Nglasnik | DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA ~| DECEMBER 1977 LETO XI. ŠTEVILKA 12 29. novembra so se sredi najgrozovitejše morije v zgodovini človeštva Zbrali v Jajcu odposlanci naših narodov in narodnosti, da bi začrtali temelje novi državi. Na ruševinah stare Ju-| Soslavije, ki ji je vojna vihra odnesla v I dobrih štirinajstih dnevih, se je rodila j nova država prvič enakopravno zdru-j Ženih jugoslovanskih narodov. 29. novembra 1943 so bili postavljeni temelji družbi, ki smo jo gradili in jo gradimo še danes. Leta, ki so od sprejetja sklepov v Jajcu potekala, so njihov pomen še povečala. Razvoj je Potrdil njihovo-globoko vsebino, njihovo globoko zgodovinsko utemeljenost. Jasno je, da smo pri uresničevanju začrtane poti velikokrat naleteli na težave, da smo imeli notranje in zuna- rsikomu ^joolitiki mxtiejših -em'resi. nje sovražnike, ki bi radi razvoj ustavili, ga obrnili v drugo smer. Rezultati, ki smo jih dosegali, so onemogočali tem silam delo ali iun zoževali manevrski prostoj^SndrTitULes še obstojajo nas p Smo tn polop držav nu p ros L je pr) nico na Cebitu niče ustanov7 podjetje je pral mesec pa smo se spomnili še enega zelo pomembnega dogodka za delav- ’ito let-ravije, '0. obletov e ni je. Naše 0 let dela.' Ta sko gibanje. Pred 60. leti so zagrmeli topovi na križarski Aurori in naznanili začetek oktobrske revolucije, revolucije, ki je pretresla svet in kapitalizem zamajala v temeljih. Nov družbeni red je začel poganjati prve korenine. Tako kot drugod po svetu so tudi pri nas le redki naprednjaki takrat pozdravili dogodke v Rusiji. Odprl se je nov list zgodovine človeštva. Naši sodelavci letos praznujejo v temeljnih organizacijah 30 let delovne organizacije skupaj s proslavami 29. novembra. Programi proslav, ki so že bili, so bili zelo dobri in verjetno bodo proslave ki bodo še sledile, ravno tako. Prav je, da ima praznik vsebino, ki mu gre in da ga dostojno proslavimo. VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! ----------------------------------------J zapis o rezultatih našega dela v letošnjih devetih mesecih objavljamo na drugi in tretji strani. Na žalost tu ne moremo mimo veliko številk in odstotkov. Upamo, da vas zanimajo vsaj podatki za vašo temeljno organizacijo ~~ na investicijo se pripravlja tudi TOZD Dviga- lo. Gradili bodo v soseski BP-8 v Črnučah. Kratek zapis o tej investiciji, ki je za IMP precej velikega pomena, preberite na strani 4. 30 let IMP bodo v tem mesecu proslavili skoraj vsi naši delavci. Tokrat objavljamo na 8. in 9. strani zapis s štirih proslav. O ostalih bomo morali zaradi nekoliko zgodnejše oddaje gradiva v tiskarno kot običajno poročali v prihodnji številki. : N V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE v_______________________________) — varstvo pri delu je vedno aktualna tema. Kaj so nam pripravili za to številko delavci službe za varstvo pri delu, berite na strani 13. — pfed nami je reorganizacija. Verjetno med nami ni več sodelavca, ki ne bi vedel, da se pripravljamo na organiziranje sestavljene organizacije združenega dela IMP. Nova organizacija bo prinesla premike na marsikaterem področju. Zapis o informiranju preberite na strani 6. pred vami je še več drugih člankov, ki jih tu nismo napovedali, pa vseeno zaslužijo, da jih preberete. ta številka Glasnika je zadnja redna v letošnjem letu. Januarska številka bo izšla pred novoletnimi prazniki. Gradivo zanjo bomo tiskarni oddali okrog 15. decembra. Kdor bi rad in ima kaj povedati svojim sodelavcem in bi utegnilo zanimati še koga, naj korajžno prime za pero. Vsakega novega sodelavca smo veseli, Glasnik pa tako postaja bolj kvaliteten. KAKO SMO POSLOVALI V 9 MESECIH V oeo tJun . 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva •3. Vrednost substence na koncu dobe 4. Dohodek 5. Skupni dohodek 6. Prisp.in davki SIS-ob 7. Davki in prispevki po SS 8. Dogovorjene obveznosti 9. Čisti dohodek 10. Izguba 11. Osebni dohodki 12. Ostanek dohodka 13. Povpr.štev.zaposlenih 14. Povpr.uporaba osnov.sred. 15. Povpr.uporabijena posl.sr. 16. Neplačani prihodek 4(1191 mn <21 441.109 473.114 /H 440.9U Jilo// <13 17.19) 4659(240)1 »um .w.4rr jim ?tix -1)3 99.(0) itom »n nai, >ihii<4iuu, >.y>; 45433 jKoj atr »m j rt.$<5 >i c uu* nvrm Hitiš m i>m $u>i uui si; u.V3 sr Uit <1?o m m 12 H5 4t.W m 23.44? JOllft J »0 AS 4L9|430| mi! 30 9.Kr; nor, a 3.14 jmi 3.w 6lW !w till 244 9>/ J24 »10 4S3 285 341 in/ t 1US5 35114 m 44.1/63 1*380 j 4)5 9.399 3)9 54( 444 931 to 412 Kr 3?.H4»/ 43.(11 11430 443 ATOL I3.MU45| 9.6» uriti! im tt 4.009 $4 69 123 21.03) ir 23132 443 2.404 12 396 4^j ti.ro 134 4Sl3oo|494 40)268 »SlMt K <24.9)3 42/137 M tl.)!)! I9.OT, 91 419« 4).3i>i444 49.(f5 44.114 » 5.9)9 <9.1o9 45/ 9.0)3 41.tif 299 42399 442 5 31 2t6 41(34 9.(43 9* 15.939 n. 09 31.403 M 39.499 iW 22213 Krn 49r 39.0(2 0.934 >63 <30 H 1(3 11249 433 41?» 196(, d 3.094 9 6$b 433 J.09 924» 3.013 1030 4(4 2.1)4 $04 9lli4l0 30^*4:41$ I M.14( loo 41(41 904 (JI1 94 4.13> 4.(04 415 9 2.0jr; 3.o)) 4t4 4.1o/ 2(99 Ho 44(f 919 ' 4.(9$" >19 242. 2.0» *1M 90 4)4 17/ ;4W 81 424 1490 « 4) ?U 23.299 >3o 40.)>8 »419 431 40.3(1 J.2)o !4» 5o» »o 49.(>n 16.4624» 49.426 . 41)01449 |ltf 51« 324 »99o 406» 4® j 326 4«0! rt ?$4 404 9.6(6 240 4).411 9l4v 4(2 23? 443 2t.3o9 4 24 L22> 493 r.u4 413)3 ;AS 4 U9( I-R4 ;393; (52 4(2 443 4 03 9.449 41T 9.913 3.30) 3) 4i.i9r ( ,4!or 419)5 tl 3( 49 49) t) 4« 322 421, 3-4 »4 4(.(34 IS. (88 4)8 J.ojr 313 ).r?( 34 9» V3 lo /11033 )3f (.32T 41.218 inr Mo (.994 4fo! 3.494 rro! 3.449 4»7! Ho 49( Ko 12.130 M UL 83 91.02/ 99-2)1404 ».483 (2.249 4(7 42.2431 21.8ty ;49) 44.4» 9.449 (463 4(9 4.394 4.50 404 4.8)( 4.30/M 2.32/ 2l9o 5( 349 10.3(6l3o K( m 44 530 Ro 419 IM 1» 44r V 4» 13T 131 4* 9.031 42)-1)0) 82 Hi W 392. 441 340211161 49»!4f) h.s [ »to, T4« 1 A«. Ato, -jv.)) ;uo,)t-£.h 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 5. Vrednost subatence na koncu dobe 4. Dohodek 5- skupni dohodek 6. Prisp.in davki SIS-on 7. Davki in prispevki po SS 8. Dogovorjene obveznosti 9. Čisti dohodek 10. Izguba 11. Osebni dohodki 12. Oata^sk dohodka l}. Povpr.štev.zapoelenih 14. Povpr.uporaba osnov.sred. 15* Povpr.uporabljena posl.sr. 16. Neplačani prihodek - jv sr 3f.yrl m»4r? mul k99( 4» »«r 9r.3b -Do rtilu> V 000 cK% 1139e- U.00 4JJ (.»3I44J 1)8(1 nr |44> 4.31/3(3 JU3) 32.IM 428,42.(92 12 0)V 49/ 3)3 A'l 9.94( 3.2U . )4j 1199 /f!)« lc.9(l 4)2] 44.3(0 )5o 2)» 3> - rrrj 4.300 139; >05 43/ 14/ (o/: 395 433 4011 4(o 2%r 49/ l(| »eA 4« tolt j 44 319 |W 4č.33r K.022 <91 j ?. «2! 43nr; 49o ^(3 9.3Q 4li( 199, 9.24J {31 3,3)2 19) 449 112 »o 46 43« 919 4.JV 4.30 1», 2.3)5 4 43o »1 4-6)7 3)f 454 943 utr 5.93) rti 1.911 41K2 1(0 ai 443 413 44.02 3ti 44.149 M4 14( 3-W 3.812 462 rujO | 9 )3« 91 «0)2 4o.oZ2 i/lA 47.67-/1 42.24( 19.855; 24.(o2 44 f 27.2)5 13.3)3 46( M.(IT 37.3*) 45o JOr}! f)j)) «171 3320 /4 4 2150 2303 140 34.4» 41)1$ ;4S4 ileffl 92./30 4*5344 2134/ j5.J9f 41.522 451 23.74) ^4.6«/ (.3o< 4« 4)r4» 13(8 52) 45.(55 9$5 /ftf 4» 37 49) $4 4»i to 4$>i 451 4« 4», 4016921 43555(418 2(.5«f 4<1| %t 8) 43.482 9i R2» 2353 $-1(5 79 $.86) 3.(86 7» /4-125 (.4?o 338 8-f« )413 ff 2.(52 748» ti( 25 29/444 431 418 H(28 ».ar 51.34). 7(9 3.8* 4.452 Ul 3).i»rj 91333 nmz> «r v joi 4*1*4 414 t.w 9.223 4X3 inti« 240 649 432 Vrednost eubetence na koncu dob« ft 46* 40 % - - 4UISS 4*3. H* 46* 4. Dohodek -fl.Jof V. 1*0 411 3*tf ttit 4SI 4 S. tu 24.110 444 SSSIS44 321 let 4V 5• Skupni dohodek 34t* kJJJ 4* 2 44 m 40 **3t 44. 444 41. BO til 6. Priap.in davki &I8-oa 74 4-4*4 4* 2« Sli vir 6tl let 440 n. hit U.ru 41* 7. Davki in prispevki po 68 4X4 342 2»> # ut 24S 401 144 4V tjzir V. tel 23} 8. Dogovorjene obvesnosti 3.»o| tet* 4V, 44.011 42-844 444 UXOkO rat tu 429 lo. Izguba rt* - " - - - — - ?.SO — - 11. Osebni dohodki -tftet u-osr tin J.ftl 1144 4» 4U* 4fl23 -431 J4U*i usas 423 12. Ostaqak dohodka 4P4 3.40- 2»* 446 ni 361 m 4.1W US 41241} 43)006 44} 1). Povpr.itev.zaposlenih Vvt m OC 4* 63 4S4 100 lit 441 f.irj rT-to 4«? 14. Povpr.uporaba osnov.sred. •n. iv( ‘fl.err vfl 2> oa 3 Ufo 440 4SV* 41.13$ fi MO. 211 W.||*S- 41« 19. Povpr.uporabljena posl.sr. JttiMU Aofloi 400 3 lUS 31H4 44} HOJ- 1X3*2 57 4. m. tn 4.*too.»J 44*| 16. leplafiani prihodek 3-04 V. 2 Jo O Mr* 232 ^'iT\C’4-4 4 -1 Vv**4 — "1 ' * r ~ r o o c; ‘A O 1 -T - - O e?-1 3.1. Poslovne neto - 24.176 42.339 7.3o2 9.151 3.1.2. Odplačilo glavnic - - - 7.714 9.2o2 - 3.2. Skupra poraba 1.856 .1.649 . 1.985 2.616 3.-279 - 4. Celotni prihodek (f.r.) 53.469 76 . £ 2o lo4.4 7o 146 . 318 197.848 37o 5. Dohodek 25.975 24.491 V- 46.914 62.892 83.665 322 6. Amortizacija 1 . 688 1.8co 8co 1.972 1.972 117 7.1. Dobiček I lo.o99 9.245 7.141 12.347 22.526 223 7.2. Dobiček IV (neto sklad) 4.271 6.4ol 2.835 6.577 14.851 348 7.3. Poslovni sklad - neto 2.569 4.751 872 3.979 11.513 448 7.4. Stan.prisp.deležTOZD 599 688 96c 1.276 1.6o9 ' 269 8. Razvoj.potenc. (6 + 7.3. + 7.4.j 4.^56 1,239 17.632 ■ .221 13.094 311 9.1. Sa denar.tokov-neto + 3. occ 2o.969 - 3'.085 - 14.4oc 9.2.1. Eksterni krediti (LB) - + 2c . 96 9 + 31.031 - 9.2.2. Interni kredit j (IMP) - - + 6.c54 - 1 14.4OO 9.3. Sa denar.tokov(krt)TCZD+ 3.cco - - ... - - lo. % dobička I 18.88 12.o2 6.83 8.44 11.38 6c 11. Količ. celot. neto r.a.lcž, 2.7o 5,26 3.7o l.US 2 . lc 78 12.1. ? neto rentabil. (7.1 : 2)51.4o 39.21 25.31 14.21 2 3.95 12.2. % brt rentah. (7.1 + 6.2) 48.99 39.46 23.9o 1 5 . r- 2 24.15 4-9 13. Popreč. neto OD mes. 5. 4o6 r-. 67 6 5.96o 6.258 6.571 122 IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Zadnje čase se v TOZD Elektromontaža posveča vso pozornost izobraževanju delavcev. V ta namen so letos planirana sredstva v višini 5 milijonov dinarjev. Takšna sredstva in izredno ugodni pogoji šolanja so omogočili veliki večini, da dobi potrebno kvalifikacijo za določeno delovno mesto. Največ sredstev gre za izobraževanje 160 učencev, ki predstavljajo izredno kvaliteten in najbolj zaže-ljen strokovni kader. Poleg vajencev prejema štipendijo 24 učencev in študentov srednjih, višjih in visokih šol. Okrog 70 delavcev se izobražuje ob delu. Ravno delavci, ki se izobražujejo ob deli^ imajo posebne pogoje, ker poleg plačanih stroškov šolanja (če so uspešno konča) dobijo tudi plačan dopust za vsak opravljen izpit. Razen omenjenega načina izobraževanja pa še vse strokovne seminarje, ki zajemajo naš poslovni program, ter razne druge politične tečaje in tečaje tujih jezikov, obiskuje precejšnje število zaposlenih. Poseben način izobraževanja v našem TOZD predstavljajo predavanja učencev s področja vzgoje in bodočega poklica, ter s področja varstva pri delu. Letos so ta predavanja bila prvič in jih bomo v bodoče nadaljevali. Trodnevnih predavanj so se udeležili vsi učenci v Ljubljani ter v proizvodni enoti Slovenske Konjice, ki so pokazali veliko zanimanja in disciplino pri poslušanju. Velik uspeh je dosežen pri izobraževanju iz varstva pri delu. Prejšnja leta so podobna kratka predavanja imeli samo kvalificirani delavci, ki so hkrati prejeli skripte iz varstva pri delu in' potem opravili izpit s tega področja. Ta način nadaljujemo še danes, saj je najbolj primeren. Treba je poudariti, da dosti težav predstavlja sam način našega dela, zaradi katerega so predvsem organizirana obširna predavanja iz varstva pri delu. Ker imamo precej odprtih gradbišč, na katerih dela več podjetij, so možnosti za nesreče večje kot v organizacijah, ki imajo delavce pod eno streho. Zato smo z rezultati s področja usposobljenosti delavcev o poznavanju varstvenih predpisov lahko zadovoljni, čeprav to ni tisto, kar si vsi v TOZD želimo. ZORAN BAREŠIČ ' X Visok obisk neuvrščenih vTOZDTEN TOZD TEN je dne 2. 11. 1977 obiskala delegacija predstavnikov neuvrščenih držav, ki so se v Sarajevu udeležili konference Radiodifuznih ustanov neuvrščenih držav. Delegacija je štela 15 članov, predstavnikov Kube, Malgaške republike, Tanzanije, .Vlaldavij-ske republike in Centralno Afriškega cesarstva. Predstavniki neuvrščenih držav so našo TOZD obiskali na pobudo in v sodelovanju predstavnikov RTV Ljubljana^ katerimi naša temeljna organizacija že dalj časa zelo uspešno sodeluje. Delegacija si je skupaj s predstavniki RTV Ljubljana ogledala proizvodnjo sibkotočnih naprav in izdelkov, naši strokovni sodelavci pa so jim pojasnjevali njihov namen in delovanje ter jim postregli tudi z drugimi strokovnimi podatki. Še posebno zanimanje pa so predstavniki neuvrščenih držav pokazali do proizvodnje televizijskih oddajnikov in pretvornikov ter drugih telekomunikacijskih naprav. Predstavniki neuvrščenih držav so pokazali velik interes za našo proizvodnjo in izrazili željo, da bi Jugoslavija kot neuvrščena država pomagala opremiti njihove domovine z odajniškimi in pre-tvorniškimi napravami. V kolikor bodo na osnovi dobrega sodelovanja in seveda vtisa, ki so ga dobili člani delegacije v Jugoslaviji in tudi vTOZD I EN, med državami predstavnikov, ki so sestavljali delegacijo sklenjeni ngodni aranžmani, se nam odpira novo tržišče za dobo več let in nam bo zagotovljena proizvodnja na Področju šibkotočne dejavnosti v večji količini kot doslej. Če bi uspeli v nadaljnih razgovorih plasirati naše Proizvode tudi na to področje sveta bo to zopet nov uspeh TOZD TEN, znak IMP pa bo zablestel •ndi na področju, kjer se do sedaj še nismo pojavili. JANEZ KRŽMANC Gostje iz Titovih Užic na Ljubljanskem gradu... PRIJETNA DNEVA Z DELAVCI IZ TITOVIH UŽIC Meseca oktobra smo imeli skupnega, kar naj je bolj vpo- Organizirali smo tudi dva dni v gosteh delavce po- globi sodelovanje na več po- športna srečanja v streljanju, djetja »24. septembar« iz Ti- dročjih. šahu, namiznem tenisu, keg- tovih Užic. V razgovorih smo Predstavniki družbenopo- Ijanju, malem nogometu in ugotovili, da imata kolektiva litičnih organizacij obeh ko- pikadu, kjer so se ženske zelo podoben delovni proces, ko lektivov pa so izmenjali iz- izenačeno borile, tako da je pa smo jim razkazali tudi delo kušnje dela na zahtevnem bil končni rezultat le za en v naših tovarnah, so bili zelo področju samoupravnega krog boljši za gostje. Tudi veselo presenečeni nad iz- dela in odnosa do družbenega uspeh v moških tekmah je bil delki in organiziranostjo dela. procesa v naši socialistični deljen, saj so bili boljši gostje Tudi v razgovorih s predstav- družbi. Vsi so bili mnenja, da v namiznem tenisu, naši pa v niki TOZD Dvigalo, TEN, le dobro obveščen delavec streljanju, šahu, kegljanju in Elektromontaže in iz Sloven- lahko pravilno odloča in malem nogometu. Rezultat skih Konjic so našli dosti predlaga še boljše. 4:0 v malem nogometu pa je bil zelo boleč za goste, ki niso mogli verjeti sami sebi, da je res. Na izletu po lepi Gorenjski pa smo bili zopet dobro razpoloženi in prijetno vzdušje ob lepotah Bleda je bilo nepozabno. Ob slovesu pa smo si zaželeli zdravih prisrčnih in uspešnih srečanj tudi v bodoče. mm in v jedilnici v Vojkovi KORAOIAPRE^RMNFORMIRANJU NOVA ORGANIZACIJA PREDVIDEVA TUDI SLUŽBO ZA INFORMIRANJE v predvideva v skupnih službah sestavljene organizacije službo za informiranje, ki jo doslej nismo imeli. Naloge, ki jih novi službi nalaga že osnutek, so obširne in do danes na tem področju ni bilo narejenega ravno veliko. Poleg Glasnika, ki izhaja redno mesečno in biltena, ki izhaja dvakrat mesečno v TOZD TRAA, je vse ostalo, lahko rečemo, samo pri poskusih. Vendar iz tega ne izhaja, da so bili naši delavci neobveščeni, o visoki kvaliteti obveščanja (zaradi starih hib Glasnika) pa tudi ne moremo govoriti. Vse premalo se zavedamo, da se obveščanje delavcev v združenem delu vključuje v celotni družbeni sistem informiranja. S tega vidika pa se pred obveščanje v združenem delu postavljajo nove naloge in odpirajo nove razsežnosti. Znani novinar in družbenopolitični delavec Todo Kurtovič je v svoji knjigi »Obveščanje v socialistični samoupravni družbi« zapisal: »Zato menim, da je zelo pomembno, da postane tovarniški tisk po pisanju in po ljudeh, ki sodelujejo pri pisanju, podružbljen. Opirati se mora na delavce, na vse delovne ljudi. Ta tisk mora seveda imeti poklicne organizatorje, toda sodelovati in pisati morajo v njem tudi delovni ljudje s svojega delovnega mesta. Brez tega ne more biti učinkovit niti uspešen, brez tega bo nenehno težil k monopolu, zapiranju in raznim načelnim kompromisom; brez tega tudi javnost dela ne bo mogla biti docela zastopana v njem. Tako bomo še najbolje spremenili referatsko obravnavanje problemov, sodelavci pa ne bodo pisali le o tem. kaj je bilo sklenjeno in kaj bo treba uresničiti, temveč tudi o drugih vprašanjih, ki jih je treba reševati. Z močjo interesov in zavesti bodo zahtevali, da se izpopolnjuje sistem obveščanja in vse drugo, kar je nujno potrebno za uresničitev samoupravnih pravic delovnih ljudi.« Koliko je resnic v tem odstavku, pisanih tudi nam na kožo. ni treba posebej poudarjati. Dodamo lahko še nekaj misli iz govora sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca tovarniškim novinarjem in organizatorjem obveščanja: »Ko se z delavci začnemo pogovarjati o dohodku, se vprašajmo ali se pogovarjamo abstraktno o dohodku ali pa se pogovarjamo o dohodku, kakor ga občuti delavec na svojem delovnem mestu, v svoji skupini, kjer se kažejo vsi problemi. Tu je njegova izkušnja, pozitivno ali negativno, in tu se morajo začeti pogovori o njegovem interesu, da bi ga vodili do višje ravni abstrakcije, posploševanja problemov, interesov in potreb kolektiva. Ne more pa biti pot obratna, da se začnemo abstraktno pogovarjati o dohodku, o programu, itd. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi sestavljeno organizacijo združenega dela IMP Če misli citiranih tovarišev primerjamo z razmerami v informiranju v naši delovni organizaciji, dobimo podobo, kje smo. Gledano z opisanega stališča, bo imela nova služba še veliko dela in tudi težav. Zahteve, ki jih oba tovariša postavljata, niso majhne. Po določilih osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela naj bi služba za informiranje predstavljala zametke INDOK centra in to za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. V tej službi naj bi se zbirali vsi zapisniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, od tod naj bi tudi opozarjali na neizvrševanje sprejetih sklepov. Tu naj bi bili zbrani razni drugi podatki, oz. služba naj bi bila organizirana tako, da bi lahko odgovorila na vsako vprašanje, ki bi se pojavilo v SOZD in tudi izven nje (saj naj bi skrbela tudi za stike z javnostjo) in bi se nanašalo na življenje in delo SOZD. Služba za informiranje naj bi poskrbela oz. kar skrbela za razvoj celotnega obveščanja v SOZD. ga načrtovala, predlagala in svetovala spremembe in pomagala pri urejanju posameznih vprašanj. VPRAŠANJE OBVEŠČANJA ŠE VSEENO NI REŠENO Z ustanovitvijo te še kako potrebne službe pa vprašanje obveščanja v delovnih in temeljnih organizacijah še vedno ne bo rešeno. Temeljne in delovne organizacije bodo morale v svojih samoupravnih aktih določiti načine obveščanja delavcev. Glasnik, ki naj bi v bodoče izhajal v okviru sestavljene organizacije, vseh informacij, ki jih mora dobro obveščen delavec dobiti, ne bo mogel prinašati. Tu bomo morali še posebej paziti, da se ne bo še bolj oddaljil od problemov delavcev, kar se tovarniškim časopisom, ki izhajajo na istem nivoju kot bo naš, skoraj že po pravilu dogaja. Pri organizaciji sistema obveščanja bodo v nekoliko lažjem položaju delovne organizacije, ki bodo imele TOZD prostorsko bližje. Ker vsaka TOZD najbrž ne bo imela svojega referenta za obveščanje, bo treba to urediti v skupnih službah DO. Precej težje pa je tam, kjer bodo TOZD prostorsko daleč druga od druge. Tu bo treba informiranje najbrž urediti predvsem v TOZD, a ga vseeno povezati na delovni organizaciji, ker verjetno vsaj včasih delavca v Murski Šobiti tudi zanima, kaj se dogaja v Idriji, itd. Predvsem pa je pomembno urediti odnose odgovornosti delavcev, ki bodo delali na obveščanju. Ker je za obveščanje odgovoren delavski svet TOZD ali DO, je prav, da so ti delavci za svoje delo odgovorni neposredno najvišjemu samoupravnemu organu in so samo organizacijsko vključeni v kadrovske in splošne službe TOZD oz. DO. sami. Ne smemo pa tudi v drugo skrajnost, da bi ponudili vse, kar premoremo, a neurejeno, nezanimivo. Tudi še tako dobro pripravljeno kosilo bi najbrž nihče ne pojedel, če bi bile vse jedi hkrati na enem krožniku. Če hočemo, da bo služba za informiranje lahko delala in da bodo informatorji v DO in TOZD lahko izpolnjevali svoje naloge, morajo biti najprej ti o vsem dobro obveščeni. Da doslej to ni bilo vedno tako, tu ne bom dokazoval. Trditev iz prejšnjega stavka pa dokazuje tudi marsikatera številka Glasnika (Tudi o razvoju in bodočih usmeritvah Glasnika se bomo morali še pogovarjati!) ZAKAJ NE SAMOSTOJNA SLUŽBA? Osnutek omenjenega samoupravnega sporazuma predvideva v delovni skupnosti strokovnih služb SOZD združeni s službo za informiranje in službo za propagando. Kakor so njene naloge jasno opredeljene, pa je njena povezanost s propagandno službo nesprejemljiva. Ne vidim razloga, ki je pripravljalce osnutka samoupravnega sporazuma pripeljal do takšne organizacijske sheme. Služba za informiranje nima s propagando v našem sistemu najbrž nobene skupne točke, mogoče razen zunanjega videza, da obe skrbita za obveščanje. To pa je samo navidezna podobnost, saj že sam osnutek, ko opredeljuje naloge, dokazuje, da gre za dve popolnoma različni službi z zelo različnimi nalogami. Če pogledamo malo podrobneje: služba za informiranje je za svoje delo odgovorna najvišjemu samoupravnemu organu; ta bo tudi določal politiko, ki jo bo morala služba izvajati, verjetno se v delo propagandne službe niti ne bo spuščal. Že ustava določa, da je obveščanje oz. informiranje dejavnost posebnega družbenega pomena, medtem ko je propaganda, posebno takšna, kot je poznamo doslej, povsem nekaj drugega. Služba za informiranje se navezuje na samoupravljanje, propaganda pa na raziskave tržišča. Menim, da naloge, ki jih predvideva osnutek sporazuma lahko uresničijo dobro organizirana in samostojna služba za informiranje. V tem trenutku imamo vse možnosti, da stvari tudi tu postavimo na svoje mesto. O tem vprašanju, ki sem ga nakazal, bi morale izreči svoje mnenje predvsem družbenopolitične organizacije, ki jim ne sme in ne more biti vseeno, kako imamo organiziran sistem obveščanj; Gledano tudi z razvojne poti v prihodnosti, bosta šli ti dve službi po popolnoma različnih poteh. Dosedanji razvoj pa nam pove, da so se zametki informativnih služb včasih res rodili v propagandnih službah, a so se povsod dokaj hitro od njih tudi oddaljili. Naj za konec še citiram misel Edvarda Kardelja, ki jo je zapisal v svoji zadnji knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja: Informacija mora biti objektivna in mora kritično osvetljevati pojave in procese. Naša glasila ne smejo v nobenem primeru pristati na to. da so advokature katerekoli skupine v temeljni organizaciji združenega dela. Morajo se boriti proti poskusom, da bi ta sredstva spreminjali v sredstva manipulacije ali demagogije. Skupaj s subjektivnimi silami, zlasti z zvezo komunistov in sindikati se moramo bojevati proti temu, da bi s pisanjem v glasilih lakirali stvarnost, da bi stvarnost prikazovali drugačno, kot v resnici je.« OBVEŠČANJE POGOJUJE SAMOUPRAVLJANJE Nič novega ne povem, če rečem, da je pogoj za samoupravljanje dobro obveščanje. Upajmo, da smo teorije o tem, da delavce zanimajo samo osebni dohodki in dopusti, že pokopali. Se vedno pa se nam dogaja,'vda se že najde kdo, ki delavce »odreši« predolgega branja in naredi selekcijo informacij še predno pi jih te utegnile zanimati. Jasno je, da bodo selektor informacij le delavci »Tudi v naši družbi pomenijo sredstva javnega informiranja in komuniciranja veliko politično silo. Naš tisk ne more biti orožje političnega boja za oblast niti sredstvo političnega monopola. V razmerah socialističnega samoupravljanja izraža pravzaprav množico samoupravnih interesov kot tudi stanje družbene zavesti pri spoznavanju skupnih družbenih interesov. Kot politična sila socializma je tisk hkrati sredstvo izražanja najnaprednejših sil socialistične družbene zavesti.« T. ŠTRUS I Igr 0' kr I ve * (1 e u FOTO REPORTAŽA IZ PROJEKT MONTAŽE KOPER Čas letnih dopustov je v glavnem že mimo, zato je tudi lažje dobiti na gradbišču tistega delavca, ki ga potrebuješ in se nameravaš z njim pogovoriti 0 vsakodnevnih delovnih zadolžitvah in problemih, ki nastajajo ob delu. Tokrat sem obiskal gradbišča v Ilirski Bistrici, Sežani, Novi Gorici in v Anho-vem, od koder so tudi posnetki. Obisk omenjenih gradbišč ni bil omejen samo na ta reportažni zapis, tem- - r,r _ , P .**«! * (Ne)sodobni interni transport na gradbišču Tovarne organskih kislin v Ilirski "•strici, od koder je ta in še nekateri posnetki. No#pa tudi takole se pride do Špehov. več sem iz razgovora z ljudmi zvedel, kakšne težave imajo pri svojem vsakodnevnem delu. Predvsem je delavce zanimalo dvoje: kako gospodarimo, oziroma kakšen je naš poslovni uspeh, in kako potekajo priprave za vrednotenje dela po določilih 129. člena zakona o združenem delu. Iz pričujoče reportaže boste izvedeli, da so to sami vrli fantje, ki znajo ob vsakem času in povsod krepko poprijeti. Montaža klima naprave v športni hali telovadnice Sežani^Delu pri montaži bi lahko rekli »ročne spretnosti«,saj spodnja dva delavca morata v resnici telovaditi, da na lestvi potiskata klimat in lovita ravnotežje hkrati. na višini, na odrih, delo v težkih delovnih pogojih... bo to pravično 'Vrednoteno v novem pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke? Takole modrujejo delavci in z nezmanjšano delovno vnemo delajo naprej, da bi Pravočasno in kvalitetno opravili svojo delovno zadolžitev. Ali jih bomo ra-ž"čarali, ker se 1. 1. 1978, ko morajo ta merila obveljati, sunkovito bliža? c*ajl iz monterjev vodovoda, ko izolirata vodovodno cev predno jo položijo ^'lak ali zidno odprtino. Združeno delo bi lahko rekli? In resnično združeno e'° lahko marsikaj naredi, če sc delo dobro organizira in delavec dobi pra-'°i‘asno sodobne delovne pripomočke in material za efektno in nemoteno "elo. To so naši fantje z gradbišča v Ilirski Bistrici. Kar poglejte jih, kako so pridni in zagnani v delo. Temu posnetku bi lahko resnično rekli v slogi je moč. Pa še res je. Montaža kotla za centralno kurjavo na objektu avlopromet Nova Gorica. PETER ŽIGANTE Na proslavi 30-letnice IMP — PMI se je zbralo v novih skladiščnih in proi zvodnih prostorih veliko delavcev in gostov • DELAVCI TOZD PMI SO SE ZBRALI V NOVIH PROIZVODNIH PROSTORIH Dne 12. novembra je bila svečana proslava tudi v mariborski temeljni organizaciji, ki so jo delavci TOZD — PMI združili z ogledom in predstavitvijo javnosti novih proi-zvodno-skladiščnih prostorov na Tezhem, ki obsegajo okrog sedem tisoč kvadratnih metrtiA V teh prostorih pa je bila organizirana tudi proslava, ki se je je udeležilo precejšnje število delavcev TOZD — PMI, predstavnikov občinskih in družbenopolitič-nih-.organizacij, predstavnikov vodstva delovne organizacije IMP in posameznih TpZD ter poslovnih partnerjev. Proslavo so razgibala že dekleta v narodnih nošah, ki so vsakemu udeležencu pripela na prsi rdeč nagelj, prav tako pa so poskrbeli za svečano vzdušje godba na pihala, pevski zbor IMP in trojica gledališčnikov, članov Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pred proslavo in po njej so si člani TOZD — PMI in vsi ostali gostje lahko ogledali razstavo, ki je obkrožala prostor, v katerem je potekala proslava. Povečane fotografije so prikazovale 30-letni razvoj od Toplovoda pa vse do današnjih dni. Marsikdo se je lahko spoznal na teh slikah izpred veliko let, ko je bil še mlajši, ter obujal spomine, ki jih je čas ohranil le v prijetnih obrisih, vse grenko in hudo pa se je v teku let tako pozabilo. Po besedah, s katerimi je sekretar osnovne organizacije ZK TOZD — PMI Milan Kerkez otvoril proslavo, so se zvrstili na govorniškem odru še predsednik delavskega sveta Konrad Cernčič, ki je orisal 30-letni razvoj PMI v okviru IMP, Slavko Uršič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Maribor, ki je posvetil svoje besede Titovim in partijskim jubilejem, generalni direktor Stanko Krumpak, ki je izrekel TOZD — PMI iskrene čestitke in ga označil kot enega čvrstih členov v verigi, ki jo tvorijo posamezne TOZD v IMP, v imenu gostov pa je spregovoril tudi Emil Tomažič, podpredsednik RS ZSS. Na proslavi, ki je dostojno obeležila 30 let IMP, je bilo podeljenih tudi 81 priznanj in plaket za zvesto in požrtvovalno delo in za delovne jubileje, ki so jih posamezni delavci dosegli v IMP. Po končanem svečanem dopoldanskem delu proslavljanja, ki je teklo v lepem sončnem jutru, so se delavci TOZD — PMI srečali še zvečer v krogu svojih zakoncev v dvorani »C« na mariborskem sejmišču, kjer so ob kapljici in glasbi obujali spomine na skupno prehojeno pot vse do zgodnjih jutranjih ur. Direktor TOZD PMI Vlado Ulčar in predsednik delavskega sveta Konrad Černčič izročata Francu Modecu, vodilnemu monterju, priznanje za dolgoletno delo pri IMP. (Foto: Milan Lesjak) • IZREDEN PROGRAM Dne 11. novembra so pripravile proslavo tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi TOZD Ogrevan je-vodovod v dvorani telesno-kulturne skupnosti v Domžalah. Proslavo je, tako kot je že skoraj običaj, začel naše pevski zbor. Zbranim delavcem je spregovoril predsednik delavskega sveta TOZD Janez Brajer, ki je med drugim dejal: »Še bolj kot doslej se moramo truditi, da ne delamo konfliktov, temveč da probleme svoje TOZD odpiramo in jih skušamo sporazumno reševati. Poleg tekmovanja se moramo zavedati, da je nujno tudi sodelovanje. Težave je treba reševati z dogovarjanjem, s sporazumevanjem in s skupnimi prizadevanji. Spoštovati je treba tudi interese drugih, da bi tudi drugi spoštovali naše. In še to: če smo z velikanskimi pridobitvami za delavski razred, ki je v ustavi in zakonu o združenem delu pridobili dolgoročnejšo podlago za uresničevanje neposrednega samoupravljanja, se je treba zavedati, da smo nase prevzeli tudi veliko odgovornost.« Prizadevnim delavcem so podelili diplome in priznanja, posebna priznanja pa je za 30 letno delo pri IMP prejelo šest delavcev, od katerih so 4 še člani njihovega kolektiva, dva pa sta se letos upokojila. V okviru proslavljanja 30. obletnice IMP je v TOZD OV organizirala športna tekmovanja njihova osnovna organizacija sindikata. Najbolje uvrščeni posamezniki oz. ekipe so dobile diplome in pokale, ki jih je podelil predsednik osnovne organizacije sindikata Jože Sitar. V bogatem kulturnem programu so sodelovali poleg domačega zbora še: Slovenski oktet, basist Ladko Korošec, učenke šolskega centra poklicnih šol iz Ljubljane, dramski igralec Rudi Kosmač in Vili Vodopivec, ki je program povezoval. Kljub temu, da je program trajal dve debeli uri, so mu delavci z zanimanjem sledili in ob koncu so tudi največji skeptiki ostali brez besed in priznali, da je bila proslava res dobro pripravljena in program zelo kvaliteten. Še nekaj je treba ob proslavah zapisati: Program je vedno pripravljen, da je vanj vključena tudi proslava 29. novembra. Prav tako delavci niso pozabili na sodelavce, ki so se že upokojili, saj jih kljub temu, da so bili že na osrednji proslavi, povabijo tudi na svoje proslave in jih sprejmejo z vso pozornostjo. Zbrani delavci TOZD OV in gostje na njihovi proslavi v Domžalah. Govori predsednik DS TOZD OV Janez Brajer Delavci TOZD Elektromonlaža zbrani na proslavi • ELEKTROMONTERJI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V petek, 11. novembra, so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi TOZD Elektromonlaža pripravili proslavo in tovariško srečanje za vse svoje delavce in predstavnike poslovnih partnerjev ob praznovanju 30-Ietnice IMP. Vse zbrane je v dvorani A na Gospodarskem razstavišču pozdravil sekretar osnovne organizacije ZK Tomo Gorjup. Program pa je z Internacionalo začel naš moški pevski zbor. O samoupravnih in poslovnih dosežkih največje temeljne organizacije sta spregovorila predsednik Delavskega sveta TOZD Peter Močnik in direktor TOZD inž. Franc Kumše. »Tako obsežen razmah in napredek smo delavci v Elcktromontaži in v IMP lahko dosegli v pogojih socialistične preobrazbe odnosov na vseh področjih družbene dejavnosti. Z razvojem samoupravnih odnosov družbenopolitične ureditve, kjer se nenehno ustvarjajo in krepijo pogoji, da bodo delovni ljudje lahko vedno bolj odločilno vplivali na pogoje in rezultate svojega dela, postaja delovni človek vedno bolj očitno temeljni nosilec in poglavitni dejavnik vsega razvoja in napredka. Prav samoupravni sistem si na sedanji razvojni stopnji prizadeva ustvarjati takšne družbenopolitične in druge pogoje, ki naj omogočijo delovnemu človeku, da živi in dela kot vsestransko razvita osebnost, da obvladuje tehnično in socialno okolje,« je dejal predsednik delavskega sveta TOZD. V kulturnem delu programa so poleg domačega pevskega zbora nastopili še dramski igralec Janez Rohaček in folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane, program je povezovala Ajda Lesjak. Najbolj prizadevnim delavcem so podelili diplome in priznanja, posebna priznanja pa so dobili tudi delavci, ki so letos 20 ali 10 let v delovnem razmerju pri IMP. Drugi del je bil brez oficialnega programa, a vendar edinstvena priložnost, da se raztreseni po širni domovini, vsaj enkrat letno srečajo 'delavci in tako medsebojno bolje spoznajo. O delu TOZD Elektromontaža je spregovoril direktor inž. Franc Kumše • LIVARJI PRAZNOVALI V OKVIRU KRAJEVNE SKUPNOSTI V prenosvljenem kulturnem domu v Ivančni gorici je bila 5. novembra 1977 proslava v počastitev našega jubileja — 30. letnice IMP. Poleg delavcev zaposlenih v TOZD Livarna, so se proslave udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Grosuplje, predsedniki krajevnih skupnosti, predstavniki poslovnih partnerjev in upokojeni sodelavci. Predsednik delavskega sveta Kastelic Franc je najprej spregovoril o delu delovne in temeljne organizacije. Za tem je predsednik delavskega sveta podjetja Stane Vrhovec podelil plakete z diplomo in priznanje najzaslužnejšim delavcem v TOZD. Plakete z diplomo so prejeli: Priznanja za uspešno delo so prejeli: Mendiževec Valentin Ižanec Jože Rode Andrej Perkovič Jože Milojevič Ida Strmec Avgust Zaletelj Franc Blatnik Franc Erjavec Alojz Pevski zbor KS Ivančna gorica V kulturnem programu je poleg litostrojske pihalne godbe iz Ljubljane sodeloval mešani pevski zbor krajevne skupnosti Ivančna gorica in ženski zbor gimnazije Josipa Jurčiča Stična, baletna skupina krajevne skupnosti Ivančna gorica, dijaki gimnazije z recitacijami ter igralec SNG Janez Eržen. Le-ta je v pristnem narečju predstavil Jurčičevega Krjavlja in požel buren aplavz. Kulturni program so zaključili naši livarji s svojim ansamblom in narodno pesmijo. Vsem nastopajočim se za sodelovanje v imenu emeljne organizacije lepo zahvaljujemo. f Govoril je predsednik DS Franc Kastelic • SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV • SKLEPI SAMO TOZD Dvigalo SKLEPI 29. seje DS, kije bila dne 29.10.1977 ob 9.00 uri v prostorih na Smoletovi. Delavski svet TOZD Dvigalo je kritično obravnaval rezultate devetmesečnega poslovanja in sprejel pomembne sklepe, ki jih v celoti objavljamo. Tov. Bavdek je podal pregled sklepov 25., 16. 27., in 28. seje DS, ter predlagal v sprejem naslednje dodatne sklepe: !. Prodajne cene iz skladišča naj se ažurno obračunavajo s poprečnim % povišanja, ki ga določi komerciala. 2. Evidenčne številke je treba namestiti še pred inventuro. 3. Seznam osnovnih sredstev še ni narejen, zadolžena sta tov. Colnarič in tov. Lunar, zadnji rok je 30. 11. 1977. 4. Ing. Andreiz se zadolži, da pripravi postopek o notranji kontroli pri projektiranju. 5. Komisija za norme mora do naslednje seje DS pripraviti konkretne predloge o normah. Pri tem naj pomaga tov. Kopitar in tov. Butala. 6. DS je potrdil izplačilo nagrade v višini 12.000,00 din tov. Zavec Juriju, za izdelavo elaborata TOZD Dvigalo. Nagrado je določil strokovni kolegij TOZD. 7. DS sprejme in potrdi poročilo o 9-mesečnem poslovanju. 8. DS sprejme in potrdi sklep o razdelitvi dohodka. 9. Do konca leta neplačana realizacija ne sme presegati 2,500.000 din. 10. Podvzeti vse, da do konca leta dosežemo planirano realizacijo. S tem v zvezi je treba predvsem zaostriti odgovornost vsakega posameznika do izvajanja delovnih nalog. 11. Paziti je treba na vse vrste stroškov (dnevnice, potni stroški, nadure, itd.) 12. Za odpravo ozkih grl v proizvodnji se na Karlovški dela po 10 ur na dan ter vse proste sobote (ključavničarji, rezkalci, montaža pogonov), do konca leta. Tov. Markeljnu pomaga tov. Bizaj. 13. Do pričetka leta 1978 pripraviti vse potrebno za uvedbo druge izmene v delavnicah. 14. Vodje montaž morajo za objekte, kjer je potrebno povečati učinek montaže vnaprej določiti povečano število del. ur. 15. Za nadure je potrebno izdelati nalog v naprej. Odobritev za nadure daje tehnični direktor. 16. Računovodska služba s tehnično službo zbere vse ure, ki so bile izplačane v tem letu, na montažah po delovnih nalogih. 17. TOZD Dvigalo soglaša z navedenimi investicijami v kolikor dobi IMP ugodne kredite ter se napravi ustrezno finančno konstrukcijo, z upoštevanji da TOZD Dvigalo zaenkrat nima na razpolago sredstev zaradi lastne investicije. 18. Glede vzdrževanja Dijaškega doma Domžale pa DS pooblašča tov. Kurenta in tov. Fakina, da najdeta rešitev, kako bi pokrili delež, ki pade na Dvigalo. 19. Naslednja seja DS bo v ponedeljek, dne 7. 11. 1977 ob 13. uri. 20. Odobri se nakup dveh avtoprikolic za montažo. 21. Najame se kredit za reprometarial iz uvoza v višini 6.000.000 din 22. Predlaga se zboru za sprejem statutarnega sklepa o podaljšanju mandata samoupravnim organom in delegatom do 30. 4. 1978. 23. NK Ježici se dodeli finančna pomoč v višini 1.000,00 s tem, da nam dajo na razpolago njihovo igrišče za naše sindikalne tekme. 24. Potrdi se ugotovitev službe za varstvo pri delu IMP ter ambulante IMP, da pri nas ne obstaja delovno mesto, kjer bi delavci izpolnjevali pogoje za benificirani delovni staž. 25. Po posameznih službah naj se do 15. 11. 1977 napravi kadrovska analiza in pripravi potrebno število delavcev za plan 1978. 26. Z tov. Potočkijem in tov. Bulijem se napravi z vsakim civilnopravna pogodba v netto znesku 8.000,00 din za dodatna servisiranja v popoldanskem času za objekte v Zagrebu. 27. Zahtevek oškodovanke pri nesreči v ČGP Delo v višini 20.000,00 din smatra DS, da je previsok in ne gremo v poravnavo. Zadevo prepustimo odvetniku Pečenku, ki je že zastopal Dvigalo pri pdoobnih nesrečah. SKLEPI 30. seje DS TOZD Dvigalo, ki jebila dne 11.11. 1977 ob 6.00 uri v prostorih na Smoletovi 18. Potrdi se zapisnik 29. seje DS s tem, da se doda pomotoma izpuščeni sklep, ki se glasi: 1. Za osnovo izdelave plana se vzamejo podatki iz srednjeročnega plana za leto 1978 2. Soglasno je bilo sprejeto, da se obravnavani osnutki predlagajo zboru delovnega kolektiva v obravnavo ter se jih da v javno razpravo (Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD, Samoupravni sporazum o ustanovitvi interne banke, program notranje organizacije DO in TOZD) 3. Komisija za norme naj se sestane v ponedeljek, 14. 11. 1977 ob 10. uri na Smoletovi, pokliče naj se tov. Kraškovica, ki je na bolniški, da dostavi komisiji norme, ki jih je uporabljalo biše Elektrodvigalo. Komisija naj te norme pregleda ter pripravi predlog za sprejem na prihodnji seji DS. 4. Sprejme in potrdi se Pravilnik o načinu in postopku opravljanja kontrole tehnične dokumentacije ter o evidenci in dokumentaciji te kontrole. 5. Skliče se zbor delovnega kolektiva v četrtek, dne 17. 11. 1977. TOZD PM Koper SKLEPI 9. REDNE SEJE DS TOZD PM gače. '(*• Soglasno se sprejme Samoupravni sporazum o zaposlovanju delavcev v Nemški demokratični republiki. Ta sporazum velja za celoten IM P. SKLEPI 16. redne seje delavskega sveta TOZD Ogrevanje vodovod Ljubljana,ki je bila dne 28.10.1977 ob 12. uri v samskem domu IMP Ljubljana, Grasselijeva 10. 1. sklep Člani delavskega sveta z dvigom rok potrdijo 9-mesečno bilanco. 2. sklep Ostale podatke iz analize 9-mesečnega poslovanja se obravnava na naslednji seji. 3. sklep Člani delavskega sveta z dvigom rok potrdijo smernice za letni plan za leto 1978. 4. sklep Zahtevati od službe za inženiring plan, kako bodo potekala dela na gradbišču v Iraku, kdaj bodo rabili delovno silo. 5. sklep Na odboru za gospodarjenje sprožiti vprašanje ali bosta dva TOZD-a razvijala isto dejavnost. 6. sklep Sprejme se oblika sheme, ki gre v razpravo. Na naslednji seji bo delavski svet obravnaval dodatne predloge v zvezi z organizacijsko shemo in prečiščen predlog dal na zbore delavcev. Člani delavskega sveta so z dvigom rok potrdili sklep. 7. sklep Člani delavskega sveta so z dvigom rok sprejeli Samoupravni sporazum o skupnem nastopu pri izvedbi del v Iraku. 8. sklep Osnutek Samoupravnega sporazuma o razporejanju delavcev na delo in o njihovem nagrajevanju na gradbišču SAAD-1—KOL-6 Irak se da v javno razpravo in po usklajevalnem postopku na zbore delavcev. Člani DS so z dvigom rok sprejeli sklep. 9. sklep Pozvek Avgustu, Menart Cirilu, Obajdin Milanu, ki delajo v dcfektoskopski službi in opravljajo delo z ijonizirajočimi sevanji, se odobri 4 dni dodatnega letnega dopusta za koledarsko leto 1977. AKCIJA ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA . Upravni odbor sklada za gradil0 in opremo onkološkega inšti-u*a nam je poslal naslednje spodilo, ki ga v celoti objavljamo: Že desetletja tare človeštvo *ruti in zahrbtni sovražnik — “AK. Vse zdravstvene inštitucije P« svetu, ki delajo na tem pobočju, si prizadevajo na različne "ačine, kako preprečevati, pra-ri>časno odkrivati in zdraviti rakasta obolenja. V ta namen zbijajo finančna sredstva tudi naj-|Olj razvite države sveta, kar hhko zasledimo v dnevnem ča-Sopisju. Prav zaradi tega je pra-yilno, da naše delovne kolektive ln Posameznike seznanimo tudi z našimi prizadevanji. Nedvomno vam je znano, da si *ot osrednja slovenska zdrav-sNena ustanova za rak že vrsto let Prizadeva za dobrobit naših bol-ikov. Z zbranimi prostovoljnimi Pbspevki delovnih organizacij in P°sameznikov smo že uspeli elno sanirati prostore v eni naših 'arih stavb in s tem izboljšati t bje našim bolnikom. Poleg c8a pa smo nabavili nekaj drago- cenih diagnostičnih aparatov in obsevalnih aparatur. Vendar pa s tem še zdaleč niso krite vse potrebe. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev si ne moremo nabaviti vseh nujno potrebnih, tehnično dovršenih aparatov in pripomočkov, ki so neobhodno potrebni za operativno diagnostiko in zdravljenje. Prav tako nimamo dovolj sredstev, da bi do konca izvedli gradbeno-sanacijska dela. Menimo, da nas zgoraj navedeni vzroki opravičujejo, ker se ponovno obračamo na vas z vljudno prošnjo, da preko vaših samoupravnih organov posredujete delovnim ljudem vaše delovne organizacije, naj v dobrobit Onkološkega inštituta, ODSTOPIJO OBVEZNICE POSOJILA ZA CESTE! Ob tej priliki vas moramo seznaniti, da Sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta posluje dolgoročno, z ozirom na načrte in plane, ki jih ima predvidene. Zato mora imeti zagaranti-rano kritje za dolgoročna plačila, ker so tudi obveznice posojila za ceste na daljši vračilni rok in bi s temi sredstvi lahko delno pokrili naše dolgoročne obveznosti. Pripominjamo pa, da bi prva sredstva, ki bi jih dobili od odstopljenih obveznic, porabili za sanacijo in modernizacijo kirurške službe. V upanju, da boste našo prošnjo z razumevanjem sprejeli in upoštevali, se vam in vaši organizaciji v naprej iskreno zahvaljujemo! Darovalcem obveznic in vaši delovni organizaciji se bomo za razumevanje in pomoč javno zahvalili v dnevnem časopisu DELO! Tajnik UO sklada in pomočnik direktorja BOGOMIL BERGANT Upravni odbor prosi naše temeljne organizacije, da določijo delavca, ki bi obveznice darovalcev zbiral in jih poslal na naslov: Upravni odbor sklada za gradnjo in opremo onkološkega inštituta Ljubljana, Lipičeva 2. Na isti naslov lahko pošljejo obveznice tudi posamezniki. 10. sklep Delavski svet smatra, da je odbor pravilno sklepal o znižanju ocene za en mesec in se pritožba zavrne. 11. sklep TOZD OV, kot eden glavnih vlagateljev finančnih sredstev v Dijaški dom želi, da njegove pravice ne bi bile okrnjene. Iz teh razlogov smatramo, da je potrebno takoj pripraviti sporazum, ki bo reševal vse pravice in dolžnosti med TOZD Družbeni standard in TOZD, ki so vložile sredstva. Člani delavskega sveta z dvigom rok potrdijo sklep. 12. sklep Vsem organom upravljanja (delavskemu svetu, odborom, komisijam) se podaljša mandat do 30. 3‘1978- 13. sklep Sprejme se novo ceno oskrbnine za vajence v naših dijaških domovih. Nova cena je za 8% višja od dosedanje in znaša 1.540 DIN. Člani DS z dvigom rok potrdijo sklep. 14. sklep DS odobri izplačilo opravljenih ur za pregled projektne dokumentacije: 1. ing. Kuret 32 ur 2. ing. Jama 32 ur 3. ing. Komac 5 ur 4. Drašler 10 ur 5. Šosterič 10 ur 15. sklep Odobri se regresiranje za toplo malico v višini od 13,50 do 18,00 din. Člani DS so z dvigom rok sprejeli sklep, eden je bil proti, ostali za. Istočasno se predlaga, da se za vsa gradbišča organizira topla malica. Za to je zadolžen sindikat. 16. sklep Delavski svet sprejme sklep, da se ing. Filipič Stojanu da soglasje za opravljanje popoldanske obrti. Člani DS so z dvigom rok glasovali, eden je bil proti, ostali za. PA ŠE TOLE ... zdi se, da kot samoupravljala postajamo vedno bolj avtomati, razne elaborate o delovnem združenju, pa letne proizvodne načrte in še marsikaj sprejemamo enoglasno, skoraj vse nam je jasno, dvom pri kom pa vseeno obstaja, če bomo povsod tako vsestransko in sposobno izvrševali naloge . . . .... da je bilo že večkrat »vroče« okrog menze, kar je povzročal napol kuhan krompir, brezoblični makaroni in še kaj, te pritožbe so bile že tako močne, da je odgovorni rekel: »povsod so zadovoljni, le pri nas ne. Menzo lahko ukinemo.« Ta je pa dobra glede na resnico, da toplo malico prejema velika večina zaposlenih. . . . »Kakšen delegat v odboru (?) za družbeno prehrano, taka je potem kvaliteta hrane,« je bila pripomba nekoga. Prav, ali ne hi ta delegat napravil izpit iz kuharske umetnosti in potem vsaki hrani v menzi dal svojo oceno ... s kruhom pri dostavi tudi ni higiensko urejeno, nepokrit čaka ob mimoidočih in se tako marsikdo občutljiv ob njem zmrduje . . . ... ko solatke, pečenka po cele ure na odprtem čakata na kupce, vztrajno pa na te dobrote seda litina — prah, ki se vali skozi vrata . . . . . iz garderobe tudi niso dobri vtisi, kajti neki tam kažejo svojo sposobnost razbijanja steklenic, žarnic, tako so bose noge sodelavca večkrat v nevarnosti, torej ni varnost last samo enega • • • F. VODNIK * JEDRSKE ELEKTRARNE - REALNOST IN PRIHODNOST Čeprav že leta tečejo napori naših znanstvenikov in znanstvenih institucij, smo pri nas pričeli z gradnjo prve jedrske elektrarne relativno pozno. Upoštevati je potrebno, da je za gradnjo objekta takšnega obsega in zahtevnosti lastna dobra volja veliko premalo. Velik vpliv na gradnjo jedrskih central imajo namreč vodilne jedrske sile, ki so organizirane v tako imenovanem »londonskem nuklearnem klubu«, in ki hočejo obdržati svoj monopol ter otežujejo in celo preprečujejo ostalim državam, da bi pridobitev tega znanstvenega dosežka izkoristile za svoj gospodarski razvoj; vse to z motivacijo, da je treba preprečiti širjenje jedrskega orožja, ki je še vedno eno najmočnejših orožij razvitih držav. Ozrimo se po svetu in poglejmo kakšno je trenutno stanje in prihodnost jedrskih elektrarn drugod. (glej tabela: 1) Kakšno mesto bo zavzemala jedrska energija v Jugoslaviji v prihodnje? Ugotovljeno je, da spada Jugoslavija med tiste dežele, ki nimajo znatnejših klasičnih energetskih virov, kot so: — vodna energija — premog in nafra. da predvsem v Sloveniji, ki je najbolj zanimivo uransko področje. Takšne razmere na področju energetskih virov in nujen gospodarski razvoj velevajo večji delež jedrskih elektrarn pri proizvodnji električne energije. Ocene in izračuni za bodoče jedrske elektrarne temeljijo na predvidevanjih, da bomo do 1. 2000 potrebovali v Jugoslaviji cca 250.000 gigavatnih ur, kar znaša približno petkrat več kot danes. Od tega računamo, da bi do 1. 1995 zgradili od 4 do 7 tisoč megavatov nuklearnih kapacitet. Poleg NE (nuklearne elekt.) v ustanavljanju v Krškem, predvidevamo gradnjo že druge NE in to v republiki Hrvatski s kapaciteto 800 do 1.000 megavatov in tretje nekje na območju Srbije s kapaciteto 1,000 megavatov. Gradnja četrte in pete NE še ni definirana. Na koncu naj pripomnim, da so v svetu že znane naprednejše oblike izkoriščanja uranske surovine. Pri lahkovodnem reaktorju, kakršen je v gradnji v Krškem, je izkoristek urana manj kot 1 %, medtem ko je pri hitrem oplodnem reaktorju, ki že deluje v Franciji ta izkoristek 50 krat večji. Naprednejše oblike izkoriščanja uranske rude nudijo torej svetlejšo prihodnost, vendar bodo na uresničitev le-te v veliki meri vplivale mednarodne, gospodarske, politične in druge razmere. GRADNJA NE V KRŠKEM Uvodoma je bilo na kratko prikazano, da je transfer jedrske tehnologije zapleten in kompleksen problem. Sedaj pa si poglejmo,s čim vse se srečuje IMP pri gradnji NE ter pomen prezračevalnih, ogrevalnih in klima naprav v sklopu celotnega objekta. Tuji viri navajajo, da znaša delež investicij pri NE, ki odpade na ogrevalne, prezračevalne in klima naprave (HVAC) komaj 1,8 do 2,2 odstotkov. Relativno majhen delež od celotne investicije pa ne daje realne slike o pomembnosti teh naprav. Analiza posameznih funkcionalno povezanih sistemov kaže zelo pogosto, da je pogon elektrarne v marsičem odvisen od ventilacijskih sistemov. To bomo lažje razumeli, če si predočimo funkcijo in poglavitne naloge ventilacijskih sistemov v času obratovanja in mirovanja elektrarne Glede zalog nuklearnega goriva lahko rečemo, je v naši državi uranskih nahajališč dovolj. Tabela: 1 KONTINENT V pogonu, v gradnji naročeno in V pogonu V gradnji Naročeno • Število Koč KV ef Štev. Koč r-r.v ef Štev. ! Koč KV ef Stev* , %č KW ef Severna Amerika - ZDA - 227 223-750 59 4o.756 75 1 | 1 78.917 93 1o4.o57 - Kanada - 25 14.771 8 3.136 4 3-o35 13 8.6oo Južna Amerika 5 4.145 1 319 1 626 2 2.000 Srednja Amerika 2 1.5o8 - - 2 1.3o3 - Afrika Južna Afrika 2 1.844 - - - 2 1.844 Azija - SS3R (z evropskim delom) 4-1 19-625 22 5-493 19 14.152 - - Japonska- 25 15-925 13 6.356 11 8.679 1 89o - ostali - 25 1-329 4 717 9 5.974 12 S.oJS EVROPA - ZPN - Jo 2C.2SS n 4.1LO 14 14.324 5 5.524 - Vel. ‘^ri tani ja- 2o 11.881 14 5-381 6 6.5oo - - Vrancija - 52 22.8^2 lo 2.881 22 2o.l2o - - ostali - 81 58-355 26 9.896 32 22.116 25 19.984 Skupno : 515 4o6.o65 168 79.075 195 175.731 151 151.23" ter v primeru defekta pri obratovanju (LOGA), kateri so: 1) Pri namenskem pogonu NE skrbijo za . odvod konvekcijske toplote iz aparatov in cevovodov ter vzdržujejo zahtevano temperaturo in vlago y posameznih prostorih. 2) Zmanjšujejo koncentracijo radioaktivnih nečistoč v ozračju okrog reaktorja in prečiščujejo odpadni zrak. 3) Pri izbruhu večjih količin radioaktivnih snovi zmanjšujejo posledice nesreče v okolici ter pomagajo ostalim varnostnim sistemom pri zmanjšanju tlaka v prostorih. 4) Zagotavljajo predpisano redunanco (več-kratnost, rezervo) v opremi za pripravo zraka, v sistemih kanalov in regulaciji. Kratek gornji namenski opis pojasnjuje zakaj morajo biti dela IMP za NE Krško, začenši v biroju za pripravo dela, v proizvodnji in montaži-Izvedena točno in brez odstopanj od zahtev iz specifikacij za gradnjo tovrstnih objektov. ANTON BUKOVNIK, dipl. ing- Športno srečanje livarjev V okviru proslav 30 let IMP, so delavci TOZD Livarna Ivančna gorica proslavili ta jubilej 5. novembra 1977, s športnim tekmovanjem v Ivančni gorici. Otvoritev tekmovanja je bilo na nogometnem igrišču v Ivančni gorici, kjer je bil sprevod vseh ekip ob spremljavi godbe na pihala »Litostroj« Ljubljana. Po odigrani himni in dvigu zastav je tekmovanje otvoril pokrovitelj, direktor TOZD Livarna Ivančna gorica tov. Valentin Mendiževec. V šprtnem tekmovanju so sodelovale ekipe: KOVINOSTROJ Grosuplje SINOLES Ivančna gorica LIVARNA BARVNIH KOVIN Ljubljana LIVARNA Ivančna gorica Tekmovali so v malem nogometu, kegljanju in streljanju z malokalibrsko puško. Prvo mesto je v vseh panogah dosegla ekipa Livarne Ivančna gorica, ki je prejela tudi prehodni pokal. Ob pripravljanju tekmovanja se je porodila misel, da bi postalo tekmovanje tradicionalno in bi ga organizirala vsako leto druga udeleženka letošnjih tekmovanj. Po končanem tekmovanju je bilo tovariško srečanje za vse športnike v jedilnici livarne. ing. MILAN MERLAK Športniki so pripravljeni za boj Anton Zaletelj sprejema prehodni pokal PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV Varstvo pri delu uresničujemo in izvajamo v naši organizaciji združenega dela z namenom, da bi preprečevali in preprečili vsakodnevno nastajanje delovnih nezgod, telesnih poškodb in zdravstvenih okvar delavcev pri delu in da bi jamčili vsakemu delavcu fizično in moralno integriteto pri delu. Iz statistik nesreč pri delu je znano, da se največ poškodb pri delu zgodi v vseh oblikah transporta. Kljub temu je zmotno mnenje, da ni zavarovanje delovnih priprav in naprav osnova pri zagotavljanju varnih delovnih pogojev in delovnih razmer. Znano je, da mora varnostna naprava varovati delavca pred škodljivim učinkom priprave, prav tako pa tudi pripravo samo in to v vseh fazah dela. Namen periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav pa ni samo kontrola varnostnih naprav na delovnih pripravah, pač pa ugotavljanje, če imajo delovne naprave in priprave ter druga sredstva dela ohranjene vse tiste pozitivne karakteristike, zaradi katerih so bile konstruirane. V praksi so se ti pregledi in preizkusi v organizacijah združenega dela sicer opravljali, vendar je bil njih glavni namen zagotoviti redno obratovanje. Potrebno bi bilo v bodoče te preglede istočasno opravljati tudi s stališča varstva pri delu, kajti čutiti je neustrezen odnos do varstva pri delu in neseznanjenost strokovnega kadra z varstvenimi ukrepi in normativi. To obveznost nalagajo organizacijam združenega dela tudi predpisi o varstvu pri delu. Posledica kakršne koli improvizacije v zvezi z periodičnimi pregledi in preizkusi delovnih priprav in naprav pa je kot vemo, povečanje števila nezgod. Po izidu Zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-74) lahko periodične preglede in preizkuse delovnih priprav in naprav opravljajo poleg pristojnih strokovnih ustanov (zavodi za varstvo pri delu in drugi) tudi organizacije združenega dela, ki imajo ustrezen strokovni kader in potrebno opremo za omenjene preglede in preizkuse. Temu kadru je že do sedaj naložena obveznost vzdrževanja delovnih priprav in naprav po Pravilniku o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu z delovnimi pripravami in napravami (Uradni list SFRJ, št. 18-67). Za določene delovne priprave in naprave (lifte, dvigala, razvijalci acetilena in acetilenske postaje idr.) že pravilniki (Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu z dvigali. Ur. list SFRJ, št. 30-69, Pravilnik o varstvu pri delu in tehničnih ukrepih za razvijalce acetilena in acetilenske postaje, Ur. list SFRJ, št. 5-67 in drugi), določajo načine in roke Pregledov in preizkusov. Za ostale delovne priprave in naprave so se uporabljali različni pristopi za preglede in preizkušnje, na osnovi katerih so bili potem ukrepi za vzdrževanje varnosti pri delu. Ugotavljamo, da se je sistem takih kompleksnih Periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav izvajal neenotno in organizacijsko nedodelano. Zaradi tega in na podlagi 3. in 5.. člena pravilnika o periodičnih preiskavah ekoloških razmer na delovnih mestih in v delovnih prostorih ter o pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav (Ur. list SRS št. 16-75) je Republiški inšpektorat dela SRS izdal spomladi 1977 priporočilo o izhodiščih za izdelavo metodologij periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav z vidika varstva pri delu. Namen rnetodologije dela za omenjene preglede in preizkuse je: — da se z metodologijo zagotovi zakonitost v izvajanju periodičnih pregledov delovnih priprav in naprav z vidika varstva pri delu — da se o pregledu in preizkusu izda certifikat. Organizacija združenega dela mora izdelano metodologijo predložiti v oceno republiškemu inšpektoratu dela. Če je predložena metodologija dela v skladu s predpisi o varstvu pri delu, izda republiški inšpektorat dela posebno potrdilo, na osnovi katerega jo organizacija združenega dela lahko uporablja pri pregledih in preizkusih delovnih priprav in naprav. Osnovni podatki metodologije so: 1. Ime in sedež predlagatelja metodologije (to je sedež TOZD oz. OZD v kateri je bila metodologija izdelana). 2. Datum in številka predloga. 3. Naziv metodologije (ime delovne priprave ali naprave, za katero je metodologija izdelana). 4. Navedba, kateri predpisi, ukrepi in normativi s področja varstva pri delu so bili upoštevani pri izdelavi metodologije. 5. Žig TOZD oz. OZD in podpisi strokovnih delavcev, ki so metodologijo izdelali. Vsebina metodologije: 1. način in ugotovitve osnovnih tehničnih podatkov delovne priprave ali naprave; 2. strokovni sestav ekipe, potreben za pregled posameznih vrst (različne naprave zahtevajo strokovnjake z različnih področij, tako da strokovni sestav ekipe zajema celotno tehnično območje pregledane naprave ali priprave); 3. način pregleda tehnične dokumentacije priprave ali naprave; 4. navedbo, katere javne listine morajo biti izdane za delovno pripravo ali napravo ter način ocenitve teh listin za varno delo; 5. opis postopka pregleda delovne priprave ali naprave iz vidika varstva pri delu (predvsem je tu važno, katerim delom delovne priprave ali naprave je potrebno posvetiti večjo pozornost zaradi večje možnosti okvar, večje obrabe in podobno, ki bi lahko vplivale na varnost delavcev); 6. načini pregleda in preizkusa zanesljivosti konstrukcije z vidika varstva pri delu; 7. način preizkušanja varnosti pri delovanju delovne priprave ali naprave glede na varstvo življenja in zdravja zaposlenih (preizkusiti je potrebno delovanje delovne priprave ali naprave med obratovanjem in določiti, na kakšne načine utegne delujoča naprave ogrožati delavca s potencialno, kinetično, električno in toplotno energijo itd.); 8. način ugotavljanja vpliva delujoče delovne priprave ali naprave na okolje in način preprečevanja škodljivih vplivov na okolje; 9. način ugotovitve skladnosti z zakonitimi predpisi glede ostranjevanja škodljivih snovi, ki nastajajo pri delovanju delovne priprave ali naprave; 10. način meritev in navedba izbranih instrumentov za izvedbo meritev. Dokumentacija: O pregledu delovnih priprav in naprav se izdela zapisnik, ki mora vsebovati: 1. naziv in osnovne tehnične podatke naprave ali priprave, ki je bila pregledana; 2. strokovni sestav ekipe; 3. ugotovitve pregleda; 4. datum in podpis oseb, ki so pregled izvršile; O pregledu in preizkusu delovne priprave ali naprave se na podlagi zapisnika izda certifikat, ki vsebuje naslednje podatke: 1. podatki o naročniku in izdajatelju certifikata; 2. podatke o delovni priprave ali napravi (tip, proizvajalec, tovariška številka, tehnične značilnosti itd.); 3. podatki in ocene ustreznosti, pismene izjave, strokovne ocene ter navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja in vudrževanja; 4. podatki o tem, ali je bila delovna priprava in naprava že pregledana in preizkušena in kdaj; 5. ugotovitev, ali se delovna priprava ali naprava uporablja v namene, za katere je izdelana; 6. namen pregleda in preizkusa ter podatki o tem, ali taka delovna priprava ali naprava ustreza ali ne ustreza določbam predpisov o varstvu pri delu ter katerim; 7. kateri varnostni predpisi so bili uporabljeni pri pregledu in preizkusu; 8. datum in odtis štampiljke OZD ter podpise odgovorne osebe in strokovnih delavcev, ki so pregled oziroma preizkus opravili. Z namenom, da bi se uporabljale s stališča varstva pri delu le brezhibne delovne priprave in naprave, bodo morale delovne organizacije v bodoči SOZD IMP v svojem splošnem aktu o varstvu pri delu določiti sledeče: 1. delovne priprave in naprave, ki jih bo potrebno z vidika varstva pri delu pregledati in preizkusiti; 2. roke preizkusov in pregledov delovnih priprav in naprav; 3. delovne priprave in naprave, ki jih bo pregledovala in preizkušala pooblaščena OZD (zavodi za varstvo pri delu in drugi); 4. delovne priprave in naprave, ki jih bodo pregledovale in preizkušale delovne organizacije IMP same; 5. za delovne priprave in naprave pod točko 4. iz- delati metodologije periodičnih pregledov in preizkusov z vidika varstva pri delu po predloženem priporočilu Republiškega inšpektorata dela SRS. MIRO NASTRAN BOJAN GRUDEN ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina Tomislava Nastrana, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zvahala sindikalni organizaciji IMP TOZD TRAA za darovano cvetje, pevski zbor in drugo, učencem dijaškega doma IMP iz Domžal za poslovilne besede, kakor ZSMS IMP TOZD TRAA, ki so nam z lepimi besedami lajšali neizmerno bolečino. Žalujoči starši in sestrica Bojana. k • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI OD MESECA AVGUSTA SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD »KLIMA«, LJUBLJANA: Branko Pačandi Srpa k Dragutin Sušnik Ciril Mencin Dušan BevcerJožef Jakše Mihael Jakofčič Zvonko Rušeč Ivan Hraščanec Mihael Poljšak M. Anžur Alojz Petrič Alojz Zupančič Janez Hajdinjak Bojan Strnjak Marijan Remic Draga Keder Zvonko Kastelic Gusti Vreček Anton Žurga Milan Čirič ing. Milovan Gabrič ing. Branko Janičijevič dipl. ing. M. Pečar Boris Slak Milan Zatler ing. Bojan Učenci v gospodarstvu Borštnik Jože Pleten Božidar Grum Jože Hergold Emil Jeretič Ivan Kelenc Daniel Kočar Aleksander Kopjar Dražen Koiačko Vlado Lukan Vojko Lunder Darko Meglič Dragutin Novak Marijan Primožič Slavko Rahne Zoran Stanko Ivan Tekavc Dušan I TOZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana: Ostrina Milan Cedilnik Bojan Ribič Josip Avsec Janez Perhoč Slavko Dovečar Ivan Barlič Irena i Krese Franc Tkalič Otmar Durič Stanislav Mihelič Branko Kastelic Janez Erak Tatomir Mitrovič Zvone Rakef—Povše Marica Jerše Franc Tomič Vojko Nemanič Igor Kozamernik Franc Turšič Matjaž Zoretič Srečo Urbančič Marjan Kariž Andrej Mrak Janez Jug Marija Lesjak Franjo Zorman Blaženka Novak Darko Mihelič Mihael Smole Marjan Vodnjov Branko Dragan Lojze Maselj Branko Fatkič Senad Puljič Dragan Konjar Marko Šprah Ivanka Breskvar Ivan Učenci v gospodarstvu Vukšinič Stanko Vidmar Jože Uršič Jože Terbuc Franjo Štefanič Viktor Sabolj Stjepan Sadikovič Mladen Ratajec Dragutin Rabuzin Rudolf Ratkovič Franjo Kocjan Marjan Jama Boris Hribar Roman Gubane Jernej Dominko Damir Venko Dražen Mrvčič Ivan Borkovič Ivan Kniplič Zoran Zgonc Dušan TOZD »SKIP«, Ljubljana: Novinec Tomaž Štrbac Milan Kurcinak Šandor Kramar Mitja Urač Laszlo Jančar Janez Podgoršek Ivan Madjar Jože Kuprivec Jože Curk Marija Škrabi Živorad Špenko Marjan Marucelj Bojan Kohek Branko Cvirn Miloš Šterbenc Zdravko Medjimorec Srečko Mohar Ivan Varga Stjepan Učenci v gospodarstvu Blažeka Stjepan Dodlek Zlatko Gajšek Josip Galubič Zdravko Goričanec Zlatko Rebolj Vinko Sobočan Dragutin Tušek Slavko Puzič Nedeljko TOZD »TRAA«, Ljubljana: Silahič Mirko Perme Franc Ceglar Marjan Jerina Tone Jordan Boris Ciglar Marija Klemenčič Anica Savič Jovo Milutinov Sava Šumnik Agica Domitrovič Drago Pungerčar Alojz Jeftič Dragan Jeras Ivo Benda Milan Mičič Jovan Kajtezovič Esad Orhini Franc Benedičič Boris Mršič Branko Lavrič Branko Sadar Ivan Kotar Jože Ivančič Branko Pleško Janko Antonič Drago Prebil Matjaž Kapun Milan Kravanja Milan Avguštin Slavko Mak Urška Učenci v gospodarstvu Barjektarevič Seim Hranjec Duro Najman Josip Ciboci Draženko Cindrič Vlado Hasija Milan Horvat Branko Horvat Marjan Melkič Omer Popilka Darko Senčar Radovan Šimic Franci Zunič Zlatko TOZD »TEN«, Ljubljana Cotič Karel Pečar Srečko Gakovič Nikola Zupan Roman Blatnik Slavko Kavka Jože Garbas Frančiška Toplek AnDela Struna Bojan Cerar Igor Rumenic Mile Drvarič Stane Smrekar Štefan Cotman Ivan Štamcar Andrej Učenci v gospodarstvu: Golob Janez Kopač Janez Juvan Aleksander Rojec Ivan Sever Anton Švec Ladislav Verbič Darko Mirt Franci Kompare Vlado TOZD »Dvigalo«, Ljubljana: Mavsar Anton Perme Andrej Murn Mirko Jakič Edvard Plantar Franc Kapitan Goran Sobočan Milivoj Džehverovič Hasan Košak Janez Grojzdek Marija Lapajne Vojko Buh Stanislav Rugelj Boris Anzeljc Jože Kovačič Aleksander Debeljak Marjan Lavriša Marko Učenci v gospodarstvu: Mirkovič Neboljša Kelvišar Franc Povalej Marko Štancar Karel Križman Toni Kondič Milan Menard Alojz Groznik Matija Kričej Alojz Trdin Bojan Živkovič Zoran Peterca Darko Kuzmanič Miodrag Gavrilovič Dragovan Lackovič Aleš Kukavica Sefulah Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana: Sušnik-Benigar Katarina Brojan Valentin Hrvatin Nevenka Zver Jože Krašna Bariča Dolinar Vida Vidmar Miran Štirn Helena Leben Vitomir Jakopič Breda Leben Drago Božič Jadranka Culiberg Maja Marolt Silva Emri Tatjana Gomol Breda Gaberšek Milenka Zakič Radoslava Štajneker Helga K ranča n Saša Leskošek Benjamin Podergaja Jože Muc Tatjana Parač Liljana Debeljak Saša Stopar dr. Boris Simič Spomenka Kumar Sebastjan Gruden Anton Bervar Jelka TOZD »Projekt—montaža«, Koper: Tomažič Ivan Rožnik Drago Habjan Stanko Božič Darij Rastovec Vojislav Lovrečič Robert Petrovački Milivoj Tumpej Ivan Podgornik Milan Križman Ivan Čebohin Vera Ščulac Mladen Purger Dunja Velikonja Zdravko Bizjak Boris Zupan Davorin Cek Peter Mikolj Renato Glavan Justina Juriševič Loredan Škergat Evelina Burič Milan Muženič Miro Pergar Jurko Prodan Bruno Cerkvenik Albin Birsa Vladimir Delič Mirko Učenci v gospodarstvu G rij Vinko Kos Denis Ferfolija Franko Hrvatin Edi Vardič Stipo Vardič Bare Bubnič Dorjan TOZD »Projekt—montaža—inženiring«, Maribor: Braučič Mladen Majhen Mirko Taks Vilko Germ Majda Krepek Milan Repina Branko Tisaj Mijo Muratovič Stanko Puhan Jože Plavčak Ludvik Ornik Peter Klemenčič Milan - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI -*0D.ŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI Zagoršek Bojan Šabič Zuhtija Dobič Miroslav Kastelic Franc Fortner Ivanka Hribar Alojz Plečko Ivan Pečnjak Vincenc Korpec Miran Berdajs Jože Kanič Borut, dipl. ing. Rogač Rafael Miklavec Drago Virt Jože Učenci v gospodarstvu Karažinec Zvonimira Mikelj Roman Ca vrag Stipe Grabljevec Zdravko Prajnc Friderik Blatnik Drago Vidaček Milan Kastelic Bojan Prodanovič Uroš Pušljar Roman Džafič Osman Linec Andrej Bregovič Jožef Pušljar Milan Hadner Drago Bedene Franci Knedl Jože Kocjan Drago Korošak Marjan TOZD »Elektrokovina Medved Jožef Mohorič Milan Pešak Zlatko Cigula Mirko Pirker Drago Kesar Ivanka Tekmec Marjan Hunjadi Zdravko Vake Srečko Gavez Jože Černivec Milan TOZD »Tlo«, Idrija: Robert Bonča Hrence Jakob Petrič Evgen Likar Evgen Močnik Silvij Miklavčič Klavdija Seljak Franc Pavšič Miran Rejec Pavel Nagode Ivan Rupnik Damijan Pavšič Julijana Leskovec Stanislava Keber Matilda Kostanjevec Janez Majcen Ludvik Gojkošek Marija Zagoršek Miran Janžekovič Franc Zorčič Srečko Zagoršek Vladimir Menoni Edvard strelec Branko Merc Ludvik Kramer Anton Unuk Jožef Ogrinc Martin Horvat Milan Treven Anton Mohorič Miroslav Rupnik Herman Rupnik Darko Mrljak Ivan Seljak Franc Rupnik Ciril Ostrožnik Tatjana Žigon Franc Kavčič Cecilija Erjavec Marija Hrence Roman TOZD »Livarna«, Ivančna Gorica: Šunjič Nedeljko Struna Ludvik Zaletelj Karol Perko Marjan Koželj Jože Korpar Stjepan Ramič Husnija Perko Jožefa Bregar Veronika Stanešič Borko Pranjič Anica Butara Slavko Nanut Daniel Podlipec Franc Požar Janez Perko Ivan švarc Franc Štukelj Josip Šemrov Peter Zajc Lovro Plačar Franc Radosavljevič Dragan Retar Marija Hočevar Rozalija Podkrižnik Milan Skubic Alojz Šabič Hasan Šabič Smajil Ramič Alija Ramič Jusuf Šabič Hašim Šabič Jusuf Učenci v gospodarstvu Mislovič Marjan Kokol Rajko Medved Miran Turk Srečko Zorec Zdravko Pešič Boris Gril Branko Ljubeč Slavko Zajšek Jožef Soršak Janez Majhen Benjamin Peršuh Anton Majcen Friderik Gomboc Alojz Vidovič Stanko Štumberger Milan Hanželj Alojz Lah Janez Tominc Dušan Predikaka Milan Cvetko Marjan Krajnc Alojz Šel Milan Jerenko Alojz Zagorščak Jožef Krajnc Zvonko Krajnc Jožef Žižek Darko Liponik Jože Smolar Milan Prelog Franc Ber Janez Roškar Peter Šalamun Zlatko Veršič Stanko Holc Stanislav Ceberk Marjan Cmrečnjak Srečko Zavec Anton TOZD »Panonija«, Murska Sobota: Sarka Dezider Novak Helena Lovenjak Olga Škrilec Janez Barber Franc Batjan Marija Horvat Evgen Bejek Mirko Slavic Jože Bernadi Milan Smodiš Janez Apatič Drago Bakan Jože Kranjec Ludvik Konje Tibor Zaplatič Štefan Škrjanec Boris Cerni Alojz Novak Jože Fujs Karel Ulen Franc Gorčan Stanislav Ribaš Branko Puhan Štefan Vereš Viljem Poredoš Štefan Kerčmar Janez Ilič Neboljša Florjan Franc Selčan Milan Perša Marjan Šeruga Karel Kalamar Evgen Gomboši Branko H ari Alojz Graj Jožef H ari Stanko Veličan Stjepan Puhan Matija Debelak Jožef Nemec Jožef Hamerščak Vlado Fišer Bojan Cug Branko Žnidarič Adolf Sudec Franc Puvar Avgust Gabor Milan Dolgov Karel Grlec Drago Flisar Alojz TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana Žnidarič Miroslav Zorc Matjaž Ulčnik Miroslav Knez Henrik Koca Mehmcd Fric Jože Pečaver Pavel Lešnik Herbest Založnik Friderik Oprešnik Bojan Mihalac Josip Šarkanj Nikola Vincek Ivan Stojakovič Drago Matul Bojan Canjuga Ivan Stipič Danilo Jeraj Darko Podlipec Milan Sernel Stane Nemec Matija Horvat Mladen Ogrizek Drago Založnik Bogdan Biškup Nedeljko Sterle Lučka Zelnikar Rajko Baloh Dragica Jurič Alojz Klakočovnik Marko Habjan Vinko Simonovič Vinko Borovnjek Štefan Snoj Vlado Turk Jože TOZD »Projektivni biro«, Ljubljana: Moškrič Matjaž TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana: Plantan Bojan Mitrovič Savka Ferlin Marija TOZD »ZASTOPSTVA« Ljubljana Gorenčič Florjan ODŠLI V MESECU AVGUSTU 1977 TOZD »Klima«, Ljubljana: Anžlovar Darko — v JLA Novak Viljem — v JLA Furdi Branko — v JLA Najmanj Zlatko — v JLA Pišek Peter — sporaz. Ogrizek Brane — sporaz. Ostanek Srečo — sporaz. Hribar Franc — na željo del. Mandič Vinko — sporaz. Bernik Jožef, v pokoj Pirc Jože, v JLA Friščič Vladimir, v JLA Kastelic Gusti, v JLA Jerše Franc, prem. v TOZD OV Anžur Alojz — neg. oc. v poizk. dobi Šmid Andrej — na željo del. Puvar Avgust —- prem. v TOZD »Panonija« Krivic Boris, ing. — v JLA Učenci v gospodarstvu: Sermek Marčec Josip — potek uč. pog. Kcder Zvonko — ni sklenil del. raz. Novak Marijan — prekinitev uč. pogodbe Kastelic Gusti — ni sklenil del. raz. TOZD »Ogrevanje—vodovod«, Ljubljana: Anže Franc — na željo del. Plančak Ludvik — prem. v PMI Mb. Maček Branko — na željo del. Kopše Leopold — v JLA Jovič Boris — v JLA Gašparut Rajmund, na lastno željo Hosner Janez, na lastno željo Dragan Lojze, na lastno željo Dobrun Roman, na lastno željo Nahtigal Franc, v JLA Mohorič Miroslav, prem. v TIO Idrija Vovk Stanislav, na lastno željo Gorenčič Florjan, prem. v Zastopstvo Frlin Ivan, v JLA Bobnar Andrej, v JLA Lesjak Franjo, v JLA Križman Marjan, v JLA Komič Ismet, v JLA Mravlje Boris, na lastno željo Učenci v gospodarstvu Grabovič Miro — ni' sklenil del. raz. Vadar Ivan — ni sklenil del. raz. Maček Josip — potek up. pog. Križaj Branko — razv. uč. pog. Habunek Stjepan — potek uč. pog. Novak Željko — potek up. pog. Avsec Janez — izpit za KV Mihelič Mile — ni sklenil del. raz. Perkoč Slavko — izpit za KV Zoretič Srečko — ni sklenil del. raz. Lesjak Franjo — ni sklenil del. raz. Novak Darko — ni sklenil del. raz. Smole Marjan — ni sklenil del. raz. Hribar Roman, razv. uč. pog. Dominko Damir, razv. uč. pog. HONEYWELL NAŠ BODOČI RAČUNALNIK? Koncem preteklega meseca je Skupina uporabnikov sistema IBM/3 organizirala strokovno ekskurzijo v Milano in Torino, ki sva se je udeležila tudi predstavnika iz IMP. Ker meniva, da bodo spoznanja, ki so nam jih s predstavitvami posredovali najvidnejši predstavniki H.I.S.I. (Honeywell Information Systems Italia) zanimali širši krog delavcev v IMP, sva se odločila, da jih objaviva v našem Glasniku. Glavno težišče naše ekskurzije je bilo namenjeno spoznavanju! ska jezika RPG II in FOR-računalnikov firme Honeywell TRAN, ki sta za nas zanimiva, saj oziroma HoneywelI informacij- so vsi naši programi pisani v teh skega sistema Italije. Prezenta- dveh jezikih. Oba programska je- cija nas je popeljala od uvodnih razlag nastanka firme Honeywell (združitev računalniških sil General Elektric, Buli in Olivetti), udeležbe te firme na posameznih tržiščih, sodelovanje z jugoslovansko Elektronsko industrijo, generacijah že zgrajenih in projektiranih računalnikov, o njihovih zmogljivostih in prednostih, do opisa njihovega šolskega centra, ogleda šole, demonstracije obdelave na računalniku nivoja 62, obiska v raziskovalnem in razvojnem centru v Pregnani in slednjič do neposrednega uporabnika računalnika Honevuell v firmi Hydromac v S. Mauru pri torinu. Firma Honeywcll zavzema danes nekako nad 30 rc vseh računalniških kapacitet v Italiji, kar že samo po sebi pogojuje potrebo po organiziranju lastnega šolskega centra. Šola prireja skozi vse leto bazične in specialistične tečaje (za specialiste so to organizacijski tečaji, orientirani na usposabljanje ' obiskovalcev za design projekte, za analize tehničnega sistema, za strukturno programiranje, kar je osnovni koncept šole, za vodenje projektov in za vodenje baze podatkov) ter občasne tečaje s tematiko o varnosti podatkov, o privatnosti podatkov, o bodočem razvoju računalništva itd. Metodologija šole sloni na video zaprtih sistemih (koncepcija se pojasnjuje s televizijskimi filmi), seveda pa se poslužuje tudi tradicionalnih metod kot na pre-zentacije. grupno delo, diskusije ob dotični rešitvi problema itd. Iz serije računalnikov Honey-well 60 velja največ pozornosti posvetiti nivoju 62, ki je bil zgrajen pred dvemi leti in tako vključuje vse tehnološke dosežke zadnjih let: zgoščen harduare, ceneni delovni spomin, velik periferni spomin; periferijo pa odlikuje velika hitrost in zanesljivost. Na področju softvvare so. strokovnjaki Honeywel!a težili predvsem k programskemu jeziku COBOL, ki ni produkt posamezne računalniške hiše. S tem so dosegli kompatibilnost na vseh računalnikih in stalno dopolnjevanje z zadnjimi dosežki softwaf-ske tehnologije. Honeywell ponuja še program- došel tudi v tem smislu, da smo razčistili še zadnje pomisleke glede prednosti v primerjavi IBM,3 Honevvvell 62. V uvodnem delu prezentacije smo bili seznanjeni s spodbudami jugoslovanske gospodarske zbornice o izgradnji lastnega računalnika. V tem času že potekajo razgovori med firmo Ho-neywell in Elektronsko industrijo glede združevanja sredstev in dela. Istočasno naj omenimo, da je firma CDC v enaki kombinaciji z Iskro. S tem, ko prevzema domača industrija obveznost o izdelavi določenih računalniških delov v smislu mednarodne delitve dela, se na domačem trgu izločajo posredniki za prodajo računalniške opreme. V izogib stalne odvisnosti od tujih proizvajalcev in glede na zmožnosti naše deanašnje elektronske industrije že lahko računamo, da bomo v bližnji prihodnosti osvojili tudi računalniško tehnologijo. Tako bo dana realnejša možnost, ob miselnem usmerjanju v opremljanje informacijskih celic, za izgradnjo celovitega jugoslovanskega informacijskega sistema. Če upoštevamo, da obstaja sodelovanje firme CDC s firmo HONEYWELL in da bosta ti dve firmi, glede na vzpostavljene odnose z našimi proizvajalci, perspektivno prevzeli primat na našem trgu, potem se nam zdi logičen zaključek o tesnejšem sodelovanju naše OZD z omenjenima firmama. Glede na to, da je HONEVVVELL nasproti IMP že napravil prve korake, verjetno nadaljnji razvoj odnosov ne bo problematičen. v MIŠČEK G. ŠIBIČ LJUBITELJEM GORA zika sta prilagodljiva IBM, kar omogoča nemoten prehod pri zamenjavi računalnika IBM s Honeywell računalnikom. Splošno je sicer znano dejstvo, da cena hardvvare na enoto spomina pada; no, bili smo priča podrobnejši analizi, ki nam je zgornjo trditev podkrepila. Stroški softsvare so v stalnem porastu in pričakovati je, da se bo ta težnja ustalila pri odnosu 20:80 v korist softvvare. Skupina uporabnikov je že v Ljubljani pripravila paket programov in opravila časovne meritve pri prevajanju ter izvajanju le-teh. Isti postopki so bili ponovljeni na Honeywell 62 računalniku. Pri tem smo ugotovili, da pri kompilaciji ni večjih težav, medtem ko je prevajanje in izvajanje neprimerno hitrejše. Kot primer navajamo, da je indeksno datoteko skrciral v polovičnem času. sortiranje pa je opravil kar 5-krat hitreje. Glede na približno enake cene hardvvare (IBM je tu celo nekoliko dražji) so te ugotovitve zelo pomembne pri odločanju ob razširitvi računalniškega parka. Pri ogledu raziskovalnega inštituta H.I.S.I. smo se prepričali v veliko kvaliteto računalnikov Honeywell. V firmi Hvdromac so IBM,3 zamenjali s Honevvvell 62. Uporabnikova odločitev za ta korak je bila v ceni. Naš obisk pri uporabniku. ki je imel izkušnje na obeh računalnikih, je bil dobro- • O PLANINCIH PET EKIP NA KEGLJAŠKEM TEKMONANJU Sindikalnega prvenstva občine Bežigrad 77 v kegljanju smo se zelo uspešno udeležili tudi člani IMP, in sicer z eno žensko in štiri moškimi ekipami. Tekmovanje je bilo izvedeno dvokrožno spomladi in jeseni. Obakrat je dosegla najboljši rezultat od naših ekipa TOZD OV, ki je tudi v končni razpredelnici zasedla odlično drugo mesto, za ekipo Geološkega zavoda. Tudi ekipa sestavljena iz predstavnikov TOZD ELM, Dvigalo, Zastopstva in DSSS se je uvrstila na solidno sedmo mesto, med 34 nastopajočimi ekipami. Manj uspeha sta zabeležili ekipi TOZD Klima (osemnajst) in TOZD TEN (triindvajset). Pohvaliti pa moramo žensko ekipo, saj sta Ivanka Korošec in Nevenka Hrs zasedli ekipno tretje mesto med 13 ekipami, obe pa sta se tudi uvrstili med 12 najboljših posameznic, ki pa bodo kegljale še enkrat za posamično uvrstitev. Tudi pri moških sta se Remih (OV) in Šturm (Klima) uvrstila med 12 najboljših in imata lepe možnosti za uvrstitev v konkurenci tekmovanja posameznikov občinskega prvenstva. • OBVESTILO Ponovno obveščamo, da je za člane IMP rezervirano kegljišče v Staničevi ulici (Dom DPO Bežigrad) vsako popoldne, razen sobote, in sicer: ponedeljek torek sreda četrtek petek od 17. do 19. ure od 18. do 20. ure od 16. do 19. ure od 18. do 20. ure od 19. do 22. ure V TOZD PMI MARIBOR Planinci preživljamo svoj prosti čas v gorah. Tisti, ki ima rad naravo, predvsem gorsko naravo.mu ravno planinstvo lahko pomaga preživljati prosti čas svobodno in sproščeno daleč od vsakdanjih skrbi. Pred tremi leti smo pod pokroviteljstvom OOS ustanovili planinsko sekcijo. Potem smo imeli več izletov in sicer: v bližnje hribe Kozjak, ter na Pohorje, kakor tudi v Kamniške in .julijske Alpe. Letos sredi julija smo se prvič odpravili v gore prek meje. Obiskali smo Grossglockner (Veliki Klek). Slika prikazuje celo skupino na Velikem ledeniku. Od 7 udeležencev je 6 doseglo (3798 m) v precej neugodnih vrefnbitskth razme- KAREj/ikOVAČ V želji za zdravo rekreacijo zaposlenih v IMP se nam odpirajo možnosti, da ustanovimo planinsko društvo, ki nam bo omogočilo izlete na planine in gore. Hotenjem udeležencev pohoda na Triglav in ostalim privržencem planinstva moramo ustreči, da imamo svojo organizacijo. Sporočamo vsem zaposlenim v TOZD IMP, da se na ustanovitev planinskega društva aktivno pripravljamo, da tako uresničimo dolgoletno željo mnogih. V lastni planinski organizaciji bodo našli svoje mesto številni novi prijatelji gora, tudi zato, ker smo že mnogi spoznali potrebo, da se moramo kdaj podati v mirne in lepe kotičke naše narave, da tam najdemo tisto, kar nam na delovnem mestu ali doma že manjka, to je zdravo okolje, odmor, razvedrilo, prijateljstva in ostale kvalitete medčloveških odnosov. Zaradi teh potreb sc ježesestal odbor, ki pripravlja ustanovitev PD. Tako smo že pripravili svoj statut.se na Planinski vezzi Slovenije pogovorili o vsem, kar moramo vedeti o lastnem društvu. V Ljubljani je že tudi določen lasten prostor za urejanje zadev okrog planinstva. Predvsem pa imamo pred seboj najvažnejšo nalogo, da novembra pripravimo ustanovni zbor planinskega društva. Na to akcijo opozarjamo vse planince iz ljubljanske regije, (po dogovoru se bodo zbora lahko udeležili tudi iz drugih TOZD), zato bodo morale sindikalne organizacije v vseh TOZD pomagati pri akciji ustanovitve planinskega društva. To obvestilo naj bo predvsem vzpodbuda vsem, ki jim je pri srcu planinstvo, da v svojem okolju podprejo vse naše akcije za skupno zdravo korist, da se bomo tako vljučili med ostala številna planinska društva pri nas, kajti z visokim številom članstva v PD bomo glede na število zaposlenih v IMP postali zelo množični obiskovalci gora. Tako bomo tudi planinci imeli svoje mesto med športnimi panogami, zato bo naša številčnost zelo važna za naš zdrav obstoj in razvoj. S članstvom v PD bomo našli svoje mesto, da poročamo o svojem delu, o izletih in drugih koristnih akcijah. Vse o ustanovitvi planinskega jdruštva bomo še pisali, zato pa ob tej priliki želimo polno podporo vseh pri naši želji za lastno planinsko društvo. FRAN VODNIK ■