UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 89 KAKO RAZVIJATI PODJETNOST PRI UČENCIH Lucija Grižonič, Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož How to Develop Entrepreneurship in Pupils IZVLEČEK V članku Kako razvijati podjetnost pri učencih razvijam razmišljanje o procesnosti, o vključevanju učencev v načrtova- nje in (ne le) izvajanje dejavnosti. Predstavim model, ki smo ga na Centru za komunikacijo, sluh in govor poimenovali Model modre podjetnosti. Bralce želim spodbuditi k refl eksiji lastnega poučevanja. Učenci so na poti učenja … in uči- telji prav tako. Ključne besede: vključevanje učencev v načrtovanje, model Modra podjetnost ® , poznavanje učenčevih močnih in šibkih področij, učenje iz izkušenj, pomen evalvacije, primer dejavnosti (priprava na izvedbo dejavnosti) ABSTRACT The article How to Develop Entrepreneurship in Pupils presents the author’s thoughts on the process of involving pupils in planning the activities and (not just) in implementing them. The article presents a model that we at Center za komunikacijo, sluh in govor (Communication, Hearing and Speech Centre) have named Model modre podjetnosti (Wise Entrepreneurship Model). It aims to encourage readers to refl ect on their own teaching practice. Pupils are on the learning path ... and so are the teachers. Keywords: involving pupils in planning, Modra podjetnost ® model, knowing pupils' strengths and weaknesses, lear- ning from experience, importance of evaluation, activity example (preparation for implementing an activity) Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož se je pro- jektu Pogum pridružil leta 2017 kot razvojna šola. Že takoj smo se opredelili za podro čje kultura – sobivanje v razli č- nosti, ker imamo na tem podro čju najve č izkušenj. Naši učenci so otroci in mladostniki z govorno-jezikovno motnjo, otroci z avtizmom in otroci z ADHD. Obiskujejo ali prilagojeni izobraževalni program vzgoje in izobraže- vanja z enakovrednim izobrazbenim standardom (EIS) ali prilagojeni izobraževalni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom (NIS). Učenci imajo na voljo različne spodbude za komuniciranje in kreativnost. Od rednega pouka prek izbirnih vsebin do krožkov. Ponujamo jim, kar najbolje znamo … Pa res vemo, kaj si želijo u čenci delati/znati /se u čiti in kako? Ve č let smo opazovali, da se u čenci sicer vklju čujejo v raz- lične aktivnosti, vendar pa ostajajo v vlogi opazovalcev, na pogled se zdijo pasivni. U čitelj dobi ob čutek, da jih ni č ne zanima oz. da se jim nič ne da. #Kaj ni z u čitelji podobno?# Tako smo si zastavili izziv: Dejavna vključenost učencev in u čiteljev pri razvijanju ustvarjalnosti. Zanima nas, kako vklju čevati učence in u čitelje, da razvijajo ustvarjalnost. Izhajamo iz predpostavke, da se u činkoviteje učimo takrat, ko smo aktivni udeleženci v u čnem procesu. Začeli smo iskati možnosti za vklju čevanje u čencev v de- javnosti SKUPAJ Z NJIMI in ne samo za njih. Povezovati vsebine medpredmetno in vzpostaviti sodelovanje med učenci in med u čitelji. Na tej poti smo še danes. Slediti učnim ciljem in v najve čji možni meri uresni čevati personalizacijo, kljub manjšemu številu otrok v razredu, terja od u čitelja nenehno prilagajanje in iskanje novih možnosti, novih prilagoditev. Ko ne te če vse gladko (u čenci snovi ne znajo, so pretirano pasivni ali pa agresivni ipd.), se vprašamo: Kje se je zatak- nilo? Kaj kmalu si zastavimo tudi vprašanje: Kam sploh hočemo? Kaj je cilj? S katerim namenom zdaj izvajamo izbrano dejav- nost? Pogosto je treba stopiti korak nazaj. In spet prisluhniti učencu. Nekje na poti smo ga izgubili. In spet drugi č, ko so u čenci motivirani za delo in vse te če gladko. U čitelj je zadovoljen, u čenci tudi. Kaj je takrat drugače? Ko smo takole pred leti razmišljali o dejavnostih, ki so bile »zelo uspešne«, smo uvideli, kaj imajo skupnega. Takrat je nastal model podjetnosti, ki smo ga kasneje poimenovali v Model modre podjetnosti®. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 90 Poglejmo si ga podrobneje. Učenci so izpostavili neko temo, ki jih zanima. Po navadi temu učitelji med rednim poukom ne namenjajo veliko časa in prostora. Bolj pogosto je tema snov iz u čnega na- črta, ki je trenutno na programu. Naše izkušnje kažejo, da učitelju ni treba učencev dodatno spodbujati in motivirati za delo, če je tema dobro izbrana. Še bolje, če je njihova. Pri naših u čencih je zelo pomembno tudi, da je u čna ura predvidljiva. Učitelji izpostavljajo rutino kot izjemen blažilec neželenih oblik vedenja in sodelovanja. Rutina je lahko različna: • »jutranji krog« • braingym • tibetanske vaje • socialne igre • vodena vizualizacija • masaža • vaje za koncentracijo • pogovor, pozdrav … so naštevali strokovni delavci na POGUMni delavnici na skupnem aktivu Centra. Vsak učitelj izbere tisto, ki mu je najbolj blizu. Rutina predstavlja ustaljen na čin povezovanja z u čenci. Čeprav se zavedamo, da so u čenci v šoli zato, da pridobijo znanje in izobrazbo, pa so u čitelji, ki si znajo odrediti čas za povezo- vanje, pri njih bolj »priljubljeni« in posledi čno uspešnejši pri poučevanju. Učence smo vprašali, katere lastnosti ima dober u čitelj. Takole so povedali: Dober učitelj • ima smisel za humor, je zabaven, se z nami nasmeje; • misli resno, naredi, kar reče …; • mi pomaga; • je strpen, razumevajoč; • ne uporablja telefona; • je strog; • naredi red, da imam mir za delo. Navedli so tudi aktivnosti, ki jih radi po čnejo z učiteljem: • pečem sladice; • grem na sprehod; • igram igro vojna s kartami, igram razli čne družabne igre; • poslušam, ko nam bere pravljice; • se igram na igrišču; • skupaj ustvarjamo itd. Vedenje u čitelja do učencev, ki jim je vše č: • ko sem žalosten, me potolaži; • me spodbuja; • mi pomaga, če česa ne znam; • mi razloži, ko nečesa ne razumem; • mi dovoli dolo čene stvari; • lepo govori itd. Kar ste ravnokar prebrali, vas morda ni tako presenetilo. »To že vemo,« boste rekli. Bolj presene ča dejstvo, da se kljub vedenju še vedno tako redko odlo čamo za dejavnosti, ki bi nas povezale z u čenci. Tu je še veliko možnosti za izboljšanje pedagoške prakse. Ko torej (z u čenci ali brez njih) izberemo temo oz. vsebi- no, preidemo na načrt. Na črtovanje je praviloma naloga učitelja. U čitelj, ki se dobro pripravi na u čno uro, bo bolj samozavesten in ima boljše možnosti, da u čno uro dobro izpelje. TEMA, VSEBINA kompetence, ideje, analiza potencialov NAČRT AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI PRODUKT E V A L V A C I J A Dobro izpeljana učna ura Samozavesten in suveren učitelj Kakovostna priprava na učno uro Učitelj je dobro opravil svojo nalogo. Kaj pa učenci?! Če v na črtovanje vklju čimo učence, smo na dobri poti, da bodo bolj motivirani za delo, da bodo ne samo usvojili znanje, pa č pa tudi razvijali razli čne veš čine. Učitelj pa bo bolj negotov. U čitelj postane mentor, usmerjevalec, u čence vodi s podpornimi vprašanji. Skupaj z njimi je za čel hoditi UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 91 po poti, a ne ve, kam točno jih bo ta pot pripeljala. Na tem mestu želim poudariti, da cilj za razvoj kompetenc in za življenje sploh ni bistven. Lahko ga tudi ne dosežemo. Pomembna je pot. O Učiteljeva klju čna naloga na tej poti je v dobrem pozna- vanju učencev in njihovih zmožnosti. To smo poimenovali analiza potencialov. Spoznali smo, kako pomembno je ot- roke opazovati v razli čnih situacijah, da jih zares (s)pozna- mo. Učna situacija velikokrat prej pokaže primanjkljaje kot pa potenciale. Pogosto smo bili presene čeni nad ustvarjal- nostjo učencev, ki so jo pokazali na gledaliških delavnicah ali na delavnicah šole v kulturi. V drugi »koži« so u čenci na dnevih dejavnosti, šolskih proslavah, projektih kot Noč v knjižnici itd. Vse to nam pomaga, da bolje poznamo mo čna področja učencev (in u čiteljev) in jih tam podpremo. U čen- cu ponuditi roko tam, kjer potrebuje podporo. In ga pustiti soodločati. Oblikovati ideje, sanjati, (kriti čno) razmišljati, čutiti, govoriti … So – DELOvati. Učenci v tem delu na črtova- nja nizajo ideje, kaj želijo narediti, ustvariti. U čitelj spremlja in usmerja predloge z odprtimi vprašanji (Kako boste to izvedli? Ali veste, kaj vse potrebujete za …? Kaj imate na razpolago?) ter dovoljuje napake. U čitelj naj v tem delu ne bo preve č ne- učakan, saj se pogosto zgodi, da dalj časa ni prave ideje, s katero bi se strinjali vsi. Je pa to že pot, po kateri hodijo učenci in razvijajo kompetence (vizija, sodelovanje, vklju- čevanje virov, vklju čevanje človeških virov, prevzemanje pobude, vrednotenje zamisli, ustvarjalnost, odkrivanje priložnosti so samo nekatere od njih). Ko u čenci (ob pomo či u čitelja) najdejo pravo, skupno idejo, je produkt določen. Cilj je jasen. Učenci nato na črtujejo in izvajajo dejavnosti, aktivnosti, korake, ki jih bodo pripe- ljali na cilj. Ta pot je lahko razli čno dolga, vezana je torej na končno idejo. Če vzamemo za primer: Učenci za zaklju ček šolskega leta izbere- jo gledališko predstavo (= produkt). Ak- tivnosti bi trajale celo šolsko leto, vsak teden po 2 šolski uri. Če pa u čenci npr. predlagajo okrasitev razreda za zadnji dan pred po čitnicami, bosta zadostovali le ura ali dve. Za razvijanje kompetence podjetnosti v šoli ni nujno, da gre za velike, obsežne in »pomembne« projekte. Kompe- tenco podjetnosti razvijamo skozi odnose vsako minuto pouka. Produkt je torej skupno izbrana in realizirana ideja. Kot sem že omenila, gre lahko za zelo razli čne stvari. Nekaj idej: • šolski ples • izdaja šolskega glasila/šolski radio • izvedba športnega dne po izbiri u čencev • šolski bazar • gledališka predstava • povabilo gosta v razred • višji razredi pripravijo lov na zaklad za nižje razrede • nakup športnih rekvizitov po predlogih učencev • kuhanje jedi in izdaja Razrednih kuharskih receptov … Pri u čenju so po navadi v ospredju zaznavni in kognitivni procesi, manj pozornosti pa se posve ča čustvovanju kot sestavnemu delu u čenja (Frijda, 2008; Linnenbrink-Garcia in Pekrun, 2011). Dalj časa ko trajajo/razvijamo dejavnosti, bolj s(m)o vsi ču- stveno vpleteni v dogajanje. Bolj se navežemo, bolj postaja »naše«. Čustva odigrajo pomembno vlogo pri motivaciji in vztrajnosti u čencev. Čustva in čas. O Se spomnite kakšnih velikih projektov, v katere ste (u čitelji in učenci) vložili ogromno svojega – tudi prostega – časa in ste si na koncu rekli: »Samo še danes, potem pa konec!!!« In ko so »zavese padle«, je bilo zares vsega konec. Pogosto na koncu zmanjka mo či in časa za evalvacijo. Ne vzamemo si časa, da si povemo, zapišemo, analiziramo, kaj je bilo dobro, kaj smo se nau čili, kaj bi lahko storili drugače, kaj bomo prihodnjič storili drugače, bolje itd. Priložnost, da učenci ubesedijo prehojeno pot. Da jo ozavestijo. Čeprav se zavedamo pomena evalvacije, je vseeno pogosto ne izvedemo ali pa jo naredimo na hitro, površno, v smislu: »Kako se vam je zdelo?« Na tej to čki želim poudariti, da je dobra evalvacija nujna. Nujna je za načrtovanje za naprej. Nujna, da pridobljeno znanje in veš čine postanejo prepoznani. Nujna, da se gRa- dijo (ali pa gLadijo) odnosi. In naj ne bo le na koncu, pa č pa tudi vmes. Vsaki č, ko se zatakne. Sedemo v krog in se pogo- varjamo … o pri čakovanjih, o zmožnostih, o sodelovanju, o napredovanju, o delu, o vrednotah, o življenju. Sedemo v krog … O Čemu sedeti v krogu – na za četku?! • Da se pozdravimo (vsi vse). • Da ugotovimo, ali s(m)o vsi v redu! In če kdo ni, to raz- rešimo že na za četku. • Da napovemo ali izberemo današnjo temo in u čenci vedo, kaj se danes od njih pri čakuje. Sedeti (ali pa stati) v krogu na koncu: • Da nekdo (ni nujno u čitelj) povzame današnje delo (snov). • Da učenec dobi povratno informacijo o svojem delu od učitelja (lahko tudi od drugih učencev). • Da povemo, kako se po čutimo ob koncu u čne ure (čustva). • Da napovemo, kaj bomo delali prihodnji č. Poglejmo si še primer priprave na izvedbo u čnega procesa. kompetence, ideje, analiza potencialov NAČRT AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI PRODUKT UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 92 PRIPRAVA NA IZVEDBO UČNEGA PROCESA Predmet: zgodovina, geografi ja, slovenščina, PB Šola: CKSG Portorož Datum /od-do: 29. 9. do 8. 10. 2020 Učitelj: Učna tema: Prva svetovna vojna, Književnost med obema svetovnima vojnama Razred: 9. eis Učna enota: Soška fronta – Kobarid, P. Voranc: Doberdob Učna sredstva: / Učne oblike:  frontalna  skupinska  delo v parih  individualna  drugo Učne metode:  diskusija  razlaga  demonstracija  praktična aktivnost  pisni izdelki  delo s pisnimi / slikovnimi / avdio- / videogradivi  drugo Cilji iz učnega načrta Učenec … Operativni cilji/ nameni učenja Kompetence Dejavnosti učencev Dokazi o učenčevem učenju ZGODOVINA: - pozna bistvene vzroke in povod za začetek prve svetovne vojne, - zna poimenovati nasprotna tabora, - utemelji razloge za vključitev Italije v tabor antante, - s pomočjo zemljevida pokaže, kod je potekala soška fronta in kdaj ter zakaj je nastala, - opiše glavne značilnosti te fronte ter posledice. GEOGRAFIJA: - na zemljevidu omeji in razdeli pokrajine, slovenskega Alpskega sveta. SLOVENŠČINA: - razume motive in ravnanja oseb v zgodbi, - ve, v kateri zgodovinski dogajalni čas je umeščeno dogajanje v zgodbi, - dogajalni čas zna povezati s temo besedila, - prepozna književno osebo, ki mu je blizu (način razmišljanja …), do nje zna narediti kritično razdaljo, - se vživi v književno osebo, ki je drugačna od njega, in se od nje kritično distancira, - zna iz besedila izluščiti osrednje sporočilo in ga uprizoriti. PODALJŠANO BIVANJE: - se uči uporabljati pridobljena vedenja in spoznanja in tako razvija motivacijo za nadaljnje učenje. - Učenci spoznajo značilnosti soške fronte, - spoznajo/ponovijo posledice vstopa Italije v prvo svetovno vojno. - S pomočjo zemljevida pokažejo potek soške fronte in poti naše ekskurzije, - na zemljevidu Slovenije pokažejo Alpski svet, - znajo opisati naravnogeografske značilnosti Alp in jih povezati z življenjem vojakov na soški fronti. - Razvijajo zmožnost predstavljanja književne osebe, vživljanja vanjo, »poistovetenja« z njo ter privzemanja njene vloge. - Se učijo sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v skupini. ZAMISLI IN PRILOŽNOSTI - etično in trajnostno razmišljanje - ustvarjalnost VIRI - vključevanje virov - fi nančna pismenost K DEJANJEM - sodelovanje - izkustveno učenje - Učenci izbirajo med možnostmi ogleda v Kobaridu, - kritično diskutirajo o temi, - ponovijo glavne značilnosti prve svetovne vojne (v obliki PPT- predstavitve v razredu). - Kratko obnovijo roman Doberdob, - oblikujejo dramatizacijo odlomka iz romana Doberdob. - Skupaj pripravijo načrt poti v Kobarid, izračunajo kilometrino in porabo goriva. Svoje ugotovitve predstavijo. - Izvedejo ekskurzijo v Kobarid in ogled kostnice, - rešijo DL o značilnostih soške fronte. - PPT-predstavitev o glavnih značilnostih prve svetovne vojne, - obnova romana Doberdob, - dramatizacija odlomka iz romana Doberdob, - načrt poti v Kobarid (označena pot na karti, prevoženi kilometri in porabljen čas), - rešen DL, - oblikovanje in predstavitev fotoreportaže o izletu. Standardi Učenec … Kriteriji uspešnosti - opiše glavne značilnosti prve svetovne vojne, - razvije spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti, - razvije spretnost iskanja zgodovinskih virov in literature z IT, - razvije spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafi čno, ilustrativno, z IT), - razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature. - Pozna vzrok za nastanek soške fronte. - Ob slikah opiše glavne značilnosti soške fronte. - Na zemljevidu pokaže obseg in lego Alpskega sveta ter pozna naravnogeografske značilnosti le-tega. - Ob zemljevidu pokaže potek soške fronte (zemljevid/nema karta). - Se zmore vživeti v različne književne osebe. - Sklepa kompromise in sodeluje. UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 93 Učitelji z medpredmetnim sodelovanjem podkrepijo, pog- lobijo poznavanje snovi. U čenci so bogatejši za nepozabno izkušnjo. V fotoreportaži med drugim povedo, kaj jih je najbolj pretreslo: Po ekskurziji so u čenci iz fotografij na svojih telefonih pripravili fotoreportažo za oddelek 2./3. AM. V zameno jim bodo učenci 2./3. AM izdelali družabno igro spomin iz njihovih fotografij. Izvedene dejavnosti po ekskurziji krepijo sodelovanje med u čenci znotraj razreda in tudi po vertikali. Poglejmo na črtovanje še skozi Model modre podjetnosti®: Vzrok za največ mrtvih in ranjenih (Tomaž) Dereze, mraz, grozljivi pogoji ... (Leon) Najbolj so mi v spominu ostale pasti. (Julija) TEMA, VSEBINA kompetence, ideje, analiza potencialov NAČRT AKTIVNOSTI, DEJAVNOSTI PRODUKT E V A L V A C I J A Prva svetovna vojna Soška fronta Kobarid Doberdob KP (učitelj!): etično in trajnostno mišljenje, sodelovanje, izkustveno učenje … IDEJE (učenec): ekskurzija, govorni nastop, ogled fi lma, predstavitev … ANALIZA POTENCIALOV (učitelj in učenec): - organizacija ekskurzije - odpiralni čas muzeja - organizacija prevoza -predstavitev učne snovi - fotoreportaža … - Pripravijo PPT- predstavitve v razredu. - Obnovijo roman in pripravijo dramatizacijo odlomka. - Predstavijo načrt poti, izračunajo kilometrino in porabo goriva … Ekskurzija v Kobarid Pogovor ob fotoreportaži Ekskurzija v Kobarid je le eden od primerov dobre prakse. Izhajajoč iz učiteljičinega izziva, kako narediti izbirni predmet turistična vzgoja čim bolj zanimiv, hkrati pa raz- bremeniti učence prenatrpanih tedenskih urnikov, se je rodila ideja o HOTELu za 1 NO Č. Učenci so v intenzivnem vikendu učilnico spremenili v hotel, se preizkusili v vlogi hotelirja, natakarja, kuharja, čistilca ter obiskali čisto pravi hotel. Ampak to je že nova zgodba. VIRI IN LITERATURA Frijda, N. (2008). The psychologists‘ point of view. V: M. Lewis, J. M. Hawiland-Jones in L. F. Barrett (ur.), Handbook of emotions (tretja izd.) (str. 777–796). New York: Guilford Press. Linnenbrink-Garcia, L., Pekrun, R. (2011). Students’ emotions and academic engagement: Introducti- on to the special issue. Contemporary Educational Psychology, 36(1), 1–3. M. Šarić (2020). Vloga čustev pri učenju na delov- nem mestu. Andragoška spoznanja 26(3), 87–101.