgornjesavinjski tednik ustvarjajo, podali na izlet po zahodnem delu Slovenije. Ogled Škofje Loke, fužinarskih Železnikov, Mosta na Soči, veličastne bazilike na Sveti Gori in Nove Gorice ni razočaral izletnikov. Vodenje izleta je prevzela turistična agencija Medea, da je vse potekalo naročnikom v ugodje, pa so poskrbeli še ekipa Savinjskih novic, Avtoprevozništvo Šamu turs in ZKZ Mozirje. Zgodaj zjutraj se je napovedal lep dan in zato je že odhod iz Mozirja minil v veselem vzdušju. Pot do Škofje Loke je hitro minila, za kar je bil zaslužen tudi vodič Bogdan Jazbec, ki bi ga lahko poimenovali tudi »pravi zgodovinski leksikon«. V času ogleda starega trga Škofje Loke se je dvignila megla, ki je izletnike spremljala na poti, zato so vse krasote tega mesta prišle še bolj do izraza. Cesta jih je nato peljala proti Železnikom, kjer so si ogledali tehniški spomenik plavž, edini ohranjen objekt iz časa Naročniki Savinjskih novic in ekipa, ki jih ustvarja, so se na izletu ustavili ob veličastnem Solkanskem mostu. (Foto: IS) železarstva v kraju, nato pa še muzejske zbirke v fužinarski hiši. Sledila je vožnja proti Goriški s postankom v Mostu na Soči, kjer je vabilo mlečno zeleno akumulacijsko jezero, priljubljena točka za ribiče in turiste. Tudi tu so izvedeli marsikaj zanimivega o kraju in samem jezeru, sledil je še postanek ob Solkanskem mostu, kjer jih je vodič založil z zanimivimi podatki o zgodovini tega veličastnega mostu. Nato so se odpravili proti Sveti Gori, kamor vodi strma romarska pot. Naročniki so si lahko ogledali veličastno baziliko, frančiškanski samostan ter romarski dom. Ker pa so jih dohitele meglice, razgled na širšo okolico ni dosegel njihovih pričakovanj. A že na poti proti Novi Gorici in italijanski Gorici, kjer so si ogledali Trg Evrope, kraj najbolj tesnega urbanega stika med slovenskim in italijanskim delom mesta, jih je znova pozdravilo sonce. Izlet, namenjen druženju naročnikov in ekipe Savinjskih novic, je minil v prijetnem vzdušju. Udeleženci so se domov odpravili polni novih spoznanj o naši deželi in njeni zgodovini. Nekaj naročnikov, tistih, ki so besedam vodnika najbolj pridno sledili in zato tudi najbolj pravilno odgovarjali na njegova nagradna vprašanja, pa je s sabo domov odneslo tudi praktične nagrade, ki sta jih podarila ansambel Golte in podjetje Šangrila. Zanimive fotografije z izleta si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: izsnms). Tatiana Golob GOBARSKA RAZSTAVA V TOPLARJU Dobro poznavanje gob je za nabiralce nujno V okviru kmečke tržnice so v soboto, 6. oktobra, pripravili gobarsko razstavo, ki si jo je z zanimanjem ogledalo veliko število obiskovalcev. Dogodek je potekal v organizaciji Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad in njihovega člana Franca Mikeka, ki je tudi ponudnik na nazarski kmečki tržnici. Na ogled so postavili okoli 120 različnih vrst gob, tako strupenih kot neužitnih in užitnih. Predsednik društva Ajdovec Janez Fale je rade volje odgovarjal na številna vprašanja, ki so jih imeli obiskovalci. Med drugim je povedal, da marsikdaj ljudje delajo napako, ko skupaj nabirajo in odlagajo tako gobe, ki jih poznajo, kot tiste, za katere niso prepričani, ali niso strupene. O teh morda želijo pozneje povprašati gobarskega poznavalca. V primeru, da so bile dvomljive gobe strupene, jih seveda zavržejo, a to ni dovolj. Med tem so se iz njih izločili številni trosi, ki so lahko tudi stru- peni, in se razsuli po užitnih gobah. Fale je tako svetoval, naj gobe, ki jih ne poznamo, puščamo v gozdu, če pa jih že odnesemo s seboj, naj ne bodo v košari ali posodi skupaj z užitnimi. Sicer pa je bil zgovoren tudi eden od napisov, ki so jih ob stojnici obesili gobarji: »Vse gobe so užitne. Nekatere samo enkrat!« Marija Lebar Organizacije, Ljudje in dogodki VOZILI SMO: HYUNDAI I30 1,6 CRDI WAGON Magnetno privlačni evropski Korejec Korejski Hyundai sodi med avtomobilske proizvajalce, ki se v zadnjem času najbolj uspešno prilagajajo potrebam trga. Zadnji dokaz temu je novi i30, ki so ga razvili v Nemčiji, izdelujejo pa ga na Češkem. Najbolje prodajani hyundai druge generacije tako v kombi-limuzinski kot v karavanski različici navdušuje s privlačno obliko, do-padljivo notranjostjo in dovršenimi motorji ter menjalniki. Oblikovni pristop je nadaljevanje koncepta, ki je bil začet z modelom i40, kar pomeni močno poudarjene bočne linije. V primerjavi s predhodnikom ima novi i30 širša koloteka, nižjo streho in nižji zračni upor (0,30) ter večjo medosno razdaljo in večjo skupno dolžino. Notranjost avtomobila je skladno oblikovana in hkrati uporabna. Materiali so kakovostni, razpored stikal pa »nemško« logičen. Vozniku so na voljo dnevne LED luči, AFLS sistem, ki elektronsko krmili žaromete, sprednji in zadnji parkirni senzorji, za doplačilo tudi kamera za vzvratno vožnjo, posebna novost pa je sistem Flex Steer, ki nudi izbiro treh različnih trdot volana: sport, comfort in normal. Motorjev je šest: trije bencinski (1,4-litrski z močjo 99 KM, 1,6-li-trski s 120 KM in 1,6-litrski s 135 KM) in trije dizelski (1,4-litrski z 90 KM, 1,6-litrski s 110 KM in 1,6-litrski s 128 KM). Ne glede na motor ima novi i30 šeststopenjski menjalnik, ki je lahko ročni ali avtomatski. Za doplačilo je v kombinaciji z ročnim menjalnikom mogoče dobiti sistem start-stop (pri Hyundaiju so ga poimenovali Blue Drive), ki pri ustavljanju pomaga varčevati z gorivom. Tudi za varnost je odlično poskrbljeno: pri vseh različicah i30 dobite štiri varnostne blazine in stranski varnostni zavesi, pri najbogatejših dveh paketih opreme pa še kolensko blazino za voznika. Stabil-nostni ESP in asistenca za speljevanje v klanec sta prav tako vgrajena v vseh različicah, zato ne preseneča, da je Hyundaiju v kombinaciji s togo osnovno konstrukcijo in zmečkljivimi conami pri preizkusnih trkih Euro NCAP-a uspelo doseči pet zvezdic. Testno vožnjo smo opravili s karavansko različico i30 z močnejšim dizelskim motorjem. Preglednost je zelo dobra, avto elegantno premaguje vse cestne neravnine, prestavljanje je zaradi lahkotnosti menjalnika pravi užitek, zato je vožnja lahkotna in nenaporna, brez skrbi bi se podali tudi na daljšo pot. Še cena: v Avtocentru Kralj na Polzeli dobite novega i30 že od 13.990 EUR dalje. Franci Kotnik ZANIMIVOSTI NARAVE Sredozemski pridelek odlično raste tudi pri nas Letošnje poletje skupaj s toplim septembrom je, kot kaže, odlična kombinacija za več kot dobro rast tudi takšne zelenjave, ki je Zgor-njesavinjčani nismo vajeni na svojih vrtovih. No, vsaj ne v takšnih dimenzijah. Cvetki Angioi iz Potoka je letos namreč uspelo pobrati precej pridelka, ki ga marsikatera Zadre-čanka niti ne sadi. Tako so poleg jajčevcev, ki so bili dovolj veliki za celo kosilo, letošnje poletje pri Angioije-vih jedli tudi sladke lubenice in melone. Da takšen pridelek sploh sadijo pri Mlinarjevih v Potoku, je del »krivde« verjetno mogoče Kilogramski jajčevec je kraljeval na njivi s štajersko zemljo. (Foto: TG) pripisati hišnemu gospodarju, ki je v naše konce prišel iz vročih sredozemskih otokov. Kakšen je skrivni recept za vzgojo takšne zelenjave, bo težko ugotoviti. Največji ponos gospodinje, kilogramski jajčevec, pa je kot dokazno gradivo bil najprej položen na kuhinjsko tehtnico, nato pa v obliki slastne lazanje s parmezanom preložen v domače trebuščke. TG Jernej Dolinar z Ljubnega ob Savinji nam je poslal fotografijo, katero je naslovil Gobarski maraton na marele. 8 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki SLOVENSKI KLUB ZA BERNSKE PLANŠARSKE PSE Kosmati in prijazni štirinožci zavzeli Vrbje V soboto, 6. oktobra, so Ljubno ob Savinji obiskali prav posebni gostje. Na obisk je prišlo lepo število članov Slovenskega kluba za bernske planšarske pse, ki so se s svojimi kosmatimi štirinožci najprej zbrali v Vrbju, pozneje pa se sprehodili po ljubenski okolici in si ogledali tamkajšnje zanimivosti in lepote. Obiskovalce je nagovoril župan Franjo Naraločnik, ki je tudi sam skrbnik mladega bernca. Župan je izrekel dobrodošlico in v nekaj besedah predstavil občino Ljubno ter seznanil goste s programom druženja. Potem ko sta zbiranje in malica potekala v Vrbju, so se ljudje in njihovi štirinožni prijatelji podali na razgledno točko in na ogled smučarske skakalnice, ogledali pa so si tudi Flosarsko zbirko. Več kot 20 psov, ki so se lahko gibali prosto, se ni niti enkrat steplo. (Foto: Marija Lebar) Predsednica kluba Mojca Sajo- dobro razumejo. Več kot 20 psov, vic je povedala, da podobna druženja v klubu pripravijo večkrat na leto, zato se tako člani kot psi zelo TETKA JESEN V NAZARSKEM VRTCU ki so se v Vrbju lahko gibali prosto, se ni niti enkrat steplo, slišati ni bilo niti lajanja niti renčanja, med njimi SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC so se lahko brez skrbi gibali majhni otroci. Klub združuje okoli 90 članov iz vse Slovenije. Nekateri od njih so tudi vzreditelji in ponosni na naslove prvakov in celo šampionov z mednarodnih ocenjevanj, ki so jih osvojili njihov psi. Pasma je na pogled markantna, izhaja pa iz švicarskega gorskega sveta, kjer so služili kot delovni psi za zganjanje živine in vleko mlekarskih vozičkov. To je zaznamovalo tudi njihov značaj, saj so prijazni psi, ki pa potrebujejo veliko gibanja. Kot je povedala predsednica, je njihova povprečna življenjska doba - upoštevajoč tudi smrti od poškodb - okoli 7 do 8 let, pestijo pa jih tudi razne bolezni, kot je rak in displazija kolkov. Marija Lebar Delavnice in jesenske dobrote Fantovska ekipa tretja na državnem prvenstvu Strokovni delavci nazarskega vrtca so drugi torek v oktobru v goste povabili tetko Jesen. Ta ni prišla praznik rok, temveč z zvrhano mero jesenskih dobrot. Uvodoma je starše in njihove otroke pozdravila ravnateljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik in jim zaželela prijetno počutje. Za njo so nastopili mali pevci vrtčevskega pevskega zbora in prvošolci s svojimi recitacijami. V ustvarjalnih delavnicah, kjer so otroci ob pomoči staršev pustili domišljiji prosto pot, so nastajali okrasni in uporabni predmeti iz različnih materialov. Udeleženci so se lahko posladkali s sveže iztisnjenim grozdnim sokom, ki so ga sami iztisnili, se pomudili ob ličkanju koruze ali igrali na različnih igralih. Zadišalo je tudi po sveže pečenem kostanju in kokicah. Marija Šukalo Mlajša selekcija smučarskih skakalcev ljubenskega kluba se je prvi teden v oktobru mudila na pripravah na zimsko sezono na Poljskem in Češkem. Med drugim se je dvanajst skakalcev udeležilo tekme v češkem Frenštatu in doseglo tri uvr-stilve na stopničke. Med deklicami je s konkurenco pometla Tanja Fri-celj, pri dečkih je zmago osvojil Žak Mogel, Marsel Lihteneger je bil tretji. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo v Kranju to soboto, so nasto- pili fantje stari 12 in 13 let ter deklice do 13 let. Na ekipni tekmi so člani ljubenske ekipe Jernej Preseč-nik, Žak Mogel, Medard Brezovnik in Aljaž Nerat osvojili tretje mesto. Med posamezniki tokrat niso imeli predstavnika na stopničkah, tik pod njimi je na četrtem mestu pristal Medard Brezovnik, peti je bil Jernej Presečnik. Med 50 tekmovalci so bili vsi ljubenski tekmovalci med najboljšimi 16. Štefka Sem PRAVLJIČNI GOZD V LOGARSKI DOLINI Noč čarovnic in tetka Jesen Otroci so ob pomoči staršev pustili ustvarjalni domišljiji prosto pot. (Foto: Marija Šukalo) Tudi letos bodo otroci in ljubitelji norčij lahko rajali v Pravljičnem gozdu v Logarski dolini. V sredo, 31. oktobra, ob 13. uri v goste prihajajo čarovnice in tetka Jesen. Tako bodo lahko vsi, ki uživajo v plesu in poplesavanju, rajali z njimi in se posladkali z jesenskimi plodovi in ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah. Organizatorja, penzion Na razpotju in Krajinski park Logarska dolina, zagotavljata, da bo letos še posebej živahno. Odprli bodo namreč novo senzorično pot, obogateno z učnimi vsebinami o gozdu in življenju v njem. Pripravljajo tudi bogat jesenski srečelov in veliko različnih presenečenj. Obiskovalce bodo zabavale Foxy teens s šovom Me smo Winx. Druženje s čarovnicami in tetko Jesenjo bo v vsakem vremenu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 19 Šport, Oglasi m.....ni fe1 m....... <•]*> «"ïïiiïûB OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji tel.: 03 839 15 70 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - S. KROG Osnovna šola Ljubno ob Savinji razpisuje prosto delovno mesto ČISTI LKE za določen čas od 8. novembra 2012 do 31. avgusta 2013, za zmanjšani obseg dela (6 ur dnevno), za čiščenje prostorov vrtca oziroma osnovne šole. Delovni čas je pretežno popoldanski. Pogoj: končana osnovna šola Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji v petih dneh po objavi v Savinjskih novicah. KOVINOPLASTIKA IS3ENDA Lesarska 10, 3331 Nazarje Vabi v svoje vrste novega sodelavca na prosto delovno mesto: Skladiščnik — transporter (m/ž) • Opis delovnega mesta: - transport materiala, - skladiščna manipulacija z viličarjem, - nakladanje in razkladanje kamionov, - urejanje skladiščne administracije, - oskrbovanje proizvodnih linij z materialom. • Pričakujemo: - opravljen izpit za delo z viličarjem, - izkušnje z upravljanjem viličarja, - zaključeno srednješolsko izobrazbo, - zaželene so predhodne Izkušnje na podobnih delovnih mestih, - zanesljivost, natančnost, vestnost. • Nudimo: - zaposlitev za določen čas; možnost podaljšanja v nedoločen čas, - urejeno delovno okolje, - stimulativno plačilo. Svoje prijave pošljite na naslov: KOVINOPLASTIKA BENDA d.O.O. Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov zaposlitev@kovinoplastika-benda.si V Škofijah usodna zadnja minuta Še en poraz Nazarčanov z golom razlike že dodobra najeda živce strategu Peziču in njegovim varovancem. V vročem kotlu dvorane na Škofijah so si zaslužili vsaj točko, vendar je tokrat nepredvidljiva žoga domačinom podarila minimalno zmago. Samo srečanje dveh starih znancev je bilo zelo zanimivo in razburljivo, odločitev pa je padla v končnici tekme, v zadnji minuti. Najprej so s prostim strelom zapretili »graščaki«, po odbiti žogi pa so na drugi strani domačini srečno zadeli za vodstvo. Da je bilo razočaranje Savinjčanov še večje, je dve sekundi pred koncem tekme novopečeni reprezen-tant Drago Kugler zgrešil čisto žogo na prazen gol in tako so vse tri točke ostale na Primorskem. Sledi krajši premor zaradi reprezentančnih obveznosti, v petek, 26. oktobra, pa bo na parketu športnega hrama v Nazarjah spet vroče, saj prihaja v goste trenutno vodilna ekipa Dobovca. Marko Janjič, trener Bronxa: »Čestitam svojim igralcem, ki so pustili srce na igrišču. Ob koncu smo imeli tudi nekaj sreče, saj bi lahko gostje izenačili. Jim pa čestitam na »fair« in borbeni igri.« Ilija Pezič, trener Nazarje Glin: »Spet smo imeli precej smole, ki nas spremlja že kar nekaj časa. Ne le poškodbe, sreča nas je zapustila tudi pred golom, ko bi lahko izenačili, pa nismo. Delitev točk bi bila najbolj pravična.« Franjo Pukart KMN Bronx Škofije : KMN Nazarje Glin 3:2(1:1) Strelci: 0:1 V. Kugler (4), 1:1 Suhopoljac (5), 2:1 Suhopoljac (25), 2:2 Brinjovc (36), 3:2 Zajc (40). Nazarje Glin: Alič, Letojne, Urtelj, D. Kugler, V. Kugler, Brinjovc, Dano-jevič, Cigljar, Goltnik, Metulj, Ortar. Rumeni karton: Tomaž Urtelj (Nazarje Glin) Rezultati 5. kroga: Bronx Škofije : Nazarje Glin 3:2, Vuko Ljubljana : Slovenske Gorice 5:4, Dobovec Trgovine Jager : Puntar 6:2. Oplast Kobarid : Predilnica Litija - preloženo. Lestvica po 5. krogih: 1. Dobovec Trgovine Jager 13, 2. Puntar 8, 3. Oplast Kobarid 8, 4. Predilnica Litija 7, 5. Bronx Škofije 7, 6. Nazarje Glin 4, 7. Slovenske Gorice 3, 8. Vuko Ljubljana 3. Najboljši strelci: 7 Jani Ručna (Oplast), 6 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Alen Fetič (Predilnica Litija), Boštjan Klemenčič (Slovenske Gorice) ... DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Lučani zmagali v Ljubljani V dvorana ŠRC Šentvid sta se pretekli vikend pomerili ekipi Kapri d.o.o. HK Trojanci in ekipa hokejskega društva Luče. Lučani so tekmo dobili z rezultatom 5:4. Za Lu-čane je dva gola in dve podaji prispeval Lenart Ugovšek, Matevž Fa-le je dal dva gola in prispeval poda- jo, Matjaž Urtelj je dosegel en gol in eno podajo, Uroš Dogaris in Janez Ločičnik pa sta bila po enkrat podajalca. V naslednjem krogu bodo Lučani to soboto v Lukovici igrali z italijansko ekipo, ki igra v slovenski ligi ZKB Polet. Tekma bo ob 14.45. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Šport DOBRODELNO KEGLJANJE Za Blaževo nožno protezo zbrali dva tisočaka Da dobrota ne pozna meja, so ta vikend dokazali člani Kegljaškega kluba Ljubno, ki so za svojega prijatelja in sokrajana Blaža Kramarja organizirali dobrodelno kegljanje in zbrali 2.000 evrov za nakup nožne proteze. V kegljišču Er-menc so keglji ves vikend padali kot za stavo, kljub temu je bil rezultat povsem postranskega pomena. Pomembna je bila udeležba in želja, da bi zbrali čim več sredstev. Kot je ob podelitvi simboličnega čeka Kramarju dejal Janez Orešnik, vse to ne bi bilo možno brez pobude kegljišča Ermenc, kjer so omogočili prostor za turnir in ves izkupiček od prodane pijače med turnirjem namenili Kramarju. Izkazali so se tudi kegljači iz Črne, ki so prispevali zajeten znesek, in kegljačice iz Šo- Z dobrodelnim kegljanjem so prijatelji Blaža Kramarja zbrali 2.000 evrov za njegovo novo nožno protezo. (Foto: Štefka Sem) štanja, ki se redno udeležujejo tekmovanj na Ljubnem, tokrat pa so prišle še z večjim veseljem. Za pokale je poskrbel sokrajan Darko Be-zovnak in še bi lahko naštevali. Celoten ljuben-ski klub je svojemu članu izkazal veliko podporo, saj se je na turnir prijavilo preko 100 keglja-čev. Kramar je ob zajetni vsoti, ki je sicer drobiž ob ceni nove proteze, ostal skoraj brez besed. Besede zahvale so bile povedane iz srca, a te niso bile potrebne. Vsi, ki vedo za njegovo dobljeno bitko z boleznijo, a posledicami, ki so ostale, so namreč imeli le en cilj, s skromnim darom polepšati življenje prijatelju, klubskemu tovarišu, sošolcu, znancu in uspelo jim je. Štefka Sem ROKOMETNI KLUB NAZARJE Dobra igra v obrambi za prvo letošnjo zmago Nazarske rokometašice so v soboto gostile ekipo ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina in povsem zasluženo zabeležile prvo letošnjo zmago. Poznala se je okrepitev igralskega kadra s tremi igralkami, ki so prinesle svežino v igro. Takoj se je videla odločenost domačih roko-metašic, da gostjam otežijo pot do novih točk v prvenstvu. Nazarske igralke so neuigranost v napadu odlično nadomestile z angažirano in agresivno igro v napadu. Rezultat je bil viden na semaforju, saj so dobile prvi polčas s 15:12. V nadaljevanju tekme so domačinke nadzirale dogodke na parketu in vseskozi vodile s tremi do štirimi goli razlike. Zaradi igralskih okrepitev ni bilo padca v igri, saj so Nazarčanke kljub pritisku gostij s posamičnim pokrivanjem po celem igrišču rutinirano pripeljale tekmo do zmage s 27:22. Ob koncu so priložnost dobile tudi mlajše igralke, katere običajno ne igrajo veliko. Trener Branko Dobnik je bil vesel zmage, izpostavil je dobro igro v obrambi, s katero so njegove varovanke pokrile neuigranost v napadu. Z novimi okrepitvami so dobili prepotrebno širino v igri. Nazarčanke jutri zvečer čaka težko gostovanje v Škofijah pri RK Burja. Z novimi igralkami se lahko optimistično odpravijo na pot. Roman Mežnar OTVORITEV NORDIJSKEGA CENTRA Otvoritvena tekma privabila številne ljubitelje Planice Dolina pod Poncami je obrnila nov list zgodovine. Po skoraj enajstih letih so slovenski smučarski skakalci dočakali dan, ko se lahko ponovno preizkusijo na prenovljeni Bloudkovi velikanki. Otvoritveni skok s srednje skakalnice je pripadel najboljšemu slovenskemu skakalcu vseh časov Primožu Peterki, ki še najbolje ve, kaj pomenijo in kako velika pridobitev so takšni objekti za izboljšanje pogojev treningov in koliko jih pocenijo. To so poudarili tudi vsi trije ministri za šport, ki so sodelovali pri tem projektu, katerega levji delež je opravil Zavod Planica z Jelkom Grosom na čelu. Ta projekt pa še zdaleč ni zaključen, saj v nordijskem centru načrtujejo še pet manjših skakalnic, več tekaških prog in še kaj adrenalinskega se bo našlo. S soncem obsijana lepotica s K točko 139 metrov je v nadaljevanju gostila prvo državno prvenstvo na tako veliki skakalnici s plastično podlago. Premiernega naslova se je veselil trenutno najbolj vroč slovenski orel Jurij Tepeš, drugo mesto je osvojil Jaka Hvala, na najnižjo stopničko zmagovalnega odra pa se je povzpel Matjaž Pungetar. Edini zgornjesavinjski predstavnik Primož Pikl je osvojil 16. mesto. Franjo Pukart Praznik pod Poncami seveda ni minil brez ljubenskih ljubiteljev Planice, ki »meko« slovenskega skakanja obiskujejo že vse od njenih začetkov. (Foto: Franjo Pukart) Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 21 Pisma bralcev, Črna kronika, Oglasi Spoznavanje Slovenije Prvo soboto v oktobru sem se s Savinjskimi novicami odpravila na jesenski izlet, ki je bil zame pravo doživetje. Pa ne le zaradi lepot, ki sem jih videla, temveč tudi zato, ker sem si sedež na avtobusu pridobila z žrebom. Bila sem namreč med tistimi udeleženci, ki so jim »novice« omogočile brezplačno spoznavanje Slovenije. Zato bi se s tem pismom rada zahvalila vsem akterjem, ki so omogočili, da smo se udeleženci izleta imeli lepo. A to ni bila moja prva sreča pri žrebu. Ob različnih nagradnih igrah, ki jih je časopis pripravil, mi je sreča naklonila kar šest nagrad. Zato hvala vsem, ki časopis oblikujete in poskrbite, da nagrade pridejo do nas, bralcev. Sicer pa je zgornjesavinjski časopis tisti časopis, ki ga prebiram od prvega leta njegovega izhajanja. Z njim sem spoznala novice iz doline skozi več desetletij. In lahko rečem le, da sta se oblika in vsebina časopisa spreminjala vedno le na bolje. Tudi danes, v svojem 79-letu, komaj čakam petka in poštarja, ki mi s Savinjskimi novicami prinese sveže novice iz naše doline. Vera Zvir Rečica ob Savinji 71 Čisti računi, dobri sosedje Glede na napačne informacije, ki krožijo med občani občine Nazarje, želim na kratko zapisati dejstva. V središču Nazarij se je odprl lokal Divas, ki ima podaljšan obratovalni čas od nedelje do petka do 24. ure ter v petek in soboto do 1. ure naslednjega dne. Ker je lokal v neposredni bližini stanovanjskih stavb in blokov, nas stanovalce v bližnjih stavbah hrup iz lokala v nočnih urah zelo moti. Zlasti zato, ker lokal nima urejenega notranjega prostora za kajenje in gostje kadijo v zunanjem delu lokala. Motijo tudi motorizirani gostje, hrup avtov, glasna muzika iz njih ter loputanje vrat. V lokalu je bil pretep že na otvoritvi. Najemnica lokala tako krši Odredbo o javnem redu in miru, po kateri mora biti zagotovljen mir v stanovanjskih naseljih med 22. in 6. uro. Ker je v bližnjih stanovanjskih stavbah moteno normalno življenje, predvsem spanje, ki je osnovna potreba človeka, bomo občani prisiljeni vztrajati pri svojih zahtevah in uporabiti vsa pravna sredstva, ki so nam na razpolago. Zato smo napisali pritožbo in zahtevali, da se delovni čas lokala spremeni od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer, tako kot to predpisuje Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij. Citiram del 4. člena omenjenega pravilnika: vas privabili to sceno? Zaenkrat sosedje le prenašamo hrup in pobiramo prazno embalažo od pijače po zelenicah, morda bomo že jutri injekcijske igle?? Za konec pa samo to: veseli smo, da se je lokal ponovno odprl, saj gre vsak izmed nas rad na dobro kavico in kozarec hla- dne pijače, vendar pristojne lepo prosimo, naj lokal zaradi svoje lokacije deluje le v času, ko ne moti sosedov pri spanju - med 6. uro zjutraj in 10. uro zvečer. Marija Sodja Kladnik Zadrečka cesta 15 Nazarje »Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena smejo gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, ter izletniške kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, obratovati le med 6. in 22. uro.« Podaljšanje delovnega časa je odobril organ občine Nazarje. Na obratovalni čas lokala Divas sta bili na občino podani dve pisni pritožbi in ena telefonska. Naše mnenje je, da ni utemeljenih razlogov za podaljšanje obratovalnega časa in smo zahtevali, da se razveljavi soglasje k podaljšanju obratovalnega časa. Saj ima občina Nazarje še več lokalov, ki so oddaljeni zahtevanih 100 m od stanovanjskih objektov in se v njih lahko podaljša obratovalni čas za tiste goste, ki potrebujejo nočno zabavo. Po drugi strani pa nas skrbi, kajti nočni gostje so lahko tudi objestni, gosti se zadržujejo pred lokalom tudi po zaprtju, v neposredni bližini lokala Divas je parkiranih preko 100 avtomobilov brez varovanja in odprta tržnica. Kdo bo odgovarjal za eventuelno škodo? Na žalost je z nočnimi lokali povezano tudi uživanje prepovedanih substanc. Kdo bo odgovarjal, da ste v center Nazarij z podaljšanim obratovalnim časom lokala Di- C R N A K R O N I K A • VLOMILEC V VIKENDU Ljubno ob Savinji: V času prvega oktobrskega vikenda je neznani storilec vlomil v vikend v Planini nad Ljubnim. Lastnik je tatvino opazil 8. oktobra. Neznanec je s silo vlomil skozi vhodna vrata lesenega objekta in iz notranjosti odnesel nerjavečo dimniško cev, športni lok s puščicami, električni agregat in samokolnico. Lastnika je oškodoval za okoli 600 evrov. • NEPRIDIPRAV ODNESEL PRIHRANKE Šmiklavž: 8. oktobra so bili policisti obveščeni, da je občan iz Šmiklavža opazil, da mu je neznanec iz hiše odnesel več prihranjenega denarja. Policisti so na kraju dejanja opravili ogled in zbrali prve informacije. Sledi nadaljnje zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. • AVTOBUS TRČIL V OSEBNO VOZILO Luče: 11. oktobra je občanka obvestila dežurnega policista, da je bila preteklega dne okoli 15. ure v Lučah udeležena v prometni nezgodi. Neznani voznik avtobusa naj bi namreč trčil v njeno vozilo in odpeljal naprej, ne da bi oškodovani nudil svoje podatke. Policisti so odšli na kraj prometne nesreče in opravili ogled. Preko podjetja Izletnik Celje bo ugotovljen voznik avtobusa, s katerim bodo policisti iz Celja opravili razgovor. • GASILCI PRAVOČASNO POSREDOVALI Tirosek: 13. oktobra ob petih zjutraj je v stanovanjski hiši v Tiro-seku zagorel kuhinjski element ob štedilniku. Posredovali so gasilci PGD Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna, ki so začetni požar pogasili ter iznesli element na prosto. • TUJCU UKRADEN DENAR Logarska dolina: 14. oktobra je dežurnega PP Mozirje delavka iz hotela Plesnik obvestila, da se je pri njej zglasil njihov gost, državljan Madžarske, in povedal, da pogreša denar, ki ga je imel v kovčku pod sedežem v vozilu. Slednje je imel parkirano na parkirnem prostoru v Logarski dolini. Na kraj je odšel kriminalistični tehnik in zavaroval najdene sledove. Policisti bodo z zbiranjem obvestil za storilcem tega dejanja nadaljevali in v primeru pozitivnih ugotovitev zadevo s kazensko ovadbo odstopili na državno tožilstvo. • ZAGORELA ŽIVA MEJA Mozirje: 15. oktobra okoli pol četrte ure popoldan je na Prešernovi ulici v Mozirju zaradi požiga zagorela živa meja iz cipres. Požar so pogasili gasilci PGD Mozirje. 22 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Zahvale, Oglasi Tiho bolezen te je obiskala, poslednjo moč ti pobrala. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami te več ni, a v srcih boš ostala do konca dni. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče, babice, pra in pra pra babice Jožefe POLIČNIK rojene Jerina 12.2.1918 - 11.10.2012 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter znancem in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Neizmerno smo hvaležni vsemu zdravniškemu osebju, dr. Marševi, sestram in patronažnim sestram. Iskrena hvala tudi dr. Karmen Fürst in reševalnemu osebju za hitro pomoč, hvala tudi zdravniškemu osebju iz Topolšice. Hvala gospodu župniku monsinjorju Jožetu Vratanarju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Morana, gasilcem ter govorniku za poslovilne besede. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta GRADIŠKA 27.10.1936 - 8.10.2012 se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem za vso pomoč, darovane maše, položeno cvetje, sveče ter za vsa izrečena sožalja. Posebno pa bi se radi zahvalili patronažni sestri Verici za vso njeno pomoč, župniku Vikiju Košcu za darovano mašo, Mateji Suhodolnik Brlec za poslovilne besede. Naša zahvala pa tudi pevcem, gasilcem, praporščakom, kolektivu Eltras in kolektivu Lukše s.p. Na koncu pa še hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Samo ljubezen zmore združiti duše na tem in onem svetu. Dopolni in izpopolni jih ter zveže s tistim, kar je najgloblje v njih. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta KOSMAČA iz Savine 11.12.1932 - 9.10.2012 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše, cvetje in sveče. Hvala ge. Angelci Šuster za pomoč v času bolezni, gospodu dekanu Martinu Pu-šenjaku za obiske in opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, oktetu Žetev, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči njegovi domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Stebiovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 23 Za razvedrilo Razumevajoča Tonček: „Babica, a ti veš, da jaz poslušam heavy metal?" Babica: ,,Vern, sem ga tudi že sama slišala." „Kako se ti zdi?1' „Povsem te razumem in podpiram. Kdor to posluša, mu je potem vse ostalo v življenju lepše in lažje." Počasi s hvalo Neža: „Dragi, vsak dan si boljši ljubimec!" Cene: „Kaj vsak dan! Iz mi-nutevminuto!" „O, za kaj takega je zaenkrat minut še vseeno premalo." Seks je zdrav, dokler ne povzroča stresa zaradi skrivanja pred bivšimi sotelovadkami. Katera noga je? Prišel si bo noter Rečičan: „Direktor mi je ponudil, da se lahko za denar, ki mi ga je dolžan za nadure, peljem s službenim avtom kamor hočem. Tako sem se odpeljal samo zato, da si pridem noter glede dolga." Varpoljčan: „Zakaj pa me zdaj kličeš?" „Kličem te pa zato, ker sem malo zašel. Ali lahko pogledaš na atlas, kje ima tale klin-čevi kitajski zid najbližjo obvoznico?" Pretirano jezen Gost: „V moji enolončnici plava mala papirnata ladjica! Natakar: „No, že. Vseeno pa me ni treba tako očitajoče gledati, kakor da sem jaz vozil CostaConcordio..." Krivci tudi za dobro Da nam ne gre najbolje, smo si menda sami krivi. Le kdo nam je bil, ko nam je šlo? Na Lenartovem sejmu so jih prodajali. S to napravo lahko pospravljava, ne da bi naju zbodlo v križu vsakič, ko hočeva vključiti vakuumski sesalnik v vtičnico. Privilegij redkih Mozirjan: „Delam v tovarni orodja. Namesto denarja za regres smo dobili najslabšo robo v našem programu." Nazarčan: „Jaz delam v pivovarni in sem namesto regresa dobil najslabše pivo, ki ga varimo." Šoštanjčan: „Jaz pa sem si namesto regresa pri nas lahko nabral, kar sem hotel." „Kje pa delaš?" „Smetar sem." Nima še teh izkušenj „Odlično, odlično!" pohvali režiser mlado igralko. „Krasno ste se vživeli v romantično sceno s svojim igralskim partnerjem, Sedaj pa sledi prizor, ko razdrete zvezo, saj ste jezni na svojega ljubčka." „Oh," žalostno zavzdihne amaterska igralka. „To bom morala pa zares odigrati." Poenostavljeno Le kako naj bodo Nazarčani in Mozirjani v sporu glede javnega zdravstvenega doma, ko pa si delijo nadvse podobno mnenje? Eni in drugi mislijo, dajim pripada. A ti pokličem taksi? V^i Cvetke m koprivej LEGENDI POD PONCAMI Na tekmi v Planici sta se našla športni navdušenec Pavel Pukart (desno) in Danilo Pudgar, v 80. letih prejšnjega stoletja najboljši jugoslovanski skakalec z 8. mestom na OI v Saporu (1972). Legendi iste generacije, velika prijatelja, sošolca, cimra v Ljubljani. Pavel: »Ali kaj pogrešaš stare čase in Jugoslavijo?« Danilo: »Sploh ne. V zimskih športih smo še vedno med najboljšimi. Prejšnji državi nismo pustili nič kaj takega, da bi pogrešal, domači savinjski želodec pa je tudi še vedno v naših rokah, kakor vidiš.« NEKOČ IN DANES V PRIHODNOSTI Helena Šlogar, članica dramske skupine KD Ljubno: »Nikomur ne povej, da zmorem kaditi, medtem ko tipkam.« Miran Žerovnik, član iste organizacije: »Ne bom, obljubim. Česa se pa bojiš?« Helena: »Če bodo šefi zvedeli, da tipkam z eno roko, mi bodo dali dva pisalna stroja.« SMEHA NI MANJKALO Ondan sta se dva v Ljubno zaverovana kulturnika in pevca Bršlja-novega lista globoko strinjala, da lahko najdeta v pesmi in prijazni družbi še veliko lepih trenutkov. Rojen Ljubenec, direktor mozirske Komunale Andrej Ermenc - Andi iz Ljubije in pevka MePZ Ljubno ter upravna sodelavka Irena Juvan »Čuksova« z Ljubnega sta se »zalotena« s strani paparaca Savinjskih novic nekako izvlekla, svečanost pa je koj za tem odlično stekla. Smeha tudi kasneje ni manjkalo. 24 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 Križanka, Informacije .'i it SESTAVIL' PETER UDIR IOILICNOST POJAV. DA PRIDE KAM V KRATKEM ČASU HKRATI VELIKO LJUDI PARTIZANSKI ANTI FAŠISTIČNI SVET UPORABLJA. NJE LASTNOST i .¡.'..'.'.A TIÛNEGA ČLOVEKA METNA ZANKA SESTAVINA BENCINA. KI ZMANJŠUJE KLENKANJE OUPLINA UPDIKE. JOHN BRIT. PLOŠČ. MERA JAM. DREVO. VSEBUJE KUMARIN SLOVENSKA PISATELJICA (PEROCI) MEDN. ORGANIZACIJA ZA BEGUNCE VEČ KOLOV NAKIT. OKRASJE KDOR SE RAD JOKA POSAMEZNA GOSPODARSKA DEJAVNOST. ZNANSTVENA PANOGA AMERIŠKI SKLADATELJ (COPLAND) TRINITRO TOLUEN PESJAN. PSAR OKLEŠČENA VEJA REKLAMNI LISTEK SVEOSKA FILWSKA IGRALKA (BRITT) GOROVJE V SRED. AZUI TOMAŽ RAZLNGAR MALAJSKA BLAZNOST VEČJI LISAST I '.: . SKI PES POSEBNA GOVORICA KAKE SKUPINE LJUDI. ZLASTI MLADINE KAJNOV BRAT REKAVSV. ŠPANIJI 7. ČRKA GRŠKE ABECEDE TVOR. FURUNKEL BIBLIJSKA OSEBA. KI VDANO PRENAŠA TRPLJENJE POLDRAG KAMEN SIVO ČRNE BARVE SRBSKI PSIHOLOG (NIKOLA) TOM NOW KEM. SIMBOL ZA NATRIJ GLASBENA OZNAKAZA ŽIVAHNO, STRASTNO SKUPINA BOŽANSTEV PRI SUMER-OIH KAČJA LUKNJA. KAČNIK PUŠČAVSKI RIS KNJIŽNICA MOZIRJE - KNJIGA MESECA OKTOBRA Brian Hines: Življenje je pravično! Knjiga avtorja Briana Hinesa na zelo jasen in logičen način prikaže, zakaj je življenje pravično in kako to, da prejmemo samo tisto, kar si zaslužimo. Kot razlaga avtor, je zakon vzroka in posledice vsesplošno načelo pravičnosti, ki vpliva na vse in vsakogar ter drži skupaj celotno stvarstvo. Dodane so tri novele znanih ameriških avtorjev, ki bralcu še bolj približajo svetinjo življenja in smisel vegetarijanstva. Knjiga je dodatno popestrena z ilustracijami in karikaturami na to temo. Življenje je pravično ->i Slovarček: ANUNAKI - skupina božanstev pri Sumercih; IVES - am, skladatelj (Charles); EKLOGA - idilična pesem o pastirskem življenju; v_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): POSILSTVO, RDEČI KRIŽ, IRKA, RAKI, REA, OBČAN, REDNAK, ARA, PIJ, SEVAN, SEKRETAR, RIBICA, TROCKI, AKORD, VL, EOL, ANANAS, OSIP, STEARAT, NORMALA, KININ, OPALJENEK, AKOLA, MOL, ANIŽA v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 25 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 19. oktober od petka do nedelje, od 9.00 do 18.00. Dom TVD Partizan Mozirje Sadjarska razstava ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Nisem zaspana in ne bom šla spat Sobota, 20. oktober ob 9.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Rudar Trbovlje (kadeti U-16) ob 19.00. Ljubno ob Savinji Dobrodelni koncert Ni nam vseeno Nedelja, 21. oktober ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Šmarje Avtoservis Strašek (pionirji U-14) ob 14.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Maribor Messer (mladinci U-18) Četrtek, 25. oktober ob 18.00. Dom kulture Nazarje Otroški pevski zbor Nazarje: spevoigra Kresniček J MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, starega teden dni; gsm 031/393-418. Prodam bika sr, težkega 130 kg, kupim bikca starega 1 teden; gsm 031/855-186. Prodam bikca simentalca za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/875-401. Prodam bikca, cca 140 kg, m.t., rj/ bbp; gsm 041/825-896. Prodam brejo telico simentalko; gsm 041/787-478. Prodam telico m.t. limuzin, staro 10 dni, in telico sr, težko 120 kg; gsm 041/716-210. Prodam dve telički simentalki, težki 150 kg, več info. na gsm 051/455-165. Prodam teličko simentalko, težko 180 kg; kličite zvečer na tel. 584-15-75. Prodam telico sim/lim, brejo 8 mesecev, pašna; gsm 040/520-559. Prašiče odlične mesnate pasme prodam. Možna dostava. Fišar, Tabor; 041/619-372. Prodam prašiče 100-130 kg, lastne reje - možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam kozo, staro 2 leti, dobra molznica; tel. 584-18-03. Prodam 2 ovci po zelo ugodni ceni; tel. rano, prijazno čuvajko; gsm 041/988115. ŽIVALI - KUPIM Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Gsm 041/544-270. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol ali dopi-tanje in bikce ter teličke nad 100 kg -mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam bukova drva; gsm 031/623471. Prodam suha brezova drva, polena, z dostavo; gsm 041/519-507. Prodam deske za streho, debeline 20 mm (suhe); gsm 041/942-169. Prodam 500-litrsko leseno kad za kis, potrebna manjšega popravila; gsm 031/774-520. Za polovično ceno prodam nov telefon samsung galaxy xcover GT 55690; gsm 041/538-126. Prodam star mlin na kamne; gsm 051/330-417. Peč na polena froling 40 kW, upli-njevalna, ugodno prodam; gsm 031/344-791. Rabljeno opeko vinkovci, ugodno prodam; gsm 041/818-350. Ugodno prodam 2 rabljeni (1 sezono) zimski gumi fulda 195/55/15; gsm 041 354 693. Prodam malo rabljeno zidarsko dvigalko nosil. 500 kg/6 m -1.000 kg/12 m -1.700 watt; gsm 041/710-243. DRUGO - PODARIM Podarim zamrzovalno skrinjo, lepo ohranjeno; gsm 041/399-773. DRUGO - KUPIM Kupim bukov ali jesenov ali javor- DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ jev les, 50 mm ali več debeline; gsm 031/800-852. NEPREMIČNINE Prodam hišo, Pobrežje, 85.000 eur; gsm 051/307-035. V Letušu prodam bivalni vikend 57 m2, parcela 794 m2; gsm 040/735-024. OSEBNI STIKI 43-letni moški si želi trajne ljubezni z mlajšo žensko; gsm 041/240-403. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. WHITE RABBIT WS-W* OUTDOOR <--1 www.belizajec.si mm ŠPORJM1RQOWA v zqomemMSia WUNI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 54510-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. a Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 583-12-18. ŽIVALI - PODARIM Podarim starejšo črno psičko, sterilizi- Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. K» S « ¿p«? wptafeg^ . i ' iRÄ'i S Za praznovanje posebnih dogodkov, Vam priporočamo Vilo Herberstein! Vrhunska kulinarika v velenjski Vili Herberstein Nad mestom, na griču, napol skrita v parku in miru stoletnih dreves stoji hiša; prastara, pravljično skrivnostna, a hkrati še vedno mladostna. S tem poetičnim zapisom se v prospektu, ki je dostopen tudi na spletni strani, prične predstavitev Restavracije Vila Herberstein **** . Vila je poslovna enota Gorenja Gostinstva, d.o.o., največjega gostinskega podjetja v šale-ško-savinjski regiji. Letos mineva 40 let, odkar v Vili Herberstein opravljajo vrhunsko gostinsko dejavnost, za katero so pred desetimi leti prejeli priznanje - zlato plaketo Gospodarske zbornice Slovenije. Da je Vila Herberstein zares posebna restavracija, je opazno že na prvi pogled. Gre za eno izmed najbolje ohranjenih primestnih vil iz 19. stoletja. Do druge vojne je v njej prebivala grofica Anna Maria Herberstein, po kateri vila nosi ime. Stavba je zaščitena kot pomemben objekt kulturne dediščine. Za ohranitev Vile gre zahvala podjetju Gorenje, ki jo je pred štiridesetimi leti v celoti restavriralo in spočetka uporabljalo za kratkotrajno nameščanje poslovnih gostov, danes pa je odprta za vse ljubitelje kulinarike, za njeno vzdrževanje pa vzorno skrbi hčerinsko podjetje Gorenja, Gorenje Gostinstvo, d.o.o.. Izjemno zanimiva notranjost, iz katere veje omenjenega delovn pridih preteklosti, sedem stilno opremljenih sob, za vrhunsko kulinariko izšolano osebje in idilič- Skratka Vila Her na okolica so najbolj opazne odlike Vile, ki se jo splača obiskati. promovira s posrečenim sloganom »Dobra vila kulinarike«. Gorenje Gostinstvo, d.o.o. Restavracija Vila Herberstein Kopališka cesta 1, Velenje Telefon: +386 3 896 1400 Faks: +386 3 896 1414 E - pošta: info@vilaherberstein.si www.vilaherberstein.si Jedilni list v petih evropskih jezikih ponuja izjemno zanimive jedi, odlične ocene, ki jih osebje dobiva od gostinskih strokovnjakov in seveda gostov, pa so porok, da bo katerakoli jed, ki jo naročite, izvrstno pripravljena in nadvse okusna. Vila je za naključne in redne goste uradno odprta od ponedeljka do sobote od 12. do 23. ure, torej samo popoldne, vendar se gostje, ki v njej prenočujejo, želijo praznovati kakšen osebni praznik, poročno slavje, pripraviti družinsko srečanje ali poslovno kosilo ..., z osebjem Vile vedno lahko dogovorijo za pogostitev tudi izven omenjenega delovnega časa. Skratka Vila Herberstein je restavracija, ki se jo splača obiskati. Ljudje in dogodki, Oglasi (hsU4če CDAD [tale? GOMfoSlUO, Mipa Felk^si p. ÍOVÍII;4>1B ccaln 4r 3331 NasKjir Rczcrvái ¡ ihlwjiit( ohit Pn pmíhúiitiem dogoi nm ntnžnn tudi ob m^Hjuli hi roscitc si za spreineinbf/ rista /trn i'.1 i(i iiepfíZtíbHQ gmjsko večerjo! telefon: 03/58^32^0 W n hi .i^rl^b^ i üiMll* rhfH [■[■.mm Hrast na Ugovški jami pod Lepenatko Hrast je v naših krajih redka vrsta. To še toliko bolj velja v višjih legah. Vendar tu in tam naletimo na posamezna drevesa ali manjše skupine dreves na krajih, kjer bi tega ne pričakovali. Na Lepenatko vodijo številne planinske poti. Ena pelje mimo cerkve sv. Lenarta in Ugovške jame. Ugovška jama je sedlo, z nadmorsko višino malce nad 1.000 me- majhni in krmežljavi. Hrast raste na vrhu žive skale, ki jo obdaja gomila skal od čiščenja pašnika. Rastišče je zares nenavadno in varno. Skal-njak ščiti drevo pred ljudmi, živino in divjadjo. Podroben pogled pove, da je pred nami graden. Prsnega obsega se ne da zares izmeriti, saj se ravno v tej višini začenja krošnja. Pod vejami znaša obseg debla (Foto: Marijan Denša) trov, s pravim gorskim značajem. Ko stopimo iz gozda bukve, smreke in jelke in se zazremo proti strmini travnatega pobočja, v katerega bomo morali gristi kolena, pričakujemo vse kaj drugega kot pogled na zanimiv hrast, ki se skromno razrašča ob robu travnika. Prav mimo njega vodi pot, a mislim, da ga večina planincev, ko gredo mimo, ne opazi. Že prvič, ko sem se potepal tam okoli, sem obstal. Kako bi ne, hrast pod vrhom gore! Prav čudno se mi je zdelo, a domačini niso vedeli veliko o tem. Markantna lokacija daje misliti, da hrast tam ni slučajno, da je bil najverjetneje posajen načrtno. Zagotovo ne zaradi želoda za divjad ali za domače pujse, saj redko, le vsakih nekaj let cveti in še redkeje ter borno semeni. Želodi so 157 centimetrov (premer 50), nad njimi pa 109 centimetrov (premer 35). Starost je nedoločljiva, zagotovo pa je rast počasna. Drevo je nizke rasti, ocenjena višina znaša komaj devet metrov. Je pa zdravo in lepo ter seveda zaradi visoke nadmorske višine in lokacije nekaj posebnega. Pred leti je bilo drevo delno zakrito z drugimi drevesi, sedaj pa je okolica očiščena. Tako pride bolj do izraza. Podobno nahajališče gradna je tudi na Hojenskem špicu, vzpetini med občinama Ljubno in Luče, ki je na kartah označen kot Mlačni-kov vrh (1.119 metrov nad morjem). Tam raste nekaj gradnov v varnem in toplem zavetju strmih skal - peči. Tam so za nasemenitev poskrbele ptice, človek jih zagotovo ni sadil. Marijan Denša 28 Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012