AKTUALNO VPRAŠANJE Nekateri interesenti za gradnjo zasebnih stanovanjskih hišic v Kranju, so se pritožili, da že leto dni in več zaman čakajo na odločbo o lokaciji. Spričo velike stanovanjske stiske v našem mestu nam je bilo takšno zavlačevanje pristojnih organov povsem nerazumljivo, zato smo se za zadevo podrobneje pozanimali na oddelku za gradbene in komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Kranj. Dobili smo naslednje pojasnilo: »Z odlokom o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki ga je letos sprejel Okrajni ljudski odbor Kranj, še ni rešeno vprašanje namenske uporabo zemljišč. Na območju, ki je zazidljivo, se namreč lahko gradijo ali javne zgradbe ali zasebne hišice, ceste itd. Vsak interesent, čigar parcela je na zazidljivem območju, mora torej imeti še odločbo o ožji lokaciji. V mestu Kranju teh dovoljenj niso mogli izdajati vsem prosilcem zaradi tega, ker še ni dokončno določeno, kje bo potekalo novo cestno omrežje. V kratkem bo tudi to urejeno. V primeru pa, kjer stavbe v najbližji okolici prosilčeve parcele že stojijo, bo dovoljenje o ožji lokaciji možno izdati ob upoštevanju splošnih urbanističnih načel. Za ostala naselja kranjske občine se lokacijska dovoljenja v redu izdajajo. Izjeme so spet tam, kjer je večje nezazidano območje po odloku zazidljivo, pa zanj še ni izdelan zazidalni načrt. -ey GORENJSKA ZA DAN MLADOSTI KTUAINO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ST. 41 — CENA LIN 10.— Kranj, 27. maja 1957 Vsa Gorenjska je v prazničnem razpoloženju pričakovala nedeljo, da bi s svečanimi paradami in zborovanji zaključila praznovanje Dneva mladosti, praznovanje v počastitev Titovega rojstnega dne. Vendar je vse načrte, vse priprave, vsa pričakovanja, vse razpoloženje pokvaril dež. Samo v Železnikih in na Bledu se je mladina kljub temu v nedeljo dopoldne zbrala na paradah, po vseh drugih krajih pa so parade in zborovanja preložena na prihodnjo nedeljo. Le v nekaterih krajih so imeli parade že v soboto ■popoldne. V Kranju bo parada Dneva mladosti prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne, prav tako pa bodo praznovanja tudi po vseh drugih občinah. Ves pretekli teden pa so bila po občinah najrazličnejša tekmovanja, prireditve in manifestacije v počastitev Dneva mladosti. V KRANJU Veličastno doživetje! Le s tem atributom je moč ovrednotiti veliko akademijo, ki jo je v soboto zvečer priredil Občinski komite LMS Kranj v počastitev Dneva mladosti v veliki dvorani Sindikalnega doma. Akademijo je zlasti odlikovala tenkočutna izbira in pestrost progra- AKO PRIHODNJIH LETIH NAPREJ? Nekaj mnenj k predlogu perspektivnega gospodarskega plana Gorenjske Ko se običajmo sestaneta dva ali pa v©č gospodarstvenikov kranjskega in Oekaiterih drugih, manj razvitih okrajev Slovenije, poteka običajno razgovor nekako takole: »Vam je lahko, saj ste med najrazvitejšimi okraji v državi. Skrbi za nadaljnji gospodarski razvoj nimate. Le ^Papolnjevati morate sedanje zmogljivosti . . . Saj imate že skoraj vse . . .« Človeku, ki ni najbolj na tekočem Slede razvoja gospodarstva ma Go-rerViskem, se bo ta ugotovitev zdela ^°vsem umes>tna. Saj morda tudi v ^°ločeinem smislu je. Toda, da se da *e marsikaj napraviti, je prav tako Več kot jasna ugotovitev. kakšne so perspektive? Gorenjska je nedvomno gospodarno močno raizvita. Zlasti prevladuje industr.ija. Toda kljub temu, da se f1^ na pogled, da je že vse storjeno, občudovali korakanje najmlajših »vojakov«, pa tudi zabavnih iger in tekmovanj ni manjkalo (desno) Delegati, ki so izvoljeni za kogres delavskih svetov Jugoslavije, se že z veliko prizadevnostjo pripravljajo na veliki zgodovinski dogodek. Gradbene delavce kranjskega okraja bo zastopal na kongresu tov. Vinko Poličar, predsednik upravnega odbora gradbenega podjetja »Projekt« v Kranju. Vinko Poličar bo na kongres prenesel misli in predloge vseh 11 gradbenih podjetij Gorenjske, zastopal bo okoli 1400 gradbenih delavcev kranjskega okraja. »Zastopniki gradbenih podjetij kranjskega okraja smo se sestali na skupnem posvetovanju že dne 27. aprila. Lahko rečem, da je to posvetovanje izredno dobro uspelo, že zaradi tega, ker smo se tako vsaj enkrat zbrali vsi zastopniki gorenjskih gradbenih podjetij in se pogovorili o naših skupnih problemih.« »S kakšnimi predlogi se pripravljate na komgres?'< »Na kongresu mislim govoriti le o najvažnejših problemih gradbenih delavcev Gorenjske,« je med drugim dejal tov. Poličar. »Govoriti mislim predvsem o delavskem samoupravljanju. Po dosedanjih opazovanjih lahko rečem, da delavsko upravljanje v nekaterih gradbenih podjetjih na Gorenjskem še vedno ni najboljše, da delavci še vse preveč delajo samo po direktivah vodilnih uslužbencev, sami pa se bolj malo zavedajo svojih dolžnosti in pravic kot samoupravi j alci. Govoriti mislim tudi o novi delitvi dobička v gradbenih podjetjih, ki bo po mo;em mnenju zelo pozitivno vplivala na razvoj gradbene dejavnosti. Seveda pa se s to novo delitvijo dobička postavlja pred nas nova naloga — izpolnOi.i in izboljšati bo treba organizacijo dela. O terenskih dodatkih, ki so bili vedno najbolj pereč problem, na kongresi:i verjetno ne bom govoril, ker bo tudi to urejeno z novo delitvijo dobička. Problem so tudi licitacije. Pokazailo se je, da so predračuni nekaterih podjetij nerealni, da nekatera podjetja pri predračunih niso vedela niti kakšne so njihove zmogljivosti, kar je slabo vplivalo na končni uspeh podjetij.« Ob konou mi je tovariš Poličar še dejal, da je zanimanje za kongres med kolektivi zelo veliko in da so mu delavci naročili, naj razprave dobro zasleduje, da jim bo lahko čimbolje poročal . Lj. 2 Glas Gorenjske Kranj, 27. maja 1957 r A Prvi sekretar CK Komunistične partije Sovjetske zveze Nikita Hruščov je v Leningradu dejal, da lahko Sovjetska zveza v prihodnjih petih letih prehiti Združene države Amerike v proizvodnji živil. »Nočemo razbiti kapitalistični svet z bombami,« je dejal Hruščov. »Ce bomo dosegli ZDA v v proizvodnji mesa, masla in mleka na prebivalca, bomo zamajali stebre kapitalizma z najmočnejšim torpedom, ki ga je kdajkoli videl svet.« Hruščov je potem izjavil, da nameravajo v Sovjetskki zvezi 1. januarja prihodnjega leta ukiniti obvezni odkup kmetijskih pridelkov. A Kakor se je zvedelo v Washingtonu, pripravljajo ZDA »prvi korak« k sporazumu o razorožitvi. Po načrtu, ki ga predsednik Kinsenhower pretresa s svetom za varnost, bi se nekoliko znižala oborožitev zahodnih sil in SZ v težkem orožju, telediri-giranih izstrelkih in letalih za metanje vodikovih in atomskih bomb. Podpisnice sporazuma bi izročile orožje, glede katerega bi se sporazumele, v posebna skladišča, ki bi jih nadzirala Organizacija združenih narodov. A Naša parlamentarna delegacija, ki se mudi v Romuniji, je obiskala predsednika romunske skupščine Petra Grozo. A Grška vlada je povabila predsednika egiptovske republike Nascrja, naj obišče Grčijo. Naser je povabilo sprejel. /\ Včeraj se je zahodnonemški kancler Adenauer na svojem uradnem obisku v Združenih državah Amerike sestal z ameriškim predsednikom Eisenho-werjem. Opazovalci menijo, da je bil glavni predmet razgovorov razorožitev, zlasti še zato, ker se ZDA zdaj resno ukvarjajo z možnostmi za razorožitev, nemška vlada pa ima v tem pogledu drugačna stališča. A Sovjetske oblasti so po 18 mesečnih pogajanjih dovolile angleškim zasebnim avtomobilistom potovanja po Sovjetski zvezi — vendar samo po določenih cestah. Poleg tega mora biti v vsakem avtomobilu zagotovljeno mesto za sovjetskega spremi jevalca-tolmača. A Iz Budimpešte poročajo, da je na Madžarskem od približno pet tisoč kmečkih delovnih zadrug, kolikor jih je bilo lani na Madžarskem, razpadlo okrog tri tisoč zadrug. Po uradnem sporočilu se je to zgodilo deloma zaradi ekonomske šibkosti, deloma zaradi oktobrskega upora. Zdaj je zadrug spet nekaj več, vendar še vedno za 32 odstotkov manj, kot pred lanskim oktobrom. Tudi industrijska proizvodnja Madžarske je letos dosegla samo 92 odstotkov lanske. A V Združenih državah so že enajstič zaporedoma odložili poskusne eksplozije atomskih bomb zaradi slabega vremena. A Po valu gripe, za katero je na Japonskem in ob kitajski obali obolelo nad milijon ljudi, se je zdaj gripa razširila tudi na Indonezijo. A Francoska vladna kriza še vedno traja. Opazovalci sodijo, da bo minilo najmanj deset dni, preden bodo razjasnjeni izgledi za sestavo nove vlade. LJUDJE IN DOGODKI ROMANJE V MEKO ZAHODNEGA SVETA Potovanje kanclerja Ade-nauerja prek Atlantika v ZDA so postala že tradicionalna v vsakoletni pozni pomladi. Tako tudi letos vodi pot sivolasega nemškega kanclerja prek oceana. In to že petič po vrsti. Vsakič nosi Adenauer s seboj vrsto perečih problemov, ki jih skuša rešiti v zanj najpristoj-nejšem kraju — v Washingtonu. Tako je bilo na dosedanjih štirih potovanjih, pa čeprav je bil uradni razlog obiska ZDA podelitev doktorske diplome ene od številnih ameriških univerz. Letošnji obisk sicer ne bo prinesel novega doktorskega naslova Adenauerju, zato pa ga tam čaka mnogo obetajoči neposredni 'razgovor s predsednikom Eisenhowerjem. Za ta razgovor je sicer kancler vedno ujel pripravni trenutek tudi med prejšnjimi obiski, letos pa je to za razliko od prej tudi uradno priznani glavni cilj njegovega potovanja. Adenauerja za tako dolgo pot niso ovirala njegova leta, saj si od obiska v vvashingtonski Beli hiši marsikaj obeta. Tla mu za zdaj še ne gorijo pod nogami, vendar se mu za tak obisk le precej mudi, saj bližnje splošne volitvo že trkajo na duri. Boiin- ski vladi pa prav zadnje čase ne gre vse po maslu. Prav te dni jih je zajela znatna nervoza, ker si niso na jasnem glede ameriškegr. stališč?, do Nemčije. Vse doslej so ameriški zavezniki vztrajno zastopali mnenje, da je združitev Nemčije prvi pogoj za rešitev kateregakoli drugega vprašanja. Zdaj pa kar naenkrat govorijo o možnosti, da bi sklenili tudi delni sporazum o razorožitvi (Eisenhovver), ne da bi poprej skušali razvozlati zamotano vprašanje. Kanclerja je pripravil do nemirnega spanja tudi ameriški načrt o »conah vzajemne kontrole«, ki bi obsegale obo Nemčiji. Adenauerja očitno zelo skrbi, da ne bi načrt o demilitarizirani Nemčiji postal temelj pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Nemčija bi lahko ostala po takem načrtu razdeljena, zraven pa še raz-orožena, demilitarizirana. S tem pa bi uničili vse dosedanje napore Adenauerja, ki si je v zadnjih letih prizadeval, da bi postavil na noge trdno, oboroženo, močno Nemčijo. Pred takimi nevarnostmi, ki grozijo Adenauerju, da mu izbijejo iz rok glavni adut — nemško oborožitev in politiko s postojank sile — se skuš?, zdaj zavarovati stari ■ > kancler. Ni zato čudno, če je prav v Bonnu zasedal svet Atlantske zveze in sklenil oborožiti a atomskim orožjem svoje vojske, da se je tik pred odhodom v VVashington Adenauer sestal ■ poveljnikom atlantskih sil gener. Norstadom, da nemški obrambni minister Strauss skuša v Londonu pridobiti britanske zaveznike za zahodno-nemško načrte. Adenauer si zdaj tudi na »najvišjem« mestu prizadeva dobiti trdnejša in nedvoumna zagotovila in to iz ust samega Eisenhovverja. Takšna poroštva so mu vsekakor potrebna, da bi si pred volitvami okrepil pozicije, ki jih tajanje toge blokovske politike čedalje bolj maje in rahlja. Odkrita podpora Washingtona bi mu tudi omogočila, da bi se trdneje postavil po robu sovjetski »mirovni ofenzivi«, ki ima zaradi nekaterih precej stvarnih ponudb vedno večji odmev med nemško javnostjo. Nemcem je zdavnaj postalo jasno, da je treba iskati ključ za nemško združitev ne samo v vvashingtonski ampak tudi v moskovski miznici. Sedanjih sovjetskih potez, s katerimi ponujajo zboljšanje sovjetsko-nemških odnosov, povečanje gospodarsko- trgovinskih stikov, tudi Adenauer ne more več prezirati. V živahni razpravi o atomski oborožitvi nemške vojske, ki je vzvalovila nemško javnost in jo dvignila proti vladi, je v polno zadelo tudi sovjetsko svarilo: »V primeru atomskega spopada bo Nemčija postala pokopališče . . .« Vse te momente, ki gubajo čelo staremu kanclerju, opozicijski socialdemokrati spretno izkoriščajo in z nekaterimi nasprotnimi predlogi (Ollenhauer-jev načrt o združitvi Nemčije) postajajo čedalje nevarnejši nasprotnik doslej vodilni demokr-ščanski stranki. Adenauer je zato že marsikje moral spremeniti prvotno začrtano taktiko. Tako je, kot je videti, odstopil od načrtov za atomsko oborožitev in jih preložil na čas, ko mu bodo volitve morda spet zagotovile kancler-ski položaj. Glavno oporo za svoje volilne načrte pa kancler spet pričakuje od poti v ZDA in odkrite podpore ameriškega zaveznika. V ponovni volilni bitki jeseni naj bi bilo to glavno orožje v sicer ostareli in ne preveč popularni politiki Adc-nauerjevih krščanskih demokratov. martin tomaž ič J v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO H? TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEfon UPRAVE ST. 190 / TEKOČI SiACUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 81-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV MLADI SLIKARJI RAZSTAVLJAJO Na pobudo Kluba likovnih delavcev Gorenjske je bila pretekli teden v Mestnem muzeju v Kranju odprta razstava slikarskega krožka I. gimnazije v Kranju. Razstava je bila posvečena Dnevu mladosti in služi kot prikaz likovne ustvarjalnosti naše srednješolske mladine. Med deli prevladuje akvarel, ki zajema študije po naravi, motiviko, tihožitja, portret in žanr. aa KAMNIŠKA MLADINA MED SEBOJ V okviru mladinskega tedna so bile v Kamniku športne tekme v vseh disciplinah. V streljanju moških je zmagala ekipa »Stola« pred »Usnjem«, najboljši strelec pa je bil Feliks Golob (podjetje Kamnik). Med ženskimi ekipami je zmagalo podjetje »Kamnik«, najboljša strelka pa je bila Marija Korošec (,Titan'). Na šahovskem brzoturnirju sta zmagala Lado Dobro volje in Miran Trbižan. — Zmagovalne ekipe in zmagovalci v posameznih disciplinah so prejeli prehodne pokale in darila. Z. 20 LET DELA KAMNIŠKEGA PROTITUBERKULOZNEGA DISPANZERJA Kamnik, 26. maja. — Včeraj popoldne je bila v Kamniku odprta razstava ob 20-letnici dela protituberkuloznega dispanzerja v Kamniku. Vodja dispanzerja dr. France Pucelj je podal poročilo o 20-letnem delu dispanzerja, predsednik občine Janko Alfred pa je izrazil priznanje zdravstvenemu osebju in izročil dr. Puclju častno diplomo Občinskega ljudskega odbora. Vodja češke prosvetne delegacije, ki je bila navzoča pri slovesnosti, je čestital k proslavi. Z. JESENIŠKI PIONIRJI OB DNEVU MLADOSTI Jesenice, 26. maja. — Včeraj popoldne so počastili Dan mladosti tudi najmlajši s kulturnim in zabavnim programom. Slavje je bilo še toliko bolj svečano, ker so bili' sprejeti vsi učenci prvih razredov osnovnih šol v pionirsko organizacijo. U. SPET NESREČA Z RAZSTRELIVOM V petek se je v Dupljah ponesrečil 11-letni Dušan Zelič. V bližini dema je našel aluminijasto kapico ročne bombe. Ker otrok ni vedel, kaj to je, je iz nje poskusni napraviti žličko za mlajšo sestrico, da bi so z njo igrala. Pri tem je kapica eksplodirala in mu prizadejala težje poškodbe po obrazu in ostalih delih telesa. — Fanta, zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Tovrstnih nesreč je bilo po osvoboditvi na Gorenjskem izredno veliko, največ zaradi tega, ker otroci podobnih predmetov ne poznajo. Morda bi bi-' lo le prav, da bi jih o tem podučili v šolah. Nestalno s pogostimi padavinami in hladneje, vendar je trajnejši dež malo verjeten. Proti koncu tedna razjasnitve lu vroče. CESKI PROSVETNI DELAVCI NA GORENJSKEM Kamnik, 26. maja. — Včeraj je obiskala Kamnik češka delegacija prosvetnih delavcev. Dopoldne so jih na trgu pozdravili pionirji in zastopniki kamniških prosvetnih delavcev. Češki gostje so obiskali dom invalidne mladine in obdarili gojence. Nato so obiskali tudi Kamniško Bistrico in se odpeljali proti Gorenjski. Z. 20. P O N E D E L J E ZAPRAVLJENO ZAUPANJE Užival je ugled pri ljudeh, ki so ga izvolili v delavski svet, le-ta pa za svojega predsednika. Cene je to funkcijo prizadevno opravljal. Toda vsakdo ima trenutke, v katerih je odločilno, ali zna sam sebe krotiti. Takrat se pokaže, ali si mož trdne hoje ali pa le plamenček svečke, ki ga vsak pihljaj lahko upogiblje sem in tja. Tudi on, Cene, je začel doživljati take trenutke. Po dcikajšnjih ovirah in težavah, potovanjih sem, potovanjih tja, so v podjetju dobili nekaj novih strojev, s katerimi so opremili nov oddelek. Ker je bil hkrati pred vrati državni praznik, so v podjetju priredili slovesno otvoritev novega oddelka, ki jii je sledila — po običaju, ki se je pri nas že kar udomačil — družabna zabava. Cene je sedel pri pijači v družbi delovnih tovarišev, ko so ga poklicali venkaj. Tam so ga posadili v avto, ki ga je — z nekaterimi »viši i mi« vred — zapeljal v bližnjo letovitščarsko gostilno. Avto je to pot prevozil še nekajkrat, dokler ni bila »zaključena družba« v celoti zbrana. In ko je kolektiv v tovarni že končal zabavo, je ta družblca šele začela pravo veseljačenje. Cenetu je bilo skraja nerodno. Bolj sproščeno bi se zabaval v družbi drugih delavcev. Sam pri sebi je obsojal oddelitev te družbice izbrancev od kolektiva. Mar se bomo še kar delili med »boljše« in »navadne« člane kolektiva? »Toda če se bom v to zapikoval, bodo rekli, da sem droibnjakar,« je sam pri sebi razmišljal. Nekaj kozarcev vina in prijaznih besed v družbi pa je njegove občutke nekoliko utišalo. Kak dan pozneje je v tovarni tudi na Cenetova ušesa priletelo pikanje: »Nas so hoteli udobrovoljiti s klobaso in kozarcem vinat siami pa hajdi! na požrtijo.« »Tam si pa nismo tovariši!« »Mar naj bi raje uredili menzo ali kaj drugega pametnega, kot da se takole razsiplje!« Cene je v upravi opomnil, tako mimogrede, na te govorice, pa so mu rekli: »Beži, beži, to je primitivizem« Kmalu nato je bil Cene premeščen na bolje plačano delovno mesto. Odtlej ni bil več odločen, kadar je bilo treba v delavskem svetu zavrniti kake neupravičene predloge nadrejenih starešin. Zgodilo se je, da so trije izmed teh uslužbencev predlagali del. svetu, naj jim odobri poseben dodatek za neko že opravljeno potovanje. Prav takrat pa so nadrejeni uslužbenci predlagali, naj igre tudi Cene na službeno potovanje v incizemstvo. Cene je bil sam v sebi razklan. Čutil je, da ni prav, če odobrijo dodatek k dnevnicam, hkrati pa se ne bi rad zameril nikomur, ki bi mu lahko od-jedel potovanje v inozemstvo. Člani delavskega sveta so na seji pogledovali Ceneta, ker pa je le-ta molčal, so onim uslužbencem dodatek k dnevnicam — čeprav s slabo prikritim negodovanjem — odobrili, češ: »Saj so si ta dodatek že tako dali izplačat!« Male napakice pa so uglajevale pot večjim. V Cenetu so moralne zavore popuščale. Iz razdvojenosti, ker je želel, da bi ravnal prav, a sam sebe ni mogel več premagovati, ga je bilo nekaj časa sram pred samim seboj. Toda nazaj ni znal več. Prišlo je celo do tega, da je z odobravajočo pasivnostjo pristal na predlog, po katerem naj bi se dobiček delil enim s preveliko, drugim s premajhno žlico. Nekateri člani del. sveta so molčali, ker bi bili — tako kakor Cene — deležni večje žlice, kot bi jim po delu pripadala. Vsi člani delavskega sveta pa se niso strinjali. V kolektivu pa je zašumelo kakor v panju, tako da je ta predlog prepadel. Cene je začutil, da mu ljudje več ne zaupajo, zato se jih je začel izogibati. Bilo ga je sram. Posebno hudo pa mu je bilo čez nekaj mesecev, pri volitvah, iko ni bil več izvoljen, čeprav je bil na kandidatni listi. Morda bo to — čeprav neprijetno kot zebozdrav-nikove klešče — zanj le zdravilno. Morda pa ga bo — če ne bo spet našel samega — vrglo v odmaknjenost od kolektiva? To se bo zdaj kmalu pokazalo. Kaj pa pravijo tisti, ki so mu naravnali korak na to pot? M. Z. DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1957 NA JESENICAH SPREJET Tudi na Jesenicah so na petkovem zasedanju Občinskega ljudskega odbora ponovno razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto. Ker so o tem že razpravljali tudi na zborih volivcev, je Občinski ljudski odbor družbeni plan in proračun z malenkostnimi spremembami sprejel. Med drugim so sprejeli tudi predlog o likvidaciji podjetja »Jalovec« v Ratečah. Zasedanja sta se udeležila tudi ljudska poslanca dr. Miha Potočnik in Zvone Labura. U. TEDEN MLADOSTI 't V SKOFJI LOKI V Skofji Loki so že od nedelje dalje na sporedu najrazličnejše prireditve. V ponedeljek so za program poskrbeli osimošolci in četr-tošolci. Tretja generacija osme je predala ključ sedmemu razredu. V torek so člani JLA in pripadniki predvojaške vzgoje priredili šahovsko tekmovanje. Kulturni del proslav je izpolnilo lutkovno gledališče KUD »Tone SiCrer«. V petek je bila akademija gimnazijcev in učencev osnovne šole. NA JESENICAH TUDI PIONIRSKA RAZSTAVA V počastitev VI. mladinskega festivala so na Jesenicah odprli tudi pionirsko razstavo. Na razstavi sodelujejo s svojimi delii cicibani jeseniškega vrtca in pionirji jeseniške osnovne šole, ki delajo v raznih krožkih — slikarskem, foto-amaterskem itd. Razstava je bila odprta v petek in je zanjo precejšnje zanimanje. U. VIŠJI PRISPEVEK VODARINE TRŽIŠKIII INDUSTRIJSKIH PODJETIJ Zasedanja Občinskega ljudskega odbora v Tržiču se je prejšnji petek udeležil tudi podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak. Sprejeli so družbeni plan in proračun za leto 1957 in izvolili svet za blagovni promet. Med drugim sO sklenili tudi, da se zviša vodarina industrijskim podjetjem do višine prispevka za vodarino v drugih mestih. Sprejeli so tudi predlog nove tarife za najemnine. Talko bodo imeli hišni lastniki od najemnin precej več dohodkov. — O ostalih sklepih bomo poročali še v naslednji številki. J. V. PRAZNOVANJE V SMLEDNIKU Nad 1500 pionirjev iz občine Medvode in Šentvid nad Ljubljano j* 23. maja z veličastno manifestacijo proslavilo Titov rojstni dan. E>3 jo bilo razpoloženj o še bolj slovesno, je poskrbela godba Ljudske milice iz Ljubljane. Najprej $° nastopili pevski zbori osnovnih šol in nižjih gimnazij iz obeh obči0' nato pa so sledila športna tekm0" vanja. Zmagovalci so prejeli leP3 darila. Pionirji so vodstvu vzgaJ3' lišča v Smledniku in zastopnikom ObLO Medvode hvaležni, da so pripravili tako lepo praznovanje. S. T- OBNOVILI BODO MARKACIJ^ V Fizkulturnem domu na Jesen'' cah je bil v soboto popoldne zW planinskih maaikacisitov s podroČJ Julijskih Alp. Markacisti iz Ratec' Trente, Bovca, iz Bohinja in B3^ dovljice so se pogovorili o mar^ ciranju novih poti in obnovi doSe danjih markacij. ^' Žrebanje prvomajske križanke fi0 danes ob 15. uri v prostorih ured. »glasu gorenjske« na koroški cesti st. 6 v kranju. reševalci križanke — udeležite se žrebanja! Prodam dobro obranjeno žen-8^o kolo. — Benedičič Marija, ZS. Besni ca 28. Mizarskega pomočnika sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. Podpisana Farič Marija iz Kranja preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla o Le-skovec Milki iz Kranja.. Zahvaljujem so ji, da jo odstopila od kazenskega pregona. Prodam motor znamke NSU 200 ccm z prevoženimi 7000 km. Košir Andrej, Labore 23, Kranj. Kupim dclbro ohranjen ženski šivalni stroj znamke »Singer« ali »Pfaf«. Naslov v oglasnem oddelku. Mfflfo Na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ, št. 31-371/55 in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-424/53) razpisuje komisija za razpis mesta direktorja komunalnega podjetja „Ceste in kanalizacija" Kranj MESTO DIREKTORJA komunalnega podjetja „Ceste in kanalizacija" Kranj Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. gradbeni inženir ali gradbeni tehnik s petletno prakso v stroki, 2. visokokvalificirani delavec z izpitom za cestnega nadzornika in večletno prakso. Pravilno kolekovano prošnjo z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni izobrazbi je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do vključno 6. junija 1957. PRODAMO NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA: 1. vrtalni kovinski stroj, 2. ročni električni vrtalni stroj, 3. ročni električni brusilni stroj za les, 4. pisalni stroj AEG. Interesenti naj se /glasijo osebno pri podjetju „Rolela-mizarstvo" Kranj Komisija za razpis mesta upravnika kmetijskega posestva „Storžič'', Jezersko razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ, št. 31-371/55) in 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ, št. 51421,53) MESTO UPRAVNIKA Kmetijskega posestva „Storžič" Jezersko Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. inženir agronomije ali kmetijski tehnik z večletno prakso, 2. absolventi kmetijskih šol in tečajev na vodilnih položajih v kmetijskih organizacijah, osebe z nepopolno srednjo šolo in prakso v poljedelstvu in živinoreji. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in dokazili o šolski in strokovni kvalifikaciji je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru do vključno 15. junija 1957. Tovarna tiskanega blaga v Kranju sprejme nekaj vajencev za poklice. APRETER, BARVAR IN TEKSTILNI TISKAR Pogoj za sprejem je: dobro zdravstveno stanje in najmanj 2 razreda gimnazije ali 0 razredov osemletke in starost najmanj 14 let oziroma za tiskarje in barvarje 16 ali vsaj najmanj 15 let. Tem vajencem bomo nudili višje mesečne nagrade, kot so določene z Uredbo in po eno obleko. Interesenti naj se osebno javijo na Upravi podjetja do 20. junija 1957. VPIS V I. LETNIK EKONOMSKE SREO. SOLE V KRANJU Sprejemni izpiti ta vpis v I. letnik bodo od 5. do 8. Junija 1957. Sprejemni izpit lahko opravljajo dijaki in dijakinje, ki so uspešno dovršili 4. razred nižje gimnazije ali popolno osemletko iz: slovenskega jezika, tujega jezika in matematike. Prošnji za opravljanje sprejemnega izpita je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in 50 din za koleke. Prošnje sprejema ravnateljstvo do vključno 3. junija 1957. Pričetek izpita bo 5. junija 1957 ob 7. «ri zjutraj po razporedu, ki bo objavljen na oglasni de-3ki. Ravnateljstvo RAZPIS ZA SPREJEM UČENCEV (MOŠKIH) V INDUSTRIJSKO GUMARSKO SOLO V KRANJU v šolskem letu 1957/58 Industrijska gumarska šola v Kranju je šola, ki pripravlja izučen gumarski kader. Šola traja 3 leta. Učenci imajo praktično delo v Tovarni gumijevih izdelkov Sava v Kranju 4 ure dcpoldan in teoretičen pouk v prostorih šole popoldan. Učenci I. razreda dobivajo mesečno nagrado din 2500.--, učenci II. razreda din 3.000.— in učenci III. razreda din 4.000.—. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu imajo absolventi zagotovljeno zaposlitev v Tovarni gumijevih izdelkov Sava v Kranju. Pogoji za sprejem: 1. da so učenci telesno in duševno zdravi, 2. da so uspešno dovršili 4. r. gimnazije ali osemletno šolsko obveznost, 3. da niso mlajši od 14 in ne starejši od 17 let. Prošnjo za sprejem, kolekovano z din 30—, izpisek iz matično knjige, šolsko in zdravniško spričevalo, sprejema ravnateljstvo šole do 15. 8. 1957. Učenci imajo' možnost za kulturno izživljanje, šport in šah. Ravnateljstvo Industrijske gumarske šole, Kranj KINO »STORŽlC« KRANJ Od 27. do 29. maja, ameriški brrvni film »KOCKAR Z MI-SISSIPIJA«, ob 17.30 in 20. uri — zadnjikrat. 30. maja, angl. barvni fistavi-sicn film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«, ob 17.30 in 20. uri. LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ Od 27. do 29. maja, premiera angl. barv. vistavision filma »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«, clb 20. uri. 30. maja, premiera franc. filma »OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 20.30 uri. KINO »RADIO« JESENICE 27. in 28. maja, amer. barv. film »FANT IZ OKLAHOME*, ob 18. in 20. uri. 29. in ?0. maj.a, amer. film »BEG IZ GUYANNE«, ob 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 28. maja, amer. film »NE BODO MI VERJELI«, ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 30. maja, amer. barvni film »FANT IZ OKLAHOME«, ob 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 27. maja, ameriški film »NE BODO MI VERJELI*, ob 19. uri. Samo tega dne. KINO ŽIROVNICA 29. maija, amer. film »NE BODO MI VERJELI«, ob 19.30 uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 29. maja, ameriški barv. film »FANT IZ OKLAHOME«, ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA 28. in 29. maja, ameriški film »BALADA O ČRNEM ZLATU«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. KINO BLED 27. maja, ameriški barv. film — komedija »GENERALNI INSPEKTOR«. 28. in 29. maja, amer. kriminalni film »Z VRAGOM SO TRIJE«. «30. maja, angleški barv. pustolovski film »ZVEZDA INDIJE«. GORENJSKA ZA DAN MLADOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) društva TVD Partizan, člani predvojriške vzgoje in drugi, pa je bilo praznovanje VI. mladinskega jeseniškega festivala in Dneva mladosti na Jesenicah zaključeno. U. V KAMNIKU Na Dan mladosti, v soboto popoldne, je bil v Kamniku slovesno zaključen mladinski teden. Vsa mladina kamniškega okoliša se je zbrala na stadionu. S pesmijo in prapori so pri-korakakale povorke od vseh strani. Nad 2000 pionirjev in mladincev je prisostvovalo zaključnim tekmam v vseh atletskih disciplinah. Posebno ostre borbe so bile v skokih in tekih. Po končanem tekmovanju je bil slovesno razvit mladinski prapor, ki sta mu kumovala tova-rišica Rotova in tovariš Lah. — Prapor je prevzel sekretar mladinskega komiteja in ga izročil najboljšemu mladinskemu aktivu — tovarni Svilanit. Predsednik občine Janko Alfred je v dvorani sprejel najboljše pionirje vseh kamniških šol. — Po končanem tekmovanju je klub za konjski šport Bežigrad prikazal tekme v raznih disciplinah konjskega športa. Ker je bila to prva tovrstna prireditev, je bilo izredno veliko tekmovalcev. Z. NA BLEDU 2e od četrtka naprej so bile na Bledu razne prireditve v počastitev Dneva mladosti, ki so jih pripravili učenci osnovne šole ift dijaki gimnazije. Posebno svečan je bil sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo in pionirjev v mladinsko organizacijo. Na sobotni prireditvi je nastopilo okoli 130 mladih pevcev, glasbenikov, recitatorjev in drugih. V nedeljo dopoldne pa je bila na Bledu parada, ki se. se je udeležilo 1500 članov TVD Partizan, predvojaške vzgoje, pionirjev, planincev, mladih gasilcev, letalcev, vojakov in športnikov. Zbranim je govoril tajnik republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije tovariš Roman Albreht. Na popoldanskih tekmovanjih je nastopilo okoli 500 mladih telovadcev. J. B. V BOHINJSKI BISTRICI Bohinjska mladina že cd dne 19. maja proslavlja Dan mladosti. V tednu mladosti so bile po vseh šolah razne svečanosti in športna tekmovanja, koncert mladnskih pevskih in tamburaških zborov. Na predvečer Titovega rojstnega dne, v petek zvečer, je mladina po okoliških hribih zakurila kresove in ob pokih možnarjev proslavljalala 25. maj. V soboto so bila v Bohinjski Bistrici športna tekmovanja, zvečer pa je bila v domu predstava otroške igrico »Princeska in pastirček«, ki so jo ponovili tudi v nedeljo popoldne. Istočasno s proslavljanjem Dneva mladosti so bohinjski vajenci proslavljali tudi svoj praznik — dan vajencev. V počastitev tega dneva so vajenci odšli na ekskurzijo po Gorenjski, j. R. GLEDftLlSCE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V torek 28. maja ob 20. uri, red A in izven.Aleks Leščan — »SLEPI POTNIK«. V sredo 29. maja ob 16. uri — zaključna predstava za sindikat tovarne »Iskra« Aleks Leščan »SLEPI POTNIK«. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo v globoki žalosti,, da je dotrpela naša dobra, ljubljena EMILIJA MIKLAVŠIČ roj. Pintar Pogreb nepozabne bo v torek, 28. maja 1957, ob 16. uri v Cerkljah pri Kranju. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: mož Janko, sin Ivo, hčeri Mili in Vida z družino ter ostali sorodniki. Cerklje, Kranj, Goriška Brda, 25. maja 1957. PREHODNI POKAL ObK LMS KRANJ OSVOJILA STTŠ Kranj, 26. maja. — Včeraj je bilo na igrišču Triglava atletsko prvenstvo kranjskih srednjih in strokovnih šol za pokal Občinskega komiteza LMS. Čeprav bi gimnazija z močmi, s katerimi trenutno razpolaga, ne mogla ubraniti pokala, bi vsekakor lahko nabrala število točk. Preeej njenih najboljših tekmovalcev je namreč odšlo na festival v Slavonski Brod. Tekstilna šola je bila že nekdaj nevaren nasprotnik gimnaziji in je tokrat pokal zasluženo osvojla s precejšnjo prednostjo. Tudi ostale šole so od lani močno napred-vale. REZULTATI — moški: 100 m Nograšek (Vaj. š.), Kožun (IKŠ) 12,4 200 m, Cimerman 26,1 1U00 metrov Karamarkovič 3:00.'/ — skok v višino Čuk (Plesk. š.) 160 centimetrov — skok v daljino Čuk (Plesk. š.) 559 cm — met krogle Brglez (STTŠ) 13,88 --met kopja Munding (Gum. š.) 39,45 m — štafeta 4 krat 100 m I. gimnazija (Jenko, Udir, Ve-ličkovič, Čolnar) 50.0, STTŠ 50.0, Vajenska šola 52.9. Ženske: 60 m Vencelj, Gorjanc (obe I. gimn.) 9.0 — 400 m Pelko (STTŠ) 1:13.9 — skok v visino Mladenovič 128 cm — skok v daljino Poličar (I. gimn.) 4P6 cm — met krogle Ogrin (I. gimn.) 8.95 m — štafeta STTŠ (Vidmar, Marinčič, Smolnikar, Jerih) 36.8, Ekonomska sr. šola 37.9, Vajenska šola 39.4, I. gimn. je bila zaradi napačne predaje diskvalificirana. Končni vrstni red: Moški: 1. STTŠ 7828 točk, 2. I. gimnazija 6593 točk, 3. Vajenska šola 5902 točke, 4. Gumarska šola 5392 točk. Ženske: 1. I. gimnazija 5231 točk, 2. STTŠ 5221 točk, 3. Vajenska šola 3990 točk, 4. ESŠ 3494 točk. S. MEDNARODNI »RALLYE« SKOZI GORENJSKO Dne 30. maja 1957 bo po naših krajih mednarodni »rallye« v okviru evropskega šampio-nata. Vozili bodo tudi skozi šk. Loko, Hotavlje, Vršič, Kranjsko goro, Jesenice, Tržič, Ljubelj. Ker bodo vozači vozili povprečno 50 km na uro, bo hitrost na preglednih in ravnih cestah ter skozi redkejša naselja precej večja. Zato opozarjamo prebivalce omenjenih krajev, da pazijo na otroko in živino, da ne bi nenadoma prečkali ceste in s tem ogrožali vozače in sebe. PLANINSKO DRUŠTVO »DEŽNIKAR« ŠKOLJA LOKA BO PRAZNOVALO 50-LETNICO Planinsko društvo »Dežnikar« Škof j a Loka bo cd 9. do 16. junija praznovalo SO-letnioo svojega obstoja. Planinstvo se je pravzaprav začelo razvijati v Selški dolini in šele kasneje so se za to začeli zanimati tudi Ločani. Društvo je imelo pred vojno dve planinski postojanki, na Ratitovcu in Lubniku, ki sta bili med vojno požgani. Po osvoboditvi se je društvo lotilo obnove cbeh domov. Postojanki na Lubniku manjka samo še elektrika, vendar bo tudi ta kmalu zasvetila. STRELSTVO GORENJSKI PIONIRJI — STRELCI ŽE DRUGIČ DRUGI NA REPUB. PRVENSTVU Preteklo nedeljo je bilo v Ljubljani ekipno pionirsko republiško prvenstvo z zračno puško. Gorenjski pionirji so na tem tekmovanju že drugič zasedli drugo mesto s 715 krogi za celjskimi, ki so dosegli le 4 kroge več. ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI Zvezna liga : Dinamo 2:1 : Sarajevo 2:1 Zagreb 0:0 : Špartak 1:1 MLADOST : GRAFIČAR 4:3 (2:1) Kranj, 26. maja. Tekma Ljubljansko-primcrske lige — igrišče neprimerno za igro — gledalcev 150 — strelci: Novak v 28 min., Kroupa v 52 minuti, Snoj v 83. min. za Grafičar in za Mladost: Jocif v 6. minuti in v 6?. minuti, Rrada-ška v 17 min., Eržen v 82. min. — Sodnik: Skalar. Danes je Mladost zopet prijetno presenetila, saj je v dvoboju z močnim Grafičar jem pobrala ves izkupiček. Čeprav so bili gostje tehnično mnoga boljši rd domačinov, jim to ob razmočenem igrišču ni d^sti pomagalo :'n so igralci Mladosti s požrtvovalnosti nadoknadili to picdnost. Ves prvi polčas je potekal v rahli premoči domačinov, ki so ?e v pivih minutan doseli Iva gola, od katerih ;e sodnik pi;-znal le enega. Kljub tettVU j« učinkoviti napad Mladosti kmalu oovišal na 2:0. Kmalu /.a tem so gestje izkoristili nespretnost domačega vratarja in /marnša-li ravliko. Sploh lahko ročemo, da sir vratarja danes sv.;i r.a-lcgi kaj slabo opravila, vendar jih opravičuje slab t.?r.m. Sedma minuta je bila usodna za Mladost, saj so ji GraLčarji z golom Kroupe nevarno ogrozili zmago. Grafičar ni znal izkoristiti trenutne terenske premoči in igra je kmalu dobila enakovreden značaj. Do 63. minute sta si obe moštvi na vse načine prizadevali, da bi dosegli vodilni gol, kar je uspelo napadalcu Mladosti Jocifu, Id je z golom iz gneče povedel Mladost v vodstvo. V 82. minuti je bil uspešen Eršen, ki že dolgo ni nastopal v dresu Mladosti. Kazenski strel s kakih 18 metrov je realiziral in s tem žago--tovil Mladosti zmago. Gostje so sicer že v naslednji minuti s hitrim prodorom zmanjšali rezultat, vendar se ta do konca ni spremenil. KEGLJANJE MARTELANC DO SEDAJ VODI Kranj, 26. maja. — Včeraj in danes je bilo na igrišču Triglava izbirno tekmovanje najboljših kegljačev in kegljačic z vse Slovenije za sestavo državne reprezentance. Med moškim je nastopilo 14 kegljačev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ljutomera, Rakeka in Kranja. Prvi del tekmovanja je bil v soboto v Kranju, drugi del pa je danes v Ljubljani. Kegljaška zveza Slovenije bo potem izbrala 6 najboljših za nadaljnje izbirno tekmovanje. Nekaj boljših rezultatov, ki so jih kegljači dosegli v soboto: 1. Martelanc 886 kegljev, 2. Steržaj (Ljutomer) 871 kegljev, 3. Kobal (Branik) 868 kegljev. Ženske pa so danes tekmovale že drugič. Nastopilo je le šest tekmovalk iz Maribora, Ljubljane in Kranja. Po tekmovanju v Ljubljani in Kranju je vrstni red kegljačic naslednji: 1. Smrajc (Gradiš) 1209 kegljev, 2. Čadež (Triglav) 1195 kegljev, 3. Erjavec (Gradiš) 1181 kegljev. Prav tako bo tudi med njimi Kegljaška zveza Slovenije izbrala štiri tekmovalke za nadaljnje tekmovanje. Vardar Vojvodina BSK : Zagreb I. conska liga Turbina : Trešnjevka 1:0 Ljubljana : Reka 5:2 Tekstilac : Odred 1:1 Jadran : Grafičar 3:1 Uljanik : Split 2:1 Metalac : Šibenik 1:0 Ljubljansko-priinorska liga Ilirija : Izola 0:5 Branik : Nova Gorica 4:1 Za pokal maršala Tita Radnički : Partizan 3 :5 PREHODNI POKAL OSVOJILI JESENIŠKI ŠAHISTI Jesenice, 26. maja. — Včeraj je bil na Jesenicah odigran šahovski troboj na desetih deskah med ekipami Jesenic, Radovljice in Bohinja. Tekmovali so za prehodni pokal Občinskega komiteja LMS Jesenice. Prvo mo-sto je zasedla ekipa Jesenic s 15 in pol točkhe pred Radovljico s 13 in pol in Bohinjem to 1 točko, Bled pa je odstopil. S. J. NOGOMET Tržič : KRIM 1:2 (0:1) Tržič B : Planika Kranj 4.1 *3:0) TRIGLAV B : NAKLO 2:1 (1:0) Kranj, 26. maja. — V prvem kolu za pokal maršala Tita je bila danes na igrišču Triglava v Kranju tekma med Nakloni in drugim moštvom Triglava. Domača ekipa je bila zaradi odhoda nekaterih igralcev v Slavonski Brod oslabljena, vendar je kljub temu zmagala. 4 Glas Gorenjske Kranj, 27. maja 19H iVOriAN SLIKANICA' ■ ZAitfnvorr ■ r* i i li Le kako bo šlo, ko niti tega ne ve, na katero njivo bi morala sejati jaro rž, kam spomladanski ječmen in oves, kam naj bi posadila krompir? Da, niti meje ne pozna! Mogoče so sosedje že globoko zaorali v Gašperinov svet! In vendar mora, ne sme se vdati obupu! Ne sme pustiti, da bi dolgovi še bolj narastli in bi šla naposled domačija na boben! Vse naslednje dni si ni prizanašala. Tudi Uršo in hlapca je gonila za delom. Koncem tedna je Joža rekel, da si bo prebral gospodarja. Ana mu je odvrnila, naj kar gre, ker posto-pačev ne potrebuje. Hlapec jo je debelo pogledal in ni rekel nobene več. Kljub obilici skrbi in pehanja pa ni mogla prezreti, kako prihaja v Kropo pomlad. Čutila jo je v debelih, kamenitih zidovih, ki so se potili. Mraz se je z dvorišča selil v obokane čumnate in kadar je stopila na dvorišče, jo je zajelo toplo vzdušje, vse drugačno od hladu in sivine v stari hiši. Stala je pred hišo in mežikala, sončna luč jo je slepila. Pogledovala je vzdolž vode; kolesa so se vrtela urno, veselo, celo jeka kladiv je postala glasnejša in veselejša. Nič več ni bilo treba kovačem s sekirami razibijati ledu na loputah, jug ga je počasi izlizal. Voda je narastla, sivozelena in kalna je butala v stene vigencev, izpodjedala je kamenite temelje in srdito brizgala v zidove. Ni se je bala. Spomladanske vode nikoli ne prinašajo velikih poplav. Vso zimo ni videla sonca, zdaj se ga je veselila kakor otrok. Opazovala je starce, ki so posedali pred kočami in se greli. Jelovica s svojimi mračnimi gozdovi je sicer prestrezala toploto, vendar je sijalo sonce v trg, od enajstih dopoldne do treh popoldne. Vedela je, da ga bo vsak dan več. Za trenutke ji je bilo neskončno prijetno opazovati stare hiše, pokrite z macesnovimi klanicami, ki so se srebr-kasto lesketale, in črne vigence, nagnjene nad vodo, kakor bi se hoteli vsak hip zrušiti. Pomlad je čutila tudi drugače, tako, kakor že leta in leta ne več. Če se je še tako otepala, je moraila misliti na Dominika. Mislila je nanj pri delu, zvečer jo je misel nanj spremljala v kamre, vroče, razburljive sanje so jo nosile v njegovo naročje in zjutraj so ga bile še pol dremotne misli polne. Tako je sanjarila samo enkrat v življenju, takrat, ko se je zagledala v Bičkovega Tomaža. Toda Tomaž jo je končno zasnubil, Dominik pa je ne bo nikoli in sploh je vse tako nesmiselno! Trdo se je obsojala, a si ni mogla pomagati. Bilo je, kakor da se je v njej prebudila neka druga Ana, ki je doslej spokojno spala in tista je bila vsa drugačna od prejšnje. Nekajkrat jo je prijelo, da se je zvečer v postelji razjokala. Ko so ji solze usahnile, se je sramovala sama sebe. Ali je mogoče, da se je ona, petintridesetletna ženska, ki že dolgo ni več mislila na možitev, zagledala v mladega fanta? Kako bi se ji ljudje smejali, kako bi jo obsojali! In vendar je bila brez moči. Sredi dela so ji navrele solze v oči in jokala je brez pravega vzroka. Morebiti zaradi ene same Dominikove besede, ki si jo je priklicala v spomin, zaradi dogodka iz otroških let, ki se ga je mimogrede spomnila, zaradi pesmi, ki jo je nekdo zažvižgal, gredoč čez trg. Ljubezen jo je mučila in najhuje je bilo, da se Dominiku ni mogla povsem izogniti. Skupaj sta sedela pri južini, skupaj pri večerji, vsak dan je prihajal k njej in jo ogovarjal, spraševal jo po tem in onem. Bilo ji je hudo, da bi skoprnela. Cvetni teden je prosila soseda Rogovilca, naj ji pokaže meje. Starec je rad šel z njo na polje, dobro se mu je zdelo, da ga sprašuje za svet. Pokazal ji je, do kam segajo njene parcele in jo opozoril, da je Majdnik tu in tam že zaoral v njeno zemljo. Papež in reklama Neko italijansko turistično podjetje je vabilo ameriške turiste, ki potujejo v Evropo, naj si ogledajo Kim. Vabilo jih je s temle geslom: »Oglejte si Rim, kjer boste videli papeža!« Zgodilo pa se je, da neki turist med svojim obiskom v Rimu ni videl papeža in je tožil omenjeno turistično podjetje. Podjetje je tožbo izgubilo in moralo plačati razočaranemu turistu 10.000 dolarjev odškodnine. V Ljudski republiki Kitajski se je razširilo množično fizkulturno gibanje v tovarnah in podjetjih: v polurnem odmoru med delom morajo vsi delavci na tovarniška telovadišča, kjer si z različnimi vajami ob spremljavi glasbe iz zvočnikov utrjujejo telo in krepijo mišice. Izseljevanje iz Anglije Nobena skrivnost ni, da gre z angleškim gospodarstvom že precej let strmo navzdol. Angleška vlada vsakih nekaj let pozove prebivalstvo, naj zategne pasove. Zagrenjeno morajo Angleži ugotavljati, da ni več kolonij, ki bi dajale velikanske dobičke, in da se to pozna na mizi vsake angleške družine. Kdor ne pozna podrobneje angleških gospodarskih prilik, ne bi verjel, da se v zadnjih letih Angleži množično izseljujejo iz svoje domovine, ri»r je pač posledica težkega gospodarskega položaja dežele. Na sliki: dolga vrsta ljudi pred kanadskim konzulatom v Londonu čaka na dovoljenja za izselitev v Kanado. To kitajsko telesnovzgojno gibanje je zavzelo izredno širok obseg, zato med kitajskimi delavci nikakor niso redki telovadci, kakor ta na gornji sliki, ki je ca naše pojme že kar malce akrobata. Jezersko jo dobilo ime po nekdanjem jezeru, katerega sledovi se 'še danes razločno vidijo, saj vsa ravn>ina na Jezerskem ni drugega kot nekdatnje jezersko dno. O tem priča tudi geološki sestav te ravnine, ki je še danes zamočvirjena in pravzaprav docela nerodovitna. Jezernica z okrog tridesetimi izviri in pritokom Mlinščico se ob poplavah razlije po ravninskem površju. Kjer je dno izsušeno, uspeva dobro trava, njive, na katerih pridelujejo zlasti krompir in zelenjavo, se umikajo na položne robove. Da je bilo tu svojčas jezero, pričajo tudi zgodovina in uetna izročila Čeprav na Jezerskem zdaj ni jezera, domačini še vedno ne rafbdfjo besede Jezersko ampak pravijo Pri jezeru. Geologi menijo, da ravnega eveta tod svojčas ni bilo, ampak samo globoka in stegnjena dolina. Vremenska ali potresna katastrofa je z zemeljskimi plazovi s Kočne dolino zajezila in nastalo je jezero, ki je moralo biti pravi gorski biser. Segalo je od današnjega vaškega središča vse do podnožja Ravenske Kočne in Golega vrha. Jezero je bilo dolgo približno 2 km, široko pa niti enega. Na desni je jezero obkrožal venec Kamniških planin, od Malega in Velikega vrha preko Kočne in Grintavca tja do Ravenske Kočne, z leve pa so segli vanj zadnji obronki Karavank, predvsem Virnilkov Grintavec. Po kdo ve kolikih stoletjih je voda na podoben način spet odtekla itn tako je nastala in ostala današnja podoba jezerske ravnine. Spodnje Jezersko obsega južni in zahodni del pokrajine v območju Gornje Kokre in Reke nad Fužinami. Jedro ob sovod-niju z Jezernico se raztegne ob Kokri globoko v kotlinasto Komendo, drugo obcestno središče v nižjem Podlogu pa ob Reki v Zabukovec in Podstoržič. Ostali deli se imenujejo po razkropljenih velikih kmetijah. Zgornje Jezersko združuje se-llšča okrog hi v šega jezerskega dna in je 3 km oddaljeno od Spodnjega Jezendkega. Gosto obljudeni Spodnji kraj predstavlja glavno prometno središče z elektrarnami, trgovinami in gostišči. V razširjeni ravnici se nato prične vrsta kmetskih domov z glavnim seliščem v Ravnem in se na Podršnikovem in Jezerskem vrhu spet strne v važno obmejno zaselje. Obe Kočni sta poseljeni le v dnu, na drugi strani pa se posamezne kmetije dvignejo tudi v prisoj -nejšo karavanško višine. Krajevno ime Za gradiščem spominja morda na predzgedovin-sko naselbino. Med najstarejše stavbe, ohranjene iz 16. stoletja, spada poleg Senkove hiše zlasti Jenkova kasarna pri Stularju na Ravnem, nekdamji grad roparskih vitezov. Napisi potnikov-v latinskem, italijanskem in nemškem jeziku iz 1560—1573 na stenah grajske kašče pričajo o nekdanjem živahnem prometu Cesto čez Jezersko na Koroško pa so uporabljali že stari Rimljani. Jezersko je znano gorsko zdravilišče in letovišče. Vsa pokrajina ima za obisk 'izredno privlačnost in se v ta namen že vpeljane tuijskoprometne naprave stalno izboljšujejo. 5 u cc