TRGOVSKI T.IST Časopis met trgovino,, induistrljo Licejska knpznica Ljubljana iredntšlvo In upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, s— Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt lete 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži sc v I jubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 25. decembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV, 152. MBMnNMMNUMOUMMNMiRaMO« m Generalni ravnatelj Alojzij Tykač: Gospodarsko Setp 1923, zlasti z ozirom m nase denarske zavode. gatejših dežel v Evropi, ali malo je bilo onih, ki bi znali to bogastvo najti in ga izkoristiti. Pomanjkanje strokovnih šol, statistike prometa, politič- Važnost bilanc denarnih zavodov. Z 31. decembrom i ikega leta zaključujejo družbe, trg* v^ci in deloma tudi privatniki takozvano bilančno loto. Z ozirom na zakone, pravila in splošne uzance tvori razdobje od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta popolnoma samostojno perijodo v poslovanju; z 31. decembrom se zaključujejo vsi računi, osebni in stvarni, in kot nadaljnji korak sledi potem v par tednih bilanca, ki pokaže uspeh ali neuspeh prejšnjega leta. Med drugimi družbami zavzemajo danes prvo mesto v javnem gospodarskem življenju denarni zavodi in torej tudi njihove bilance, ki so tembolj zanimive, ker dajejo verno sliko celokupnega gospodarstva ožje ali širše pokrajine, in sicer ne le trgovine, temveč tudi industrije, poljedelstva, da, celo javnega državnega ali pa občinskega gospodarstva. Današnji denarni zavodi so pač v stalnih stikih z vsemi temi važnimi faktorji splošnega gospodarstva, in »icer deloma potom direktne udeležbe pri istih, deloma pa vsled kredi-tovanja, osebnih zvez itd. Te zveze gredo tako daleč, da lahko rečemo, da se zrcali uspeh ali neuspeh trgovine, industirje itd. neposredno v bilancah denarnih zavodov. Poleg manjših združitev, zadrug, ki delujejo izključno v omejenem rajonu, in hranilnic, katerih delokrog pa določajo zakoni in drugi oblastveni predpisi, stojijo med denarnimi zavodi v ospredju banke. Ustroj bančnih podjetij dovoljuje istim precejšnjo gibčnost v poslovanju in vsled tega vidimo, da vršijo banke najrazličnejše denarne, blagovne, hipotekarne in druge posle. 1*0 tem kratkem uvodu si oglejmo poslovanje naših bank v Jugoslaviji v bilančnem letu 1923. Razvoj naših denarnih zavodov v prvih letih po osvobojenju.# Žal, posebno zadovoljivega ne moremo najti! Dasi bodo bilančne številke največjega dela naših denarnih zavodov prav zadovoljive, vendar ne ■memo s tem trditi, da je s tem dokazan tudi napredek proti prejšnjemu letu. Seveda moramo tu podčrtati nepobitno dejstvo, da potrebuje gospodarski razvoj države več let, in to velja zlasti za povojno dobo. Pri razvoju naših jugoslovanskih denarnih zavodov — tu poudarjamo, da mislimo pri tem predvsem banke — moramo pa še upoštevati dejstvo, da leta pred svetovno vojno in tudi vojna leta niso nikakor pospeševala njih razvoja, nasprotno, takratne vlade so podpirale z očitnimi nameni tuj kapital. Ali tudi leta 1918, 1919 in 1920 lahko izpustimo pri razmotriva-nju gospodarskega razvoja, vsled te-ga, ker jih pač ne moremo smatrati za normalna. Po prevratu v 1. 1918 smo prišli sicer do političnega osvobojenja; na tem polju se je zbrala kmalu politična armada^ pod vodstvom izurjenih in preizkušenih generalov-oračev, ki so takoj začeli obdelovati politična tla. Gospodarsko polje pa ni našlo v prvih letih po osvobojen ju niti armade niti generalov v zadostnem številu in tudi zemlja se je morala šele primerno pripraviti za bodočo žetev. Vsi so .vedeli, da je Jugoslavija ena najbo- na negotovost z ozirom na nemirne sosede itd. je bilo vzrok, da se je razvijalo naše gospodarstvo le počasi. Tako vidimo tudi v poslovanju naših bank do leta 1921 precej abnormalno sliko. Kakor privatniki, trgovci, industrijci itd., so bogatele tudi naše banke v teh letih vsak dan, ali, žal, le na papirju. Vsled rapidne devalvacije so bili ti zaslužki le navidezni. Vrhutega je bilo tudi bančno poslovanje v vsakem oziru neurejeno in abnormalno. Težave s personalom, valutne, devizne in blagovne kupčije, često menjavanje izvozne in carinske politike so dale tem prvim letom pečat abnormalnosti. Uveljavljenje kreditnega poslovanja in poglobitev organizacije. Šele z letoma 1922 in 1923 začenja po našem mnenju nova doba v poslovanju bank. Namesto dosedanjih več ali manj le slučajnih zaslnžkov iz devizne in blagovne kupčije stopa v ospredje pri večjih zavodih od nekdaj kot temelj udomačeno obrestno ozir. kreditno poslovanje in stremljenje za poglobitvijo notranje organizacije. V tem oziru zazanamujemo v letu 1922 precej napredka in nas ne sme motiti pri tem neprijetna posledica kakršnegakoli čiščenja javnih gospodarskih razmer, kot so ltonkurzi, poravnave, insolvence itd. onih, ki so zidali le na pesek. To čiščenje se je nadaljevalo v letu 1923 in je zahtevalo tudi v tem letu marsikatero občutno denarno zgubo, ne samo pri poedincih, temveč tudi pri bankah. Ako pa primerjamo vse te zgube z rezultatom bančnega gospodarstva, moramo vednar zabeležiti z zadovoljstvom dejstvo, da te zgube niso škodovale niti najmanj zdravi podlagi naših denarnih zavodov in da najdemo iste pojave v vseh drugih državah, četudi mogoče iz drugih vzrokov. Pri kritični presoji teh izgub bomo ugotovili, da so bile iste res neizogibne, z ozirom na to, da so jih povzročili v prvi vrsti višji faktorji, tako n. pr. devalvacija denarja, pomanjkanje vsake organizacije kredita, politična negotovost in druge neljube posledice svetovne vojne. — Vse te zgube so bile popolnoma lokalnega pomena in vsled tega smemo upati, da ostanejo tudi v naprej popolnoma osamljene. Bilhnčno leto 1923; zboljšanje dinarskega tečaja. Gotovo je, da se nahajamo v letu 1923 v težkih krizah, in sicer zlasti kar se tiče kreditnega vprašanja. Leto je zamenjalo prejšnji zloglasni gesli »valutama kriza«, »devalvacija« itd. in ne vemo, katero od tega zla bi označili za nevarnejše. Sodeč po razvoju kurza dinarja v letu 1923, smemo ugotoviti, da se nahajamo tu na poti zboljšanja. Kurz dinarja na ženevski borzi se je zboljšal v letu 1923 za ca 20 odstokov in, kar je še bolj važno, se je dinarski kurz v tem letu precej stabiliziral. Res je, da kljub temu draginja narašča in da smo še daleč od tega, da bi imeli od zboljšanja kurza realne koristi, ali ne smemo prezreti, da so povzročili naraščanje draginje v tem letu deloma drugi vzroki, kot naraščanje javnih dajatev itd. Kurz dinarja si je pridobil tudi v letu 1923 obilo zaupanja na svetovnih tržiščih. Trgovini in industriji je omogočena kolkulacija. Že to dvoje pomehja mnogo za naše gospodarstvo in če se posreči urediti še ostala odprta vprašanja (carine, trgovske pogodbe s sosednjimi državami, regulacije prometa, notranje politične konsolidacije), pridemo tudi do vidnih koristi zboljšanja dinarja. Kreditna kriza. — Pomanjkanje organizacije kredita. — Porast obrestne mere. Kreditna kriza, ki je ovirala razvoj naših denarnih zavodov in vsega našega gospodarstva v letu 1923 sploh, se mora odstraniti in se jo tudi da odstraniti. V tem oziru nam manjka v prvi vrsii organizacije kredita, do-čim bi bilo potrebnih sredstev po našem mnenju dovolj na razpolago. Mi smo danes skoro edina država v Evropi, ki ne razpolaga s kreditno ustanovo, ki bi bila ob vsakem času in nepristranska trdna opora našim denarnim zavodom, industriji in trgovini! Danes nimamo možnosti lom-bardirati niti prvovrstnih papirjev, ne privatnih, ne državnih, da, celo proti zastavi dragih kovin, tujih valut, posestev itd. ni dobiti kredita. Krediti, ki jih v tem oziru daje naša emisijska banka, ne zadostujejo niti izdaleka, in sicer predvsem radi tega, ker je tri četrtine razpoložljivih zneskov v rokah države. Če bo torej država s plačilo.!) svojih obvez pri tem zavodu istega razbremenila, ima Narodna banka možnost, da izpolni svojo dolžnost napram privatni kreditni potrebi. Od ugodne rešitve kreditnega vprašanja je odvisna pri nas zlasti trgovina in industrija, dočim smatramo, da je kredit za lastne potrebe denarnih zavodov bolj podrejenega zna-čaja. ^ Naša industrija, in sicer v prvi vrsti one panoge, ki imajo v naši državi svoje življenske pogoje (surovine, konsum, vodne sile itd.), ne bodo mogle vzdržati konkurence z inozemskimi podjetji, ki imajo svoje obrate skoro odpisane in ki uživajo največjo zaslombo pri svojih državnih in kreditnih organizacijah. Brez kredita, in sicer stalnega in cenega, ni gospodarskega življenja in radi tega smatramo ugodno rešitev tega velevažnega vprašanja za najnujnejšo nalogo bodočega leta. Manjka le organizacije vseh merodajnih faktorjev, zbiranje statističnega materijala in potem skupne ureditve tega vprašanja z državnimi činitelji na eni strani in Narodno banko na drugi strani. — Če bodo naraščale v prihodnjem letu obrestne mere vlog na eni strani, posojil pa na drugi strani v taki meri kot to opazujemo tekom leta 1923, so posledice katastrofalne! Kot dokaz temu so posledice v Nemčiji, na Poljskem, Ma-djarskem in v Rumuniji. Nasprotno pa vidimo, kako hitro se konsolidirajo razmere v Č. S. R., v Italiji in celo Nemški Avstriji, kjer so se prvotne obrestne mere sedaj že tako znižale, da odgovarjajo skoro predvojni višini. Sodelovanje tujih kapitalov. Vsa gori navedena vprašanja so v tesni zvezi s poslovanjem denarnih zavodov. Od ugodne rešitve istih bo torej odvisno, ali nam prinese leto 1924 zboljšanje ali pa poslabšanje. Temelji našega denarstva so tudi danes v vsakem pogledu zdravi in normalni. V zadnjem času opažamo stremljenje po koncentraciji, ali, žal, pospešuje jo v prvi vrsti tuj, deloma sovražni kapital. Glede tujega kapitala je videti neko novo orijsniacijo našega javnega mnenja in pritavamo, da bi jo drage volje o::> ; uvedi, v kolikor bi šla direktno ' tovo nam bo ljubše in koristi deti, da imamo opraviti s tem ali onim inozemskim kapitalom, nego da vidimo, da se skriva še danes dostikrat pod domačo obliko ali pa prihaja k nam z Dunaja ali od drugod potom lepo donečih francoskih, angleških ali pa italijanskih posredovalcev. Ko smo enkrat ugotovili dejstvo, da ne razpolagamo v naši državi z zadostnimi lastnimi sredstvi, da bi izkoristili one številne naravne zaklade svoje zemlje, se ne smemo braniti sodelovanja tujega kapitala in se moramo omejiti le na to, da ga kontroliramo, predvsem pa, da imamo tudi v bodoče vajeti v svojih rokah. Ne smemo prezreti, da prihaja k nam tuj kapital le radi materijalnih koristi, dočim želimo mi pospeševati razvoj svojega gospodarstva tudi iz drugih vzrokov. Sodelovanje tujega kapitala sme biti le začasno, dokler si ne ustvarimo sami dovolj lastnih sredstev, personala itd. Mi razpolagamo stev, personala itd. Nabiranje statističnega materijala. Mi razpolagamo sicer 5e danes s prav lepim številom strokovnega šolstva, ali tudi v tem vziru potrebujemo še organizacije, da nimamo dobro izvežbanega personala za nekatere stroke preveč, za druge pa premalo. V tem oziru moramo posvetiti največjo pozornost gospodarski statistiki, ki je pri nas še v povojih. -— Kar se tiče denarnih zavodov, razpolagamo že danes z obilim zanesljivim statističnim materijalom, ali glede industrije in trgovine, strokovnega šolstva itd. manjka še zelo veliko. V tein oziru je pač bilanca za leto 1923 še precej pasivna, nadejamo se pa, da se zboljša kar najhitreje. Z gornjim razmotrivanjem smo pravzaprav že precej izčrpno omenili splošno poslovanje naših denarnih zavodov v letu 1923, kajti navedne okol-nosti so vplivale na vse denarne zavode naše države. Kot v mnogih ozirih, obstoje tudi glede njih še v naši državi velike razlike med posameznimi pokrajinami. Denarni zavodi Star* Srbije zasledujejo še danes povečini lokalne cilje in so za celokupno gospodarstvo podrejene važnosti. Glavno denarno življenje se koncentrirti danes še na Hrvatskem in v Sloveniji, ne samo po bilančnih številkah, temveč tudi glede vpliva na ostale panoge gospodarstva. Pomanjkanje organizacije realnega kredita. V teh dveh pokrajinah nahajamo zastopano denarstvo vseh, dane8 modernih oblik — delniške banke, hranilnice, zadruge, privatna bančna podjetja — kar je pač dokaz visok* stopnje trgovske kulture teh pokrajin. Le eno vrsto denarstva pogrešamo po celi državi, in to je pomanjkanje žive organizacije realnega kredita. Naša država razpolaga sicer z lepim številom državnih in privatnih podjetij, ki se pečajo tudi s hipotekarnimi posli, ali vsled današnjih razmer je to poslovanje deloma skrčeno, deloma pa onemogočeno. Kake važnosti so pa cene hipoteke za sanacijo stanovanjske krize, ni treba posebej poudarjati! V tem oziru bo potreba nekaj storiti in če ne gre drugače, na} stopi v življenje ob sodelovanju inozemskega kapitala nova institucija, ki naj izpolni to občutno vrzel v našem gospodarstvu. En del njenih nalog so MVNUMLMflttMHC.Vr.ap l*; grevzele sicer, deloma neprostovoljno, naše trgovske banke s tem, da so siezidale v preteklem letu zase iri pa 3* svoje uslužbence veliko število stanovanjskih objektov, ali to so je zgo-efilo delouMi v njihovo lastno škodo, ker so morale s tem odtegniti svoja sredstva drugim, čisto trgovskim poslom. Porast relije in obrestna mera. Bilance aa leto 1923 bodo pokazale deA drugim tudi stalno nara; ča/očo selijo, ki ferrira deloma iz izdatkov za personal, deloma pa šo jo povzročile Ogromne javne dajatve. Personalni Izdatki so naraščali vsled splošne draginje !n zaznamujemo v tem letu sproti prejšnjemu razmeroma le skromno avfSanje. Pri javnih dajatvah (davki, takse itd.) je pa razlika proti letu 1922 daleko občutnejša in dosega obremenitev denarnih zavodov Tat tega naslova višek. Posebno hudo so v tem c*lru prizadeti denarni zavodi v Sloveniji, ker veljajo tu deloma še strogi avstrijski davčni zakoni, deloma ptrje tu davčna praksa mnogo o«trejša nego v drugih pokrajinah m*še države. Glavni dobiček bo pač rezultiral iz sednega bančnega poslovanja, zlasti rta iz obresti. Seveda je napačno umerile, ki ga večkrat čltamo v javnosti, da bi imeli denarni zavodi posebne koristi vsled zvišanja obrestne mere. Iffasprotno, večji denarni zavodi so dandanes udeleženi zlasti pri industriji, veletrgovini itd. Donos teh podjetij pa tipi vsled podraženja kredita m radi tega je tudi korist bančnih zavodov iz teh podjetij reducirana na minimum. Mnogo podjetij reducira ali ga sploh ustavlja obrate, ker jim primanjkuje potrebnega kredita ali pa je ta kredit predrag. Zle posledice gredo pa zopet deloma na račun fi-nancujočfh bank. Upajmo, da se obrestne razmere v prihodnjem letu radikalno zboljšajo in da se- približamo v tem oziru razmeram predvojnih let. Račun obrestnega dobička banic se bo mogoče nekoliko znižal, ali skupna bilanca bo vsled tega le profitirala. Nerešena finančna vprašanja. Leto 1928 ni prineslo rešitve ražnji prepotrebnih vprašanj povojne dobe, kot so: ureditev terjatev ozir. dolgov napram inozemstvu, rešitev 20% nega odtegljaja pri lcollcovanju bankovcev, vprašanje vojnih posojil, definitivna, ureditev predvojnih dolgov (rent itd. bivše Avstro-ogrske države), dvig zapore nad jugoslovanskim imetjem v Nem. Avstriji i. dr. V zadnjem času smo doživeli sicer delno rešitev teh navedenih vprašanj, ali žal, z občutno izgubo za naše narodno gospodarstvo in predvsem zopet za Slovenijo. (Terjatve proti Nemški Avstriji.) Izmed denarnih zavodov bodo sicer naše banke te občutne zgube prenesle, ali za ostale zavode, hranilnice in zadruge, so pa te zadeve skoro živ-Ijenskega pomena. V bilancah za leto 1023 ne pride sicer glavni efekt povsod i do izraza, lcer so previdne banke v to svrho potrebna kritja rezervirale žs v prejšnjih dobrih letih, ali vseeno bodemo našli tuintam občutne posledice teh izgub. Čiščenje in konsolidacija naših gospodarskih razmer. Kot smo že uvodoma omenili, imamo zabeležiti v obeh zadnjih letih po celi naši državi razne konkurze, in-solvence itd., ki povzročajo seveda v prvi vrsti škodo bankam, ki so ta podjetja financirale ali pa jim dajale kredit. Četudi število takih gospodarskih polomov narašča, vendar moramo konstatirati, da vse te izgube skupaj ne morejo omajati zdravih temeljev našega denarstva in da jih je smatrati le za naravne posledice povojnih časov. V tem oziru naglašamo, da se skuša te gospodarske polome dostikrat po nepotrebnem, zlasti v dnevnem tisku, izkoristiti, seveda v prvi vrsti iz posebnih sebičnih namenov. — Upajmo, da doživimo tudi v tem oziru v prihodnjem letu zboljšanje in da se omeji naše časopisje na popolnoma stvarno beleženje takih neprijetnih slučajev. Če torej resumiraino svoje nazore o našem gospodarstvu v letu 1923, zlasti v kolikor se tičejo naših denarnih zavodov, ponavljamo svoje mnenje, da beležimo kljub raznim neprijetnim diferencam in oviram v razvoju istih v minulem letu gotov napredek in se nadejamo, da potrdijo to naše prepričanje v polnem obsegu svoječasno njih čiste bilance. Generalni konzul Č. S. R. dr. Ootokar Beneš: Zuna p trgivina Čehoslovaške rebublike v preteklosti in bodočnosti « Pred nekoliko meseci je objavil čchoslovaški državni statistični urad podrobne preglede čehoslovaške zunanje trgovine za leto 1922, iz katerih razvidimo, oko jih primerjamo s statističnim maierijalom iz leta 1921, ne samo preteklost mednarodne trgovine Čehoslovaške republike, marveč tudi, ako uvažujemo obenem sedaj prevladajoče smeri čehoslovaške trgovske politike, tudi nje bodočnost. Po izkazu čehoslovaškega državnega statističnega urada je znašal izvoz iz Čehoslovaške republike v letu 1921 27.311,585.557 Kč, medtem ko je znašal leta 1922 samo 18.086 milijonov 348.590 Kč in je torej izvoz tekom leta 1922 padel za 9.225,236.967 Kč. Uvoz v Čehoslovaško republiko pa je znašal po tej statistiki leta 1921 22.433.293.319 Kč, medtem ko je znašal leta 1922 12.695,515.701 Kč in je torej padel tekom leta 1922 za 9.737,777.618 Kč. Ta padec vrednosti zunanje trgovine je razlagati s porastom vrednosti čehoslovaške valute in ne igra nikake vloge, ker je kljub temu zmanjšanju znašal aktivni saldo čehoslovaške trgovske bilance v letu 1922 5.390,832.889 Kč napram aktivnemu saldu v letu 1921 4.873,292.238 Kč, katerega je torej presegel za 512,540.651 Kč. Za jugoslovanskega bralca je zanimivo, da ve, kako so se razvijali trgovski odnošaji med Čehoslovaško republiko in kraljevino Srbov, lir- ■ vatov in Slovencev v zadnjih dveh > letih. i Čehoslovaški izvoz v Jugoslavijo je znašal leta 1921 2.008,000.000 Kč, medtem ko je znašal leta 1922 samo 782,000.000 Kč, kar po.menja v odstotkih celotne zunanje trgovine leta 1921 7.35%, a leta 1922 pa samo . : 4.32%. Padec tega odstotnega raz- i ^ ^ merja je razlagati s padcem vred- 1 nosti dinarja v kraljevini SMS. Pa tudi import iz Jugoslavije ter ostalih nasledstvenih držav v Čehoslovaško republiko je padel leta 1922 napram letu 1921 celotno za 1-72%. * Predmeti, ki so se uvažahv Čehoslovaško republiko v največjih množinah so bili: bombaž, volna, žito, moka, riž, mast, živina, sadje, železo, navadne kovine, tobak ter stroji in strojni deli. Zanimivo je pri tem dejstvo, da kljub temu, da je po zgoraj navedeni statistiki i izvoz, kakor tudi uvoz Čehoslovaške republike zelo padel, trgovska bilanca čehoslovaške države aktivna, medtem ko je v kraljevini SHS po jugoslovanski uradni statistiki opazovati ravno nasprotni rezultat. Po jugoslovanski statistiki se je zvišal uvoz v Jugoslavijo v letu 1921 (4.122 milijonovl napram letu 1919 (2.980 milijonov) za eno tretjino, napram letu 1920 (3.468 milijonov) za eno šestino, izvoz pa leta 1921 (2.460 milijonov) napram letu 1919 (686 milijonov), ki se je torej šestkrat povečal, a proti letu 1920 (1329 milijonov) pa dvakratno. Kljub vsemu temu pa je ostala jugoslovanska trgovska bilanca v vseh letih pasivna. Glavni importni izdelki so bili bombaževi izdelki, volneno blago, železni in steklarski izdelki, pri katerih uvozu je tvorila Čehoslovaška republika poleg Italije in Avstrije enega izmed največjih uvoznikov. Glede sedanje in bodoče čehoslovaške trgovske politike je treba priznati, da se je čehoslovaška vlada trudila v zadnjih dveh letih 1921 in 1922, da bi se osvobodila pri zunanji trgovini in notranji produkciji vezi državnega upravljanja industrijskega gospodarstva, kakor tudi so-cijalizacije industrije. Namesto bivših central, je nastopila prosta konkurenca, odnosno trgovska organizacija posameznih industrijskih panog. Tudi razmerje med delodajalcem in delojemalcem in njegov vpliv na podjetje se je v obojestranskem sporazumu uravnal v razumnejši in sedanji dobi bolj odgovarjajoči obliki. Hvala bogu, da je minila doba raznega eksperimentiranja in upajmo, da je to za vselej. Tako odločuje sedaj o usodi čehoslovaške produkcije in trgovine zopet oni faktor, ki ima v tem oziru največjo zmožnost iri opravičenost, to je podjetnik sam. Tudi se je stalno, pridno delovalo in se še vedno deluje na prepotrebnem zmanjšanju draginje. Cene v veletrgovini so bile znatno znižane in tudi plače uradništva so bile re-mezde so bile znižane 0%, medtem kn ie bil davek na premog zmanjšan za 15 do 24% od doseženih prodajnih cen. Treba je, da se v tej smeri še nadalje deluje. Stremljenje vseh čini-teljev gre za tem, da bi se produk-j cijski stroški polagoma razmeroma | znižali. Na drugi strani pa se z za-; ščitnimi ukrepi stremi za tem, da bi j se češkoslovaška valuta čim najbolj j stabilizirala. Ako se stabilizira tudi i jugoslovanska valuta — in kakor se j zdi, se bo to vsled ukrepov ministra j dr. M. Stojadinoviča in vsled zbolj-| šanja trgovske bilance kraljevine i SHS zgodilo v najkrajši dobi — po-I tem bodo dani predpogoji za na-\ daljno zboljšanje trgovskih stikov i med Jugoslavijo in Češkoslovaško j republiko, kar bo pospeševalo tudi i tesnejšo kulturno in politično vza-I jemnost. Naša odkritosrčna in vro- i r- ča želja je, da bi se to zgodilo v teku leta 1924. Zbornične važnejše akcije na finančnem polju. Iz poročila v plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice dne 20. decembra 1923 o važnejših akcijah na finančnem polju povzamemo: Vprašanje financ, zlasti davkov je pri nas trajno aktualno. Popolnoma naravno je, da se Trgovska in obrtniška zbornica kot naše glavno gospodarsko zastopstvo trajno in podrobno peča z vsemi finančnimi vprašanji. Za vsa ta vprašanja je zbornica zainteresirala tudi narodne poslance in jih naprosila, da se zavzamejo za predloge, ki merijo na to, da se davčna bremena v Sloveniji omilijo in spravijo v sklad s plačilno zmožnostjo prebivalstva. S spomenico z dne 22. oktobra 1923 je zbornica opozorila narodne poslance, katere izpremembe bi bile potrebne v predlogu finančnega zakona za 1. 1923/1924, da se po možnosti znižajo davčna bremena. Opozarjala je posebno na preobčutno obremenitev, ki jo povzroča za Slovenijo linearno povišanje direktnih davkov in na nujno potrebo, da se reformira invalidski davek in preuredi davčna lestvica za dohodnino. Ako bi pa prizadevanje po polni oprostitvi direktnih davkov v Sloveniji do izrednega državnega pribitka ne uspelo, je stavila zbornica predlog, da se oprosti izrednega državnega pribitka vsaj hišno-najemni davek, posebna pridobnina in dohodnina, ker ti davki spričo občutnih davčnih meril ne preneso niti najmanjšega poviška. Tik pred obravnavo predloga finančnega zakona za 1. 1923/1924 je zbornica vnovič opozorila merodajne faktorje na občut-nost davčnih bremen v Sloveniji in naglašala, da je v interesu izenačenja davčne obremenitve po posameznih pokrajinah naše države, da se davčna zakonodaja v Sloveniji ublaži v smislu zborničnih predlogov. V nadaljnih izvajanjih omenja poročilo posamezne akcije, glede posebne pridobnine, davka na poslovni promet, hišno - najemnega davka, izločitve pribitkov za bivše deželne doklade iz odmerne podlage za invalidski davek in za izredni državni pribitek. Zbornica je podala posebno izčrpne predloge za zakon o izpremem-bah in dopolnitvah zakonov o taksah in pristojbinah in s pomočjo narodnih poslancev tudi dosegla, da so se nekatere tarifne postavke omilile. Predlagala je tudi zvišanje 20% državne varščine za uvoznike in izvoznike, ki ne plačujejo v tuzemstvu davkov, in se bavila z izrednimi prispevki za posebno porabo'cest ter stavila predloge za noveliranje določil o kuluku. Ponovno je tudi opozarjala finančno upravo na trde posledice, ki jih ima pri izterjanju davkov odprava plačilnih nalogov in z vsem povdarkom naglašala potrebo vpostavitve davčnih plačilnih nalogov. G. poročevalec je koncem svojega poročila povdarjal važnost vprašanja avtonomnih doklad, ki dosegajo po nekaterih občinah in okrajih izredno višino. Niso redke občine, v katerih se pobirajo nad 300%, v posameznih občinah pa še višje doklade, kar bistveno vpliva na občutnost davčnih bremen. Vrhu tega pa izkušajo nekatere občine uvajati tudi samostojne davščine, ki so posebno nevarne, ker težko prizadevajo enakost konkurenčnih pogojev. Omejitev in obdavčenje krošnjarstva. (Poročilo zborničnega člana L. Petovarja v seji Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo dne 20. t. m.) Dotok krošnjarjev iz ostalih pokrajin naše kraljevine v Slovenijo v zadnjem času vedno bolj in bolj narašča. Vsi dosedanji ukrepi obrtnih in policijskih oblasti proti krošnjarjem praktično ničesar ne izdajo in krošnjarji preplavljajo v čimvečjem številu celo deželo in potujoč od hiše do hiše vsiljujejo svoje blago prebivalstvu. Detajlni trgovci po mestih in na deželi so vsled vedno rastočega krošnjarstva znatno izgubili na svojem prometu. Posebno se to občuti v galanterijski in manufakturni stroki, ker so se krošnjarji v zadnjem času v velikem obsegu pričeli pečati z razpečavanjem manufaktur-nega blaga. S krošnjarstvom se pečajo mladi ljudje, mnogokrat pod 30 leti, po pretežni večini popolnoma dela-zmožni in močni ljudje, kar je v oči-vidnem nasprolstvu z določbami in tendenco krošnjarskega patenta. Z enim krošnjarskim dovoljenjem krošnjari mnogokrat po več ljudi, ki se v slučaju legitimiranja bodisi izdajajo za pomočnike, ali pa si vzajemno izposojajo krošnjarska dovoljenja. Opazujemo tudi, da krošnjarji posebno radi posečajo obmejne kraje, dasi je po čl. 11. krošnjarskega patenta v obmejnih krajih dovoljeno krošnjariti samo domačinom, in sicer z dovoljenjem politične oblasti v sporazumu s finančno okrajno oblastjo. Domače prebivalstvo obmejnih krajev se peča s krošnjarstvom v uprav neznatnem obsegu, komaj' po dva do štiri iz enega okraja. Vse dosedanje akcije trgovstva za omejitev obiska obmejnih krajev po krošnjarjih niso ničesar izdale in krošnjarji se pojavljajo in posečajo še naprej prav pogosto obmejne kraje logaškega, kranjskega in radovljiškega okraja, dalje prevaljskega, slovenjegraškega in mariborskega ter ljutomerskega okraja in Prekmurja. Poroča se nam, da se pečajo pretežno s prodajo imporiiranega galanterijskega blaga in manufakture, dasi krošnjarski patent po čl. 12. jasno določa, da mora biti blago, s katerim se krošnjari, tuzemskega izvora, opremljeno z žigom ter da V MUMMiKaMRwr. •ftvtMenoKS’ mmmmmo# v *.* innscMMntmnMn, ' Stran 5. mmmtm «m*> mora biti vsak krošnjar v posesti izkazov o nabavi blaga. Poleg tega mešetarijo krošnjarji mnogokrat pri prodaji živine, izmenjavi valut. Ope-tovano se zasači pri njih blago, za katerega obstoja sum, da je utiho-tapljeno. Krošnjarji posečaju tudi radi sejme in si napravijo mnogokrat lastne stojnice, na katerih potem prodajajo manufakturo in drugo blago. Mnogo pritožb prejemamo glede načina krošnjarjenja po gostilnah, kjer krošnjarji sami plačujejo ljudem pijačo, sarno da jim lažje naprtijo svoje blago. Opisano pogosto kršenje predpisov krošnjarskega patenta se dogaja radi tega, ker predvideva kroš-njarski patent v čl. 19. do 21. za prestopke proti določbam krošnjarskega patenta kazni v izmeri, ki so bile pač v letu 1852., ko je bi! izdan kroš-njarski patent, zelo občutne, ki pa pri današnjih valutarnih in poslovnih prilikah ne igrajo nobene vloge in tudi ničesar ne izdajo. Krošnjar-ski patent predvideva na primer za krošnjarjenje brez pravilnega dokumenta kazen 25 do 100 goldinarjev fn za krošnjarjenje z nedovoljenimi predmeti pa 5 do 25 goldinarjev, nadalje za prekoračenje dovoljene dobe ali za nezglasiiev pii pristojni oblasti kazen 2 do 5 goldinarjev, v ponovnem slučaju 5 do 10, ter v primeru, da nima krošnjar izrecnega odobrenja za krošnjarskega pomočnika, 10 goldinarjev. Te vsote so- pomenile nekdaj občutne zneske, danes pa predstavljajo preneznatne zneske. Vlogo bi igrale le tedaj, ako bi se jih povišalo do one višine, kar so ti zneski predstavljali leta 1852. Ti.di merilo glede obdavčenju krošnjarjev, posebno po čl. 78. zakona o osebnih davkih je za sedanje razmere popolnoma zastarelo in ne odgovarja sedanjim poslovnim prilikam. Krošnjarji so obdavčeni v smislu navedene določbe z malenkostnimi zneski 4 do 16 Din pridob-nine. Pri tem smo pa ugotovili, da so določbe glede obdavčenja krošnjarjev, ki prihajajo iz ostalih pokrajin v Slovenijo, kakor iudi ino-zemeev, pri večini naših občinskih uradov in političnih oblastev sploh popolnoma pogrešno tolmačijo ter se pristojnih davčnih uradov o izdanih krošnjarskih dovoljenjih ne obvešča tako, da tuji krošnjarji neobdavčeni vršijo svoj posel na škodo občutno obdavčenega domačega trgovca. Pri davčnem oblastvu v Mariboru je bilo 1. 1922. obdavčenih 19 kroš njarjev, leta 1925. pa 31 krošnjarjev s povprečnim pridobninskim zneskom 8 Din in 40 do 50 Din pa na pripadajočem davku na poslovni promet. Sedanje obdavčenje tujih krošnjarjev je z ozirom na njih promet popolnoma neznatno, ker se nam javljajo primeri, da so posamezni krošnjarji z manufakturo napravili po 10 do 20.000 Din tedenskega prometa in da je en krošnjar s<*mo v cerkniškem okraju imel čez dva milijona kron prometa na leto. Dasi krošnjarski patent omejuje pravico do krošnjarjenja le na avstrijske državljane, odnosno ako se ga smiselno tolmači, na domače državljane, kar dokazuje tudi razpis ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 17. septembra 1921, št. 2150/111, se dopušča krošnjarjenje inozemcev po Sloveniji, ki imajo samo dovoljenje beograjske mestne uprave za začasno bivanje v Beogradu. S tem se ustvarja neprijetne precedence. S Hrvatskega pa prihajajo krošnjarji po največ iz Zagorja in varaždinske okolice ter iz Gorskega Kotorja. Poroča se nam, da se naletijo celo krošnjarske knjižice, izdane za krošnjarenje izven ozemlja Hrvat-ske, kar je popolnoma proti določbam krošnjarskega potenta, ker sme vsaka oblast izstaviti krošnjarsko dovoljenje le za krošnjarenje v do-tični pokrajini. Vsled pritoka tujcev pa tudi domačini v rastočem številu prigiašajo krošnjarstvo, in sicer jih je bilo leta 1919 v Sloveniji izdanih 69 novih kiošnjarskih knjižic, podaljšanih pa 100, leta 1920 novih 61, podaljšanih 140, leta 1921 novih 88, podaljšanih 307 in leta 1922 novih 39, podaljšanih pa 253. V tekočem letu je do konca oktobra doseglo število novih 53, podaljšanih pa 185 knjižic, in sicer se rekrutirajo krošnjarji razen iz kočevskega okraja tudi iz kranjskega, novomeškega, črnomeljskega, ljutomerskega in slovenjegraškega okraja. Krošnjarstvo je imelo svoje-časno, preden je bila še zgrajena železniška mreža, svoj praktičen pomen, ki pa ga je danes z ozirom na to, da imamo v Sloveniji okrog 10.000 imetnikov obrtnih listov za razne trgovske obrte in med njimi nad 2500 trgovin z mešanim blagom ter da se skoro v sleherni vasi že nahaja po ena ali več trgovin, popolnoma obsolenten. Naše trgovsko nima interesa na tem, da se podpira tak primitivni način trgovanja na škodo trgovcev s stalnimi obratovališči, in to še v obliki, ki pomenja močno konkurenco domačinom. Toda že leta 1852. se ga je omejilo le na gotove kraje in gotove predmete. Tem bolj je to potrebno danes. Krošnjarjenje naj bo dovoljeno le res potrebnim prebivalcem iz kočevskega okraja za njihove lastne domače izdelke, kakor je bilo to že v čl. 12. in 17. krošnjarskega patenta izrečno določeno, za vse' ostalo blago, predvsem pa za inanufakturo, smatramo krošnjarstvo za popolnoma odveč. Z ozirom na gornja izvajanja predlagam: 1. da zbornica intervenira na merodajnih mestih, da se krošnjarstvo omeji na kraje, ki so v krošnjarskem patentu navedeni in na izdelke domače hišne industrije. Krošnjarjenje z drugimi predmeti naj se v smislu določb patenta prepreči in izdajanje kiošnjarskih dovoljenj za prodajo takega blaga odkloni; 2. kazni, ki jih določa krošnjarski patent za razne prestopke v avstrijskih goldinarjih, naj se pobirajo v razmerju razvrednostitve valute v tridesetkratnem znesku v dinarjih; 3. intervenira riaj se pri merodajnih mestih, da se nakaže vse urade in oblasti, ki so upravičene revidirati krošnjarska dovoljenja o pravilnem razlaganju čl. 78. zakona o osebnih davkih; 4. da se intervenira pri delegaciji ministrstva financ, da se obdavči krošnjarjenje brez ozira na merila, ki jih navaja drugi stavek prvega odstavka § 78. zakona o osebnih davkih, vsled izpremenjenih poslovnih prilik, v enakem razmerju in na enaki podlagi, kakor trgovce enake stroke s stalnim obratovališčem pri enakem prometu. Vesele božične praznike želi vsem naročnikom in prijateljem našega Ihta uredništvo. Trgovina. Uzance za trgovino s surovimi kožami. Tovarnarji usnja iz lirvatske in Slavonije so na sestanku dne 7. 1. m. določili za prevzemanje surovih kož nastopne pogoje: 1. Tovarnarji prevzemajo kože od mesarskih zadrug po teži, s katero so jih prevzele zadruge od mesarjev. Koža mora biti oddana brez glave, repnih kosti in parkljev ter čista. Kalo je določen za čas od 1. aprila do 30. septembra na 12%, za čas od 1. oktobra do 31. marca pa na 10%. 2. Kože z urezljaji ali luknjami, obžga-ne ali s 3,do 10 vdrtinami se smatrajo za drugovrstno blago, ki se prevzema za 10% ceneje; kože, ki so na večih mestih urezane ali imajo več lukenj, odnosno kože, ki imajo nad 10 vdrlin se prevzemajo kot tretjevrslno blago za 20% cenejše. 3. Kože se po rasah nastopno kvalificirajo: nemška kot prva kategorija, ogrska kot druga kategorija za 5% cenejše, buše kot tretja kategorija za 20% cenejše, nego prva kategorija. Bosanske in južnosrbske kože spadajo brez razlike v iretjo ka- tegorijo. Bikovske kože v teži od 30 do 40 kg so za 10%, od 40 do SO kg za 10% in nad 50 kg težke kože za 20% cenejše, nego kože prve kategorije. Bivoiske kože so za 30% cenejše, nego kože prve kategorije. 4. Od trgovcev in nabiralcev kož se prevzemajo surove kože le po teži brez soli. Sicer veljajo splošna določila, kakor za zadruge. Kot najvišji transportni kalo se dovoljuje v poletnih mesecih z 2% in v zimskih mesecih z 1.5 7u. O teh pogojih se bodo sedaj še izjavili trgovci, nakar bodo tovarnarji na ponovnem sestanku definitivno sklepali o uzancah. Trgovina z lesom. Prvih devet mesecev tega lela se je izvozilo iz riaše države 904 milijone kg lesa v vrednost 1.058,107.813 Din. Največ lesa se je izvozilo v Italijo: za 349,669.188 Din, v Avstrijo za 25,351.167 Din, na Grško za 11,340.535 Din, na Ogrsko za 28 milijonov 974.000 Din, v Nemčijo za 22 milijonov 194.280 Din in na Francosko za 32,244.359 Din. Izvoz iz Srbije se ceni za letošnje leto na 60.000 prešičev, 30.000 ovac in 35.000 govedi. 2ivina se v glavnem izvaža v Solun, v Italijo in v Avstrijo. Svobodna trgovina s petrolejem na Romunskem. Ministrski svet je pristal na svobodno trgovino s petrolejem. Izvoz nafte je tudi za naprej prepovedan. Izvoz drugih proizvodov čistilnic je dopuščen proti položitvi določene izvozne prisiojbine, ki znaša pri bencinu 80 levov od 100 kg. Petrolejske tvornice pa morajo predvsem skrbeti za preskrbo domačih železnic in parobrodov. Poleg tega bo posebna vladna komisija pazila, da ne bodo cene na domačem trgu presegale onih na tujin Ir-žiščih. industrija. Ponovni obisk čehoslovaških indu- slrijcev v Jugoslaviji. Kakor nam poročajo iz Beograda, obišče večja skupina čehoslovaških industrijcev začetkom leta 1924 Beograd. Namen obiska je v glavnem proučevanje naših gospodarskih in finančnih razmer, oso-biio kako bi bilo možno navezati tesnejše stike z našo industrijo, eventu-eino polom večjega posojila, s katerim naj bi se nudila spričo občulne denarne krize za neovirano obratovanje potrebna pomoč. Induslrija svile v naši državi. Reja sviloprejk na Hrvaiskem in v Slavoniji je med vojno jako nazadovala. Kljub temu pa se je v zadnjem lelu pridelalo že 51.762 kg in v letu 1923 celo 91.352 kilogramov surove svile izborne kvali-Icte. Pridelek se ceni na 2 in pol milijona dinarjev. Surova svila se izvaža največ v Italijo. Francoski kapital namerava v zvezi s srbskimi kapitalisti ustanoviti v Kragujevacu veliko tovui-no svile. Zaključek kampanje osješke sladkorje tovarne. Osješka tovarna sladkorja je dovršila svojo letošnjo sladkorno kampanjo pred kakimi 10 dnevi. Skupaj je producirala 650 vagonov sladkorja, od katerega je večina že razprodana. Sladkorna tovarna v Llsori, ki tudi spada v koncern osješke sladkorne tovarne, bede letos proizvedla 80 vagonov sladkorja proli 23 v lanskem lelu. Kakor se doznava, zasiguralc so si jugoslovanske sladkorne tovarne za bodoče leto dvakrat tolikšno površino zemlje za sejanje sladkorne )»ese, tako, da bi v letu 1924 lahko nastopila možnost, da bi se ne samo toliko sladkorja pridelalo, kar se ga rabi v državi temveč bi ga preostalo nekaj celo za izvoz. V lem pogledu pa se morajo tvornice zanimati za odjemalna področja. 5 češkimi tovarnami pač ne bodo mogle konkurirati, ker so stroški proizvajanja pri nas veliko višji kot pa v Ce-hoslovaški, kar ie umljivo, ker morajo naše tvornice uvažati iz inozemstva premog, koks, seme itd. Obrt. Splošna obrtna razstava v Pragi leia 1924. Začetkom'meseca junija leta 1924 se bode vršila na razstavišču glavnega mesta češkoslovaške republike, v slovanski Pragi, splošna obrtna razstava. Po dolgoletnem odmoru, posebno pa danes, ko je češka demokracija dosegla zaželjeno svobodo, je bilo potrebno napeti vso proizvajajočo in trgovsko moč v svrho manifestacije dela in umetnosti. Kapacitete proizvajajoče in trgovske produkcije, obrti in trgovine, bodo gotovo razveselile javnost in inozemstvo tako, da nas trgovski in moralni uspeh ne bode prevaral. Danes, ko je Praga postala središče lr-govskega in obrtnega pokreta cele države in srednjeevropske kulture, moramo opozoriti na spretnost in znatno izpopolnitev češkoslovaške proizvodnje, kajli pri stalno rastoči konsolidaciji notranjih gospodarskih razmer v češkoslovaški republiki, je gotovo, da bode splošna obrtna razstava, ki se bode vršila v juniju in juliju mesecu 1924, nova meja na poti gospodarskega preporoda ter nova zmaga poštenega in neumornega dela. — Na splošno obrtno razstavo se je dosedaj prijavilo veliko število udeležencev, s čemur je dokazano, de je v resnici potrebno, da so v Pragi priredi večja izložbena akcija, ki bi reprezentirala veličino in razvoj češkega truda ter v imenu skupnosti osredotočila vse ono najboljše, kar se je v zadnjem času potom fizičnega in duševnega dela doseglo. — Tudi inozemstvu, posebno trgovskim in obrtniškim krogom, se nudi ugodna prilika, da sodeluje na usivaritvi obrtnega podjetja in sicer v nalašč za to določenem paviljonu. — Zato se toplo priporoča obrtnikom iz ostalih evropskih držav, da se v kar največjem številu udeleže splošne obi lne razstave v Pragi, katere predsedstvo bode poskrbelo, da se bode inozemskim interesentom šlo vsestransko na roke. Razstavo prireja Deželna Zajednica piofesijonalnih in obrtniških društev za Češko, ki je na izmed največjih srednjeevropskih institucij z 12.000 obrtnimi društvi ter 100.000 člani. Za predsednika razstave je določen slarpsta deželne zajednice senator Jan Koliba, za podpredsednika prezident praških velesejmov mag. pharm. Vaclav Bohač, za predsednika finančnega odbora pa slčirosta društva gostilničarjev in krčmarjev v Pragi Karel Berger. Poleg tega se nahajajo v odboru reprezentanti raznih institucij češke obrti in lrgovine. Obenem se opozarja, da se bodo v okviru te razstave prirejale razne specijelne razstavice, dalje svečanosti, turneje, kongresi ter strokovni in patriotski dnevi, katere bodo posetile delegacije vseh mest, občin, zvez, društev in organizacij iz češkoslovaške republike in inozemstva. Obrtniški koledar 1924. — »Deželna zveza obrtnih zadrug« v Ljubljani opozarja vse obrtnike, ki si niso še dosedaj naročili obrtniškega koledarja, da to store takoj. Zveza je razposlala dosedaj koledar vsem onim, ki so ga naročili potom zadruge, in onim, ki so ga kupili tudi Ionsko leto. Obrtniki, ki nimajo še koledarja, naj ne čakajo z naročilom! — Cena mu je 10 Din. s i ZOBNA PASTA sigur-no odstranjuje močni tobačni duh iz ust. y«ftfcmiTOiHirrga«Bg3tta«^ Danarstoo. Cenovnik za zavarovanje valute pri izvozih. Generalni inšpektorat je izdal za čas od 16. do 31. decembra t. 1. nov cenovnik, ki se v bistvu strinja s cenovnikom, ki je veljal do 16. t. m. lzpremenjene so le nekatere postavke, na primer za pšenico, rž, moko, meso itd. Med drugimi je izpremenjen cenovnik tudi za drva (vagon na 2200 Din), premog (vagon 5000 Din) in stavben klan hrastov les Ivagon 5000 Din). Pogrešamo pa izprememb za jelov in borov les. Upamo, da bo generalni inšpektorat prilagodil cenovnik tudi v tem oziru dejanskim razmeram. Povišanje eskomptne mere v čeho-slovaški. Čehoslovaško finančno ministrstvo je povišalo obrestno mero za eksport od 4 na 5%. Promet. Reševanje reklamacijskih zadev pri železniških ravnateljstvih. Na pritožbo raznih interesentov o počasnem vrše-vanju reklamacijskih zadev pri železniški upravi je trgovska zbornica intervenirala pri zagrebški železniški direkciji. Direkcija je izjavila, da si je svesla Stran 4. TRGOVSKI LIST, 25. decembra 1923. anmNnaHB v w**n ^w«»MW»aaraHwww»r «saaigwwHiMjr> «K!"S/tr.w^» štev. 152. wwaw»OMaaMM»BWBBt>a važnosti hitrega reševanja reklamacijskih zadev in prošenj za vrnitev voznine in drugih postranskih pristojbin in stremi za tem, da se zadeve hitro rešujejo, v kolikor pa se kljub temu rešitev zavleče, se to ne zgodi namenoma ali vsled nemarnosti, marveč vsled potrebe različnih poizvedb, kar so posamezni slučaji mnogokrat komplicirani in se pri ugotovitvi vseh potrebnih okol-nosti rešitev mnogokrat vleče. — S tem odgovorom se nikakor ne moremo zadovoljiti, ker je poslovanje reklamacijskih odsekov posameznih železniških direkcij v meritornem oziru še zelo pomanjkljivo in se mnogokrat pri rešitvah tozadevnih vlog izbegava točno izražena določila zakonov, odnosno železniškega pravilnika in so potem stranke prisiljene železnico tožiti pri rednih sodiščih. O naših sodnijah pa je itak znano, da traja tam reševanje sporov tudi zelo dolgo, tako da pridejo interesenti da svoje pravice šele po preteku celega leta, včasih ludi po več. — Zato bi bilo želeti, da se organizacija reklamacijskih odsekov izpopolni, tako da bi bilo stvarno pravilno in hitro reševanje reklamacijskih zadev zajamčeno. Razmere na kolodvoru v Rakeku. Prejeli smo: Položaj na postaji Rakek je postal že skoro nevzdržljiv. Rakek je postaja, na kateri se je nakladalo v normalnih časih dnevno 150 do 40 vagonov lesa. Odkar je pa Rakek obmejna postaja, je položaj od dne do dne bolj kritičen. Sedaj je tu carinarnica, je velik tranzitni promet, lako da ostaja za domači loko-promet zelo majhen prostor na razpolago. V najugodnejšem slučaju se more naložiti na dan 10 do 15 vagonov, mnogokrat pu prav nič, ker je postaja tako natrpana, da niti naloženih voz ni mogoče stehtali, oziroma polne pri uvozu razložiti in to po več dni. Ponovno se je že na pristojnih mestih interveniralo, toda dose-daj vedno zaman. Inlerveniralo se je tudi že pri pokrajinski upravi, toda kolikor nam je znano se od tedaj še ni položaj prav nič izboljšal. Na Rakeku je tudi pomanjkanje vagonov, dočim so postaje v zaledju skoro vedno zadostno preskrbljene. Vozovi se dobe v zadostni meri skoro vedno samo tedaj, kadar je nakladanje nemogoče. Ker gravitira proti Rakeku ves okoliš Ija do Čabra in ker se vse blago za te kraje izvaža in uvaža preko Rakeka, je skoro 30.000 prebivalcev povsem odvisno od nemotenega prometa na tej postaji. Dolžnost države je tedaj, da posveti vprašanju razširjenja kolodvora nuj-večjo pažnjo in da poskrbi za to, da se kolodvor konečno tako uredi, da bo za-mogei obvladati ves tako znatno razširjen promet. Upamo, da bode država napram prebivalstvu storila svojo dolžnost, kakor so tudi davkoplačevalci primorani, da točno izpolnjujejo svoje težke dolžnosti napram državi. Kreditiranje prevoznih pristojbin južne železnice. Odbor za prevzem južne železnice je sklenil, da ostanejo določila južne železnice o kreditiranju prevoznih pristojbin in taks v veljavi do 1. januarja 1924. S tem dnem se proši-rijo predpisi državnih železnic o kreditiranju tudi na proge državne južne železnice. m-------------------------------------i8 I Zahtevajte povsod našo domačo Kollnsl*© cikorijo L izvrsten pridatek za kavo. ^ Radi praznikov odpade četrtkova številka »Trgovskega lista«, zato izide sobotna številka na šestih straneh. Uredništvo. Produkcija opija v naši državi. V južni Srbiji, kjer se bavijo s produkcijo opija, bo znašal lelošpji pridelek le 45.000 kg, dočim je znašal v predvojni dobi na leto 180.000 kg. Produkcija je tako znatno padla, ker sc pri sedanjih razmerah ne izplača, osobito vsled občutne zunanje konkurence. Kmetijski tečaji. Tekom spomladi in poletja leta 1924 se vršijo na državni kmetijski šoli na Grmu sledeči tečaji zo praktične gospodarje: 1. kletarski tečaj: dne 23., 24. in 25. januarja; 2. sadjarski tečaj: dne 18., 19. in 20. februarja; 3. tečaj za pridelovanje in umno vporabo krme: dne 21., 22. in 23. februarja; 4. tečaj za vinogradnike: dne 24. in 25. februarja (delo v vinogradih, obrezovanje trt itd), 7. aprila (spomladno cepljenje trt) in 10. in 11. junija (zaliranje škodljivcev, zeleno cepljenje trt). — Tečaji so teoretični in praktični ter se pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro izučijo. Ker je pouk zelo važen, je želeti, da se ga udeleži čim več gospodarjev. Oddaljenim, revnim gospodarjem se dovoli prispevek v hrani in s prenočiščem na zavodu. Kdor tega želi, mora se izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto in sicer za 1. tečaj do 10. januarja 1924, za 2. in 3. tečaj do 20. januarja 1924, za 4. tečaj pa do 10. marca 1924. Brezposelnost v Italiji. V januarju leta 1922 je bilo v Italiji še 606.819 brezposelnih, v oktobru 1923 je znašalo 121.317, medtem ko je dosegalo v januarju tekočega leta še višino 391.974. Te številke pa je treba presojati s precejšnjo previdnostjo. Takoj po vojni je bilo število brezposelnih zelo majhno. Tako je znašalo v januarju 1920 le 88.101 oseb. Ko pa so bila najpotrebnejša obnovitvena dela izvršena, je poskočilo število brezposelnih na več nego 600.000. Nadalje je treba pomislili, da se štejejo brezposelni pod sedanjim režimom na povsem drugačni podlagi nego prej. štetje brezposelnih vršijo sedaj državni organi, prefekture in pokrajinski odbor, medtem ko je bilo poverjeno prej to opravilo občinam. Te poslednje pa so si prizadevale, da bi navedle čim večje število brezposelnih, ker so dobivale potem od države tem večje prispevke za vzdrževanje brezposelnih delavcev. K temu naj se doda še okolščina, da je število brezposelnih padlo ludi vsled tega, ker je narasllo izseljevanje. Razlika med številom izseljencev in tistih, ki so se zopet povrnili v domovino, je znašala v drugi polovici leta 1921 165.000 oseb, v drugi polovici leta 1922 pa 340.000 oseb. število izseljencev je iorej poskočilo v tej dobi za 175.000 oseb, medtem ko' je padlo število brezposelnih v isti dobi le za 121.000 oseb. Poljska priznala zvezo sovjetskih republik. Listi objavljajo besedilo noi, ki so se izmenjale med Varšavo in Moskvo za priznanje zveze sovjetskih republik. Vlada Poljske je vzela na znanje ustanovitev te zveze, ki se je obvezala, da bo izpolnila pogodbe in dogovore, sklenjene med lemi republikami in drugimi državami. V svojem odgovoru je čičerin obljubil, da bo Rusija izvršila mirovno pogodbo v Rigi in vse dosedaj sklenjene dogovore. V najkrajšem času bo Poljska ustanovila generalna konzulata v Krakovu in Minsku. Nemška Renina banka odklonila posojilo Nemčiji. Nadzorstveni svet Rentne banke je na svoji prvi seji razpravljal o zahtevi finančnega ministra Lu-iherja za posojilo državi v rentnih markah. Nadzorsiveni svet se je priključil mnenju upravnega sveta in je tozadevno zahtevo odklonil. Vzpostavitev romunsko-i uskih odno-šajev. Vesti iz uradnih krogov pravijo, da bo stopila vlada v pogajanja z Rusijo, da se rešijo tekoče zadeve in vzpostavijo odnošaji med obema narodoma. Pogajanja se bodo najbrže vršila meseca januarja v Solnogradu. Centralni sekretarijat delavskih zbornic. Na prošnjo vseh delavskih zbornic, v državi je minister za socijalno politiko dovolil osnovanje centralnega sekretari-jala vseh delavskih zbornic s sedežem v Beogradu. Izseljevanje iz Jugoslavije v mesecu oktobru. Meseca oktobra t. 1. se je iz naše kraljevine izselilo vse skupaj 165‘2 oseb, 1039 moških in 613 žensk. Kvalificiranih je bilo 177, nekvalificiranih 494, poljedelcev G62, brez poklica 214. 1/.selili so se: V Zed. države 947, v Kanado 190, v Argentinijo 295, v Chile 7, v Brazilijo 168, v ostale dele Amerike 6, v Južno Afriko 1, v Avstralijo 11. Skupno število izseljenikov od 1. januarja do konca oktobra t. 1. znaša 5663. Iz naše kraljevine je v tej dobi odpotovalo tudi 1736 tujih podanikov v prekmorske kraje. Kvota za to fiskalno leto je že izčrpana in se prošnje pa izseljevanje v Zed. države ne sprejemajo več. Nadprodukcija tobaka v Jugoslaviji. V Pragi se nahaja te dni predsednik zveze industrijcev v Beogradu g. Baj-loni, ki se po časopisnih vesteh pogaja o prodaji 200.000 kg tobaka. Po njegovih izjavah je naša država pridelala letos 20 milijonov kilogramov tobaka. Šest do osem milijonov kilogramov je že pripravljenih za izvoz. Od le množine bo nazbrže kupila pretežno večino Češkoslovaška. Oddaja voženj v mestni plinarni. Mesina občina ljubljanska razpisuje vožnje za mestno plinarno za čas od 1. januarja 1924 do 31. decembra 1924. Reflektaati se opozarjajo, da se bo vršila dne 29. decembra 1923 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne javna pismena ponudbena razprava. Kolkovane in z vadijem 10 tisoč dinarjev opremljene ponudbe, v katerih je navesti za imenovano prevzeme voženj enotne cene v številkah in besedah, izročili je zapečatene do navedenega roka pri gori navedenem ravnateljstvu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu reflektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale draž-benemu razpisu in pogojem, potem pa take, ki bi se pogojno glasile in končno na one, katere bi se vložile prekasno, se ne bode oziralo. Magistrat pa si pridržuje pravico, oddati vožnje tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Nabava živinske soli za Slovenijo. Naše kmetijske organizacije so naprosile finančno upravo, da jim dovoli uvoz morske soli proti znižani monopolni taksi, ker se pri nas porabi jako veliko soli za krmilne namene. Finančna uprava bo o prošnji odločila v najkrajšem času. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trjj 8. — Telefon 224). fejižeifsiasi »Kongres trgovačkih komora i izvoz-ničkiii korporacija kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, održan na dane 26. i 27. avgusla 1923. godine u Beogradu« je naslov lepi publikaciji, katero je pravkar izdala Beogradska frgovačka komora. Lepa knjiga vsebuje izčrpno poročilo o prvem izvozniškem kongresu, ki se je vršil 26. in 27. avgusta t. 1. v Beogradu in katerega so se udeležili tudi zastopniki naših gospodarskih krogov. V knjigi je veliko zanimivih podatkov, ki dajejo pregled naše produkcije in trgovine. Franc Ravoli: Vsak je sam svoje sreče kovač, ali kako povečam svoje ao-hodke, se osamosvojim in pridooim premoženje. Pod tem naslovom je izšla v Zvezni tiskarni v Ljubljani knjižica 1/4 strani), v kateri nam avtor pojasnjuje, kako naj se posameznik usposobi za dober zaslužek (negovanje telesa, čuvanje pred boleznimi, lepo vedenje, simpatija, splošna politična in gospodarska izobrazba, blugoznanstvo, ženitev, vzgoja otrok k uspešnemu pridobivanju), kako in kaj je treba delati, kako varčevati in špekulirati, kdaj in kako naj se uslužbenec osamosvoji in kako naj pridobljeno premoženje dobro upravlja. (Knjigovodstvo, delitev dela, kontrola, soudeležba uslužbencev, zavarovanje itd.) Knjižica vsebuje mnogo dobrih nasvetov, zato jo najtopleje priporočamo in to tembolj, ker je cena 10 Din zmerna. Tržna poročila. Tekstilni trg. (Zagreb.) Promet v pretečenem tednu je poslal živahnejši, da-siravno provincijalni trgovci ne nakupujejo zalog. Pravi vzrok temu zadržanju provincijalnih trgovcev se sicer ležko določi, vendar je pričakovali, da bodo ludi ti svoje zaloge morali izpopolnili, ker jim bodo prejšnje pošle. Doslej so se mali trgovci zadržali pri nakupovanju le takrat, kadar so cene popuščale, sedaj se pa to opaža kljub temu, da bodo cene v najkrajšem času poskočile in sicer takoj, ko bodo uvozniki razprodali svoje zaloge, ki so jih nakupili še po ceni. Vse surovine, ki so potrebne za izdelavo tekstilnega blaga, posebno pa volna so v ceni tako poskočile, da bodo morali uvozniki blago, ki ga bodo dobili v januarju prodajali precej dražje. Iz navedenega sledi, da bodo morali vsi manjši trgovci, ki se sedaj pri nakupu zalog zadržujejo, pozneje kupovati precej dražje, kakor pa bi jim bilo to sedaj mogoče, ko je blago še ceneje. Cene na debelo so sedaj sledeče: Izdelki M. B. Neuman Sin. Cleo Din, 18 dilen 19—22, zefir za srajce 19, Lilien platno 22, ličen špecijali-teta 24, angleško platno Lilly 15, Zora 23, šifon 14, balist 23—30, hlačevina 36—40, hlačevina la 48—56, hlačevina iz atlasa 48—56, moško blago 54—58, loden 130 cm 50, 130 cm la 56, 140 cm 44—80, Mollino 15—18, žamet 42—44, la 48, podloga za rokave 100 cm 19 do 23, podloga za sukne 27—32; volneni popelini 110 cm 75, rips 44, umetna svila 60, Oksfdrd la 18, Rigatfo 1.50—17; tela madona 17, Inlet 20—23 dinarjev. Ljubljanski-živinski sejem (19. t. m.). Dogon: 178 konj, 76 volov, 71 krav, 7 telest in 21 prašičev. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile: voh I. 13.50, II. 12.50, III. 11, hrvatske buše in domače slabše krave 9—10, krave za klobase 7.50; prašički za rejo 750 Din par. Kupčija s konji se ni mogla razviti. Zagrebški živinski trg. Cene živini so bile na zadnjem zagrebškem semnju sledeče: domači voli 11.50—13.50, prvovrstne krave 14—14.50, drugovrstne 11—12.50, bosanski voli I. 10—13, bosanske krave 9—11 Din za 1 kg. Tržišče jajc. Produkcija v tuzemstvu je še nadalje slaba. Razpečava se skoro izključno blago iz hladilnikov. Cene so se držale na 2.20, plačalo se je pa tudi 2.25 za prvorazredno blago, dočim so se slabejše kvalitete prodajale tudi po 1.75. Prodaja jajc jugoslovanskega izvora je v Londonu nekoliko oživela. Dovozi iz drugih držav so zmerni. Zahteva se prvovrstno blago in ker so veletrgovci morali pokriti svojo božično potrebo, so dosegle cene tudi 19 šilingov za 120 komadov. V Nemčiji so cene deloma prekoračile svelsko svetovno pariteto in zato skušajo izvozniki, da plasirajo svoje blago na nemških tržiščih, dasi je poslovanje z Nemčijo zbog nestalnosti valute skoro nemogoče. Inozemske vinske cene. Na italijanskih tržiščih se gibljejo cene med 70 in 300 lir po kvaliteti, provinicnci in al-koholovitosti. V Avstriji se prodajajo letošnja vina po 8 do 10.000 aK, lanska vina po 6000 do 8000 aK, vina iz leta 1921 po 14.000 aK in iz leta 1917 do 12.000 aK za hektoliter. Na Češkem se vinske cene neznatno dvigajo in so dosegle sedaj povprečno ceno 4 češke krone. Cene živini v Budimpešti. Dne 20. decembra. Rogata živina. Dogon 570 koma-dav. Notirajo: voli I. 5200—5600, izjemno 5700-6000, II. 3800-5000, IJI. 2600 do 3600; Biki I. 4800 — 5300, izjemno 5500—5900; bivoli 2800—4000; krave I. 4300 — 5000, izjemno 5000 — 5700, II. 2600—4100. — Prešičji trg: Dogon 1000 komadov. Notirajo: prešiči lažji 9700— 10.000, sreda ji 9800 — 10.400, težki 9900 do 10.800. Cene za perutnino. Beograd: Kokoši 1 komad 15 do 20, gosi 70 do 90, race 35 do 40 za komad. — Zagreb: piščanci se prodajajo po Din 50 do 125 par, purani 100 do 162.50, toda prodajalo se je tudi mnogo puranov po Din 137.50 do 175 za komad, gosi suhe 160 Din, pitane 225 Din za komad. KUDDHAU ,BUHIH THAOEMARK L. ■ . * --- Dobava, prodaja. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo 17.500 kg tiskovnega papirja. Licitacija se bo vršila dne 8. januarja 1924 ob 11. uri v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev 2/1. v sobi štev. 2. - Pogoji so na vpogled in se dobivajo pri ekonomskem odseku podpisane direkcije proti plačilu predpisane takse. Ponudnik mora položiti kavcijo in sicer 5%, (oziroma 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsole pri Pomožnem uradu podpisane direkcije najkasneje do 10. ure na dan licitacije. TRGOVSKI LIST, 25. decembra 1923 Stran 5 Veletrgovina “ke„CEH0JUG v Ljubljani, palača Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani priporoča špecerijske blago raznovrstno žganje, moko in deŽE ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražnrna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. I. Tekstilno blage lim Telefon 339 li. Steklenice za konjak, rum, meditinske, sifon itd., g Tovarniške češke, močne, bele in poibele. ^ £enE» M ?»/!*evalte od VsJsja čevljarja strokovno ^ nroonv' V‘ ,"e l,0ii- v0- "»s«* fsv^v t P »*-RSOtM-Ruml potplstov! Prihranite si dr kN popravilo, ohranite Vaše obuvalo trajno i V: nautno. obvaruje noge pred mokroto, ter || Ki Iioji 11 e utrudite. Ljubljana, Gosposvetska c. 2, i TiuHn . \ TAtara«3i^nS sok = 0 la ciouiaC, čisl, v C n dozah n Priporočamo Pristopajte kot član k društvu AVTO Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istofam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in matol Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Prva jugoslovanska industrija = za konserve rib, sočivja in 0 sadja, družba z o. z. g Matrikor = Zahtevajte cenik I = 3IIONOIIOIIOIIOIIOIIc9 Ustanovljeno leta 1910. Dolgoletna garancija za dobro kakovost. Cenejše kakor ilovna opeka. tovarna -jm™*: SkrIlja in ttStCrSA-lSA^JI DRUŽBA jSm Z.O.7.. Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cemenia, vsled tega je streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Oglašajta v )i[at:i(!R-izdelki’ WUi?U3KH rčLEr. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in • ognja varno streho iz KAMENITA = ETERNITA, Naj popolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka TIEIII [L D5sb TELEFON 268 USTANOVLJENO LETA 1906 Gradišče št. 10 Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Meikovič, Ilovi Sad, Ptoj, Sarajevo, Split, Trst j UM-j«iii.jiiuTTTii-wiini'»flwni'mnminTir-nnTnwi iniiiiirir'wi-nm imrnimm mr --------------------------------------------------------------------------------------------—— «-----------------------------St priporoča "V EjubljanS. Cenjene trgovce v mestu in na deželi se opozarja na priložnostni ogled sortirane zaloge perila v skladišču Kolodvorska ulica štev. S aaspiroSi lioteSa ^Štrukelj" prodaja vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo, iriž, testenine, najfine"še namizno ©5je, čaj, žpanje ter vse drago špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. vsake vrsie in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete. / .niJi 1 Jy primeroma, njenem polplaiu *JŽ\a.lvmeB kavčukov potpeinik in potplal. j& Miklošičeva cesta št. 15, IS. rsadstr. Razširjajte „Trgovski list" I tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, 11. nadstropje. Prodaja na deželi: v vsaki večji trgovini s čevlji Prodaja v Ljubljani: Breg 20, Aleksandrova cesta 20, Prešernova ulica 11, SEUAK PETER KOZINA & Ko., TRZIC, GORENJSKO Telefon interurban: Podnart 2, Brzojavke: Zadruga Kropa, Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Pisma ♦ Podložne pločice I Matice | Zakovice za tenderje, kotle, | mostove, sode, pločevino, | * kolesa itd. | Vijačni čepi - Verige vzorcih In risbah najceneje, Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d I ,| ! mm - ---------------IMMMM—« i ..intv in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d.. Ljubljana. Odgovorni urednik F. JERAS,