" to M
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTRO,J
LETO I.	LJUBLJANA, OKTOBRA 1960
ŠTEVILKA 10
POBUDA LITOSTROJA V MESECU TEHNIKE
TIPIZACIJA PROIZVODNJE MOSTOVNIH ŽERJAVOV
LITOSTROJ SE ZAVZEMA ZA OBCEDRŽAVNO IN OBVEZNO STANDARDIZACIJO V IZDELOVANJU ŽERJAVOV,
SPREJEMLJIVO ZA VSE UPORABNIKE TEH NAPRAV
Litostroj je edini proizvajalec v naši državi in eden izmed redkih na našem starem kontinentu, ki ima izdelano tipizacijo vsega svojega obsežnega programa električnih tekalnih žerjavov. Ko smo se pred sedmimi leti lotili najprej modernizacije žerjavov, hkrati pa hoteli raznovrstne tipe in nosilnosti urediti v neko urejeno vrsto, n:smo pričakovali, da bo tipizacija zavzela tak obseg. Poudariti moramo pri tem dvoje: prvič, da nismo imeli pri tem delu nikjer nikakršnega vzora, saj so se prvi glasovi in predlogi začeli n. pr. v nemški literaturi komaj to leto pojavljati, drugič, da to ni samo zasilno napravljen red v obilici različnih tipov, temveč da imamo tipizacijo izvedeno^ na dosledni znanstveni osnovi, v tako imenovanem geometričnem modulnem sistemu.
Pri tem so izvedbe žerjavov v Vseh svojih sestavnih delih, tako v mačkih kot v mostovih, čeprav $o bili le-ti doslej popolnoma različni pri vsakem naročilu, povsem etiaki, podobni kot jajce jajcu — z edino razliko, da so različne velikosti, se pravi, da imajo različne nosilnosti.
Mislimo, da je treba tu pojasniti razliko med izrazi tipizacija in standardizacija; s prvim označujemo poenotenje proizvodov iste vrste, a različnih velikosti v okviru enega samega podjetja, kot interni zakon, medtem ko Pod izrazom »standardizacija« razumemo poenotenje določenih Proizvodov v državnem merilu,
' kt*r ima moč zakona.
Tipizacijo imamo ne le za tehnični, temveč predvsem za ekonomski element, ki nam omogoča znižanje cene, boljšo organizacijo izdelave in vzdrževanja. Vprašanje ekonomičnosti ni važno samo ! za proizvajalca, ki lahko s tem Vpliva na svojo konkurenčno sposobnost in čisti dobiček, marveč tudi na ekonomsko računico kupca. Na to zadnje vprašanje pa danes ni mogoče dati pozitivnega odgovora.
I Ko bomo našo tipizacijo do j kraja izdelali, ne bomo več izdelovali žerjavov po zahtevah kupca, temveč bomo izbirali ustrezno tipsko velikost žerjava po j svoji volji, iz naših tipskih vrst in po zakonih, ki izhajajo iz pogonskih pogojev naročenega žerjava. Vsa tehnična dokumentne'-la mora biti do določene meje že izdelana. Maloserijska izdelava Posameznih delov je namreč mogoča tudi pri žerjavih. Če bomo dosegli splošno tipizacijo teh elementov, bomo napravili prvi korak k racionalizaciji, kajti prav ti elementi predstavljan nadomestne dele, ki jih mora .imeti na skladišču vsako podjetje za nemoteno delo svojih žerjavov. Vsako podjetje mora danes sproti izdelovati dele, ki so podvrženi | obrabi, da lahko odstranijo obratovalne motnje. Če navedem, da ima večja železarna 160 do 200 žerjavov in da je vsak žerjav opremljen drugače, potem je jasno, da zavzemajo dela remonta ‘n zaloge nadomestnih delov tolikšen obseg, da ga ne more Upravičiti noben ekonomsko misleč gospodarstvenik.
S pretehtajo tipizacijo je mogoče organizirati proizvodnjo tako, da je večji del sestavnih delov že na skladišču. Tako nam Preostane samo izdelava varjen h mostov in ogrodij mačka ter montaža.
Tipizacija mora biti grajena po sodobni metodi tipiziranja po standardnih normah vrst v geometričnem zaporedju. Vse merske pa tudi druge veličine se vrste po zakonu podobnosti, ki ga M težko najti po fizikalnih zako-Mh. po tem principu so izdelani
standardi za posamezne osnovne sestavne elemente (sklopke, zavore, kolesa, vrvenice in škrip-čevnike), razen tega pa tudi standardi za celotne žerjave in nj -h o ve karakteristike. Po takšnih standardih je mogoče, da izbere projektant tovarniškega objekta pravilen žerjav in po tem prilagodi vse ostale dimenzije zgradbe, kakor tudi ostale zahteve, ki so povezane s proizvodnim procesom. V nasprotnem primeru je proizvajalec žerjava vedno prisiljen, da odstopa od svoje tipizacije, da projektira žerjav individualno od primera do primera in nekoristno zapravlja projektantske kapacitete.
Litostroj po novem predlaga, da se zaradi boljšega vzdrževanja, izmene delov, boljše koordinacije med gradbenimi in strojnimi projektanti, kakor tudi za-
radi pocenitve proizvodnje čim-prej sestavijo državni standardi, in to na isti osnovi in principih, kot so tipske vrste Litostroja. To zahtevo opravičujemo z vse večjo potrebo tekalnih žerjavov vseh vrst v vseh vrstah industrije. V prvi vrsti pa to terja neverjetno visoka vsota v rezervnih delih, ki so za vsak žerjav drugačni in predstavljajo stotino variant teh sestavnih elementov, hkrati pa tudi neupravičeno visoka mrtva obratna sredstva.
Razloge, ki so nas napotili k tipizac:ji, je danes težko definirati. K prvim nagibom, da pri žerjavih (kot pri tipičnih predstavnikih individualne proizvodnje) vsaj z načrti (kot s tehnično podlago) damo osnovo sistematičnosti in tako skrajšamo zamudno in dolgo konstruktorsko
delo, po drugi strani pa, da omogočimo hitro ponujanje žerjavov raznim naročnikom — so se z leti pridruževali vedno novi in širši cilji in nagibi. Skrajšali smo čas, ki je potreben za izdelavo načrtov, zmanjšali so se stroški za načrte, hkrati pa so izginili primeri, ko nismo mogli z našo ponudbo priti na licitacijo zaradi kratko odmerjenega časa.
Te praktične ekonomske prednosti, ki jih je bilo mogoče najprej otipati, so se kasneje razrasle v mnogo širše. Z večjim številom enakih delov se tudi proizvodnja lahko mnogo bolj rentabilno organizira. Dobavni roki so lahko mnogo krajši, kajti načrti, specifikacije materiala in normativi so že v večjem delu izdelani.
Proces tipiziranja še ni zaključen. V zadnjem času se je konkurenčni položaj, tako na domačem .kot tudi na svetovnem trgu, tako zaostril, da je vprašanje tudi najneznatnejše pocenitve proizvoda velikega pomena. V najkrajšem času moramo rešiti probleme pocenitve tehnične doku-menticije, skrajšanja finalizacije načrtov in poenostavljanja delovnih postopkov do najmanjše podrobnosti, predvsem pa znižati težo z novimi konstruktivnimi prijemi in prilagoditi našo tipizacijo novim predpisom v državah,
kjer se nameravamo prvič pojaviti — to so naloge, katerih osnovno rešitev smo že našli.
Že izvedena tipizacija, njeni principi in teorija, ki smo jih usvojili, nam bodo služili pri tem kot urejena in čvrsta baza. Iz vsega našega dela je vidna rdeča nit, ki nas je vodila že vsa leta nazaj, a v tej osnovni poti je tudi naša perspektiva. Imamo mirno zavest, da točno vemo, kakšne naloge nas čakajo in kako naj jih rešujemo. Delovni kolektiv lahko za strojem in v montaži to našo težnjo otipljivo in nazorno spoznava pri svojem dnevnem delu.
Tipizacija naj nazadnje koristi naročniku-uporabn ku tekalnih žerjavov. V naši državi je nešteto podjetij (naj omenim samo železarne), kjer je v dnevnem obratovanju na stotine žerjavov. Tudi oni teže za tipizacijo, ki naj bi
odpravila sto in več različnih tipov sestavnih delov, ki se vedno trošijo in jih je treba nadomeščati, izdelovati in jih imeti tudi na skladišču.
Te notranje težnje različnih podjetij so danes medsebojno izolirane. Potrebno bi j h bilo združiti ter postaviti za vse veljavno standardizacijo. Ta standardizacija bi bila obvezna, a tudi za vse sprejemljiva, ker bi se ji z določenimi kompromisi vse njihove različne zahteve prilagodile.
V tem mesecu je prvič stekla vroča voda po cevovodih iz centralne kurilnice podjetja v našo Industrijsko šolo. S tem smo se pribl žali cilju, ki sta si ga postavila podjetje in Energetski obrat v svojem perspektivnem planu za ureditev cenejše in koristnejše proizvodnje in uporabe toplotne energije v podjetju. Tako bomo imeli po končani rekonstrukciji v podjetju samo eno kurilnico, ki je v precejšnji meri mehanizirana in je sposobna ceneje proizvajati toplotno energijo z manjšim številom zaposlenih, pod bolj ugodnimi delovnimi pogoji.
Objekt Industrijske šole je ogrevala in pripravljala toplo vodo za kopalnice lastna, srednje velika kurilnica, ki je imela tri kotle in skladišče premoga v kleti glavnega objekta. Za posluževa-nje kotlov in naprav je bilo v zimskem času potrebno večje število delavcev, ki so morali vsa dela opraviti ročno, kar je pri nizkih zunanjih temperaturah zahtevalo od njih precej napora. Dotrajanost kotlov, ki bi jih bilo treba zamenjati z novimi, je še pospešila, da smo ta denarna sredstva raje vložili v rekonstrukcijo tega omrežja in s tem dosegli, da se kurilnica s kotli vred demontira in dobre naprave odprodajo, Industrijska šola pa se priključi na omrežje nove kurilnice.
Pri ureditvi smo izkoristili tudi nove načine avtomatične regulacije, tako da odpade vsako ročno posluževanje, ki je bilo s sedanjimi napravami še potrebno; s tem smo začeli krepkeje delati tudi na polju avtomatizacije naših naprav.
Koristnost in pravilnost izpolnjevanja programa Energetskega obrata za podjetje naj prikaže samo nekaj podatkov o zmanjševanju stroškov na toplotni energiji za podjetje, ki smo ga do-
NAŠA OPREMA ZA ETIOPSKO CEMENTARNO
Podjetja Djure Djakovič iz Slav. Broda, Metalna iz Maribora in Litostroj so prejeli novo pomembno naročilo iz Etiopije. Gre za dobavo kompletne opreme za novo cementarno v tej državi. Naše podjetje bo kot poddobavi-telj izdelalo za to cementarno strojno opremo mi nice za surovine, silosov za hemogenizacijo, mlinice cementa in silosov cementa v skupni tonaži približno 250 ton. Predvideni rok odpreme je prvo četrtletje 1962.
Da bo do tega kmalu prišlo, je nujno, saj naše čvrsto se razvijajoče gospodarstvo to čedalje bolj terja. Navsezadnje živimo v socialističnem sistemu, ki s standardi vtirjuje vse izdelovalce in uporabnike v enotno delovanje. V tem primeru bo naša tipizacija prerasla v občedržavno standardizacijo, ki bo imela zakonsko moč in obveznost. Pri sestavljanju državnega standarda pa bo imel Litostroj kot prvi pobudnik na tem področju, vodilno vlogo.
inž. Marko Kos
segli samo z rekonstrukcijo ogrevalnega omrežja v Industrijski šoli:
— Vrednost demontiranih naprav v kurilnici šole, ki so delno že odprodane, znaša nad 4 milijone dinarjev.
— Sproščen je prostor, kjer je bil vskladiščen premog, v skupni površini nad 200 kvadratnih metrov, kjer bo Uprava podjetja ured la svoj centralni arhiv.
— Odpadli so vsi zaposleni delavci pri premogu in kurjenju; premestili smo jih v proizvodne delavnice.
— Od odpadlih dimnih kanalov in dimnika bomo dobili več t soč kosov opeke, ki je še uporabna.
— Znatno se bo znižala cena proizvedene kalorije, ker kurilnica podjetja lahko kuri lignit, vtem ko je morala kurilnica šole zaradi svojih naprav kuriti boljši premog.
Pri vsem tem pa smo še ukinili delovna mesta, ki so terjala težje fizično delo in bila izpostavljena plinu, vročini in prahu, skratka vsem zdravju škodljivim vpti-vom.
ZVONIMIR TEPINA
»OD JUGOSLOVANOV BI SE
LAHKO MNOGO NAUČILI«
V 8. številki našega časopisa smo poročali o obisku ministra za elektrogospodarstvo in namakanje Pakistana g. Ghulama Faruka in njegovih izjavah o industrijskem razvoju Jugoslavije. Prejeli smo sedaj nekaj izvlečkov iz pakistanskih časnikov o njegovih izjavah o Jugoslaviji po njegovi vrnitvi v domovino. Iz njih povzemamo, da je naš pakistanski gost imel svoj ob sk v Jugoslaviji »za najbolj prijetno presenečenje, ki ga je doživel med svojim b.vanjem v Evropi«. Nekaj neverjetnega je, tako je nadaljeval, kako in koliko so Jugoslovani v sorazmerno kratkem času uspeli zgraditi v svoji deželi. Objekti, tako industrijski kakor energetski, ki jih je imel priložnost videti, so ga navdušili: »To so ogromni objekti, o katerih si nismo mislili, da jih je moč videti v Jugoslaviji. Prepričan sem, da se Jugoslavija razvija v deželo bodočnosti v Evropi... Jugoslovani so vse to dosegli samo s svojo vztrajnostjo in trdim delom. Moj obisk mi je odkril velike razvojne možnosti te dežele in menim, da bi se mogli od njih mnogo naučiti, saj so sposobni, da izdelajo praktično vse, kar bi mi potrebovali, tudi največje objekte.«
Električni mostni tekalni žerjav, ki smo ga izdelali za Indijo
Za zmanjševanje režijskih stroškov
Projekt doslej največje turbine
Poslali smo ponudbo za opremo hidroelektrarne Benmore v Novi Zelandiji — Projekt doslej naše največje turbine je bil zaupan Leopoldu Malovrhu — Upamo, da bomo kljub hudi mednarodni konkurenci uspeli — Preizkusili bomo sposobnost naših zastopnikov v Novi Zelandiji
Sredi septembra je izvozni oddelek Litostroja odposlal v Novo Zelandijo ponudbo za turbine s pomožno opremo za hidroelektrarno Benmore. To je prvi nastop Litostroja kot izdelovalca turbin v tem delu sveta. Ponudba je pomembna tudi zaradi tega, ker je Litostroj prvič projektiral in ponud 1 turbino, ki je po svojih dimenzijah in moči tolikšna, da jo mirno lahko prištevamo med gigantske turbine. (Dimenzijsko doslej največjo turbino je Litostroj izdelal za HE Peručo, najmočnejšo pa za HE Split.)
Razpis za Novo Zelandijo je zahteval ponudbo za 6 oz roma v alternativi za dve Francisovi turbini s spiralnim okrovom in navpično gredjo po 126.730 KS na padcu 92,2 m in s 167 vrtljaji na minuto. Turbina, ki naj ustreza tem zahtevam, mora imeti gonilnik 4400 mm premera n vodilnik visok 820 mm. Za dovod 116 m3 vode k vodilniku je potrebna spirala z vstopnim premerom 4300 mm in celotne širine približno 14 m, za prenos moči na generator pa gred s premerom blizu 1 m.
Projekt turbine (s samomazal-n'm vodilnim ležajem), ki je bil zaupan tov. Leopoldu Malovrhu, predvideva skoraj v celoti varjeno konstrukcijo iz kotlovske plo-
Izlet naših upokojencev
O izletu naših upokojencev v Fieso ob 10. obletnici samoupravljanja v podjetju smo prejeli od tov. Ignaca Goriška tale dopis:
Naš izlet nas je popeljal na morje, in sicer v Fieso, kjer ima Litostroj svoj počitniški dom. Imeli smo se prav dobro. Zdelo se je, kakor da
Obširne naloge SZDL terena Litostroj
Dne 27. septembra je bil na litri-strojskem terenu setanek SZDL terena Litostroj s predstavniki družbenih organizacij. Med drugim so sklenili, da bodo zastopniki Društva prijateljev mladine in Komisija za socialno zdravstveno varstvo stanovanjske skupnosti stopili v stik s starši vzgojno zanemarjenih otrok ter uredili vse potrebno za boljšo vzgojo in varstvo. Dogovorili so se tudi, da bodo čimprej pričeli organizirati in ustanavljati nove pionirske kotičke.
Stanovanjska skupnost terena Litostroj bo naredila vse potrebne korake za nakup televizorja, za katerega bodo prispevali finančna sredstva hišni sveti. Televizor nameravajo postaviti v nove prostore SZDL. Pri vzgoji pionirjev bo pomagalo Športno društvo Litostroj, ki bo organiziralo med njimi šahovske krožke in jih pričelo vključevati v šport. Razen tega bodo naredili tudi vse potrebno za ureditev drsališča.
smo se zbrali sami mladeniči. Pozno v noč so odmevale slovenske pesmi ob obali in vsakdo je z veseljem poslušal stare veterane Litostroja, ki so se tako razživeli.
Upokojence je pozdravil predsednik sindikata tov. Levičar, v imenu upokojencev pa se je zahvalil tov. Nace Gorišek, ki je v svojem govoru navedel tudi nekaj njihovih želja, med njimi to, da bi se tudi upokojenci vključili v akcijo samopomoči za primer smrti, za kar so vsi pripravljeni prispevati ustrezen delež. Izražena je bila tudi želja, da bi vsi upokojenci prejemali naš časopis »Litostroj«, saj s ponosom zasledujemo delo in razvoj tovarne.
Izrekamo zahvalo sindikatu za tako lepo pripravljen izlet, posebej pa se še zahvaljujemo vodji izleta tov. Anteju Buriču, da nam je omogočil ogled tovarne »Tomos« v Kopru, kar je bilo vsem udeležencem izleta v veliko zadovoljstvo.
Prepričani smo, da se nas bosta uprava podjetja in sindikat tudi v bodoče spomnila z organizacijo podobnega izleta, ki ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu. Upokojencem dobro de, če vidijo, da se jih v tovarni še spominjajo, še enkrat: prisrčna hvalaI
Slabo obiskano predavanje
Dne 7. oktobra je bilo v veliki kino dvorani Litostroja zanimivo predavanje o XV. zasedanju Organizacije združenih narodov in o vlogi naše delegacije pod Titovim vodstvom. Govoril je predsednik SZDL okraja Ljubljana Boris Mikoš. Kljub aktualnosti teme in kvaliteti predavanja, dvorana ni bila polno zase-' dena.
bina brez regulacije in ostalih pomožnih naprav pa 372 ton.
čevine. Liti so samo gonilnik, vodilne lopate, tesnilka in nekateri drugi drobnejši sestavni deli. Spirala tak h dimenzij je lahko zvarjena in preizkušena le na terenu. Njeni segmenti bodo doma upognjeni, pripravljeni za varjenje in samo začasno spojeni s predvodilnim obročem in med seboj, to pa zaradi kontrole nale-ganja. Spirala z varjenim pred-vodilnikom bo tehtala 135 ton. Za gon Inik, težak 51 ton in odlit iz navadnega ali nerjavečega jekla, smo zaradi nezadostnih kapacitet naše livarne morali poiskati ustrezno ponudbo v tujini. V ilustracijo naj še navedemo, da tehta gred 31 ton, štiridelni turbinski pokrov prav toliko, obloga sesalne cevi 28 ton, celotna tur-
Zaradi odlične in preizkušene hidravlične oblike gonilnika smo v ponudbi lahko jamčili pondi-rano povprečje izkoristka pri 95 °/o, 85 °/o in 75 ”/o obremenitve v vrednosti 0,9245, pri čemer smo pristali na penale 47.000,—Lstg za vsak °lo nedoseganja te vrednosti.
Avtomatsko regulacijo smo nudili v že tradicionalni domači izvedbi, ki združuje vse sestavne dele (razen servomotorjev) v enem konstrukcijskem sklopu. Za raz-1 ko od dosedanjih naprav pa smo namesto domačega AT 4 predvideli elektronsko glavo švedske tvrdke ASEA.
Čeprav ima naša ponudba hibo v litih gonilnikih, ki jih bo konkurenca gotovo nudila v varjeni izvedbi, upamo, da se bomo dostojno uvrstili v lestvici cen in tehničnih koncepcij. V najneugodnejšem primeru bomo s to . ponudbo spoznali, kje so cene naših vel kih turbin v primerjavi s cenami na svetovnem trgu in preizkusili bomo sposobnost naših zastopnikov v Novi Zelandiji, ki pri zagovarjanju naše ponudbe — spričo manjših referenc — ne bodo imeli lahkega stališča.
Naše razstave na zagrebškem velesejmu
LEOPOLD ŠOLC
Na letošnjem Zagrebškem velesejmu (od 10. do 25. IX. 1960) smo imeli velik razstavni prostor ob našem bazenu pred paviljonom strojegradnje (glej sliko v glavi našega časopisa na prvi strani), kjer smo razen raznih vrst črpalk, v pogonu in posebej, prvič pokazali obiskovalcem tudi naše novo prevozno dvigalo, ki ga bomo izdelovali v sodelovanju z angleško tvrdko NEAL (gl. sliko posebej), vtem ko smo naše viličarje in naše 4-tonsko prevozno dvigalo razstavili na prostoru podjetja
Slovenija avto. V paviljonu strojegradnje (gl. sliko zgoraj) pa sm« na prostoru 200 m2 prikazali nekatere druge naše proizvode, zlasti serijo Dieslovih motorjev, k' jih izdelujemo po licenci danske tvrdke Burmeister & Wain, Pel' tonovo turbino, viličar z zobniškim vencem, hidravlično stiskalnico za plastične mase in dva reduktorja. Obiskovalci velesejma so se za naše proizvode žele zanimali, vtis pa so napravili tudi na maršala Tita ob samem odprtju velesejma
Hladilna voda, zelenjava in kopališče v februarju
Ko vsakega prvega v mesecu plačuješ najemnino za stanovanje in obenem plačaš tudi porabljeno vodo, si vedno prepričan, da plačaš preveč vode in sd kot dober gospodar izračunaš, koliko vode od tega si koristno uporabil, koliko pa zaradi pokvarjenih inštalacij in nepazljivosti pri koriščenju.
tor jev, kjer rabimo znatne količine hladilne vode za preizkus motorja, upoštevali, da porabi podjetje od celotno porabljene vode približno 70 °/o vode za hlajenje kompresorjev v kompresor-ski postaji, kislicami, električnih
obločnih pečeh, kupolkah itd.; ta
Podoben račun za vodo dobi vsak mesec tudi podjetje, seveda je ta več-i in znaša povprečno 2,800.000 dinarjev na mesec. Tudi pri plačilu tega računa si zastavimo podobna vprašanja in skušamo najti rešitve, ki bi nam to porabo vode zmanišale in pocenile.
voda se tam segreje na približno 30 °C in potem odteka v kanalizacijo. Isto je mogoče zaradi višje dovoljenih temperatur še enkrat izkoristiti za hlajenje Dieslovih motorjev in zavor. Program gre
Temeljne študije za hidrosistem Gulkač
Če si pazljivo prečita! zbornik »Deset let dela delavskih svetov v Litostroju«, si na strani 25 — »Proizvodnja in poraba energije« — opazil tudi diagram porabe vode celotnega podjetja v tem razdobju in krivuljo, ki prikazuje naraščanje in upadanje porabe vode. Močno upadanje sd opazil predvsem od leta 1955 dalje, ko smo se lotili tega vprašanja bolj resno in načrtno, pri čemer nas je močneje spodbudila tudi skoraj desetkratna podražitev cene vode, sprejete od Mestnega vodovoda v Ljubljani. Seveda bi bilo upadanje zaradi izvršenih rekonstrukcij in varčevanja v krivulji še bolj vidno, če bi naša proizvodnja ostala na isti višini. Vemo pa, da se je zadnja leta povečala tudi proizvodnja in s tem tudi poraba vode, ki je nujni spremljevalec večje proizvodnje in večjega števila zaposlenih delavcev. Pri vsaki novi potrebi po vodi pa skušamo načrtno izkoristiti rezerve, ki obstajajo pri sedanjem stanju v podjetju. Tako smo pri izdelavi energetskega programa za rekonstrukcijo delavnice Dieslovih mo-
Podjetje Energoprojekt je pred nedavnim sklenilo z direkcijo za elektrogospodarstvo in namakalna dela v Karačiju pogodbo o temeljni študiji za hidrosistem Gulkač ob izlivu reke Galam v Pakistanu. Vrednost teh del je približno 100.000 dolarjev. Če bodo Energoprojektu zaupali tudi projektantska dela na tem hidrosi-stemu, bo znašala celotna vrednost približno milijon dolarjev.
Novi hidrosistem bo zajel 35.000 kvadratnih kilometrov površin in bo omogočil namakanje 100.00 ha obdelovalne zemlje. Na reki Ga-mal bodo zgradili 140 metrov visok jez in pod njim hidrocentrale, katerih gradnjo bodo verjetno zaupali podjetjem, ki so se doslej afirmirala v njihovi dedeli.
še dalje, tako da se hladilna voda iz preizkuševališča ne spušča v kanal, temveč se vrača v že obstoječi požarni bazen in od tam ponovno izkorišča. S tem so ustvarjeni oogoji, da povežemo še ostale podobne potrošnike s tem bazenom in tako zmanjšamo našo porabo vode. To pa odpira še nadaljnje možnosti pametne iz- | rabe hladilne vode, katere vsak m:l predstavlja dragoceno toplotno energijo, ki je skoraj zastonj' Tako bi omenil samo možnost izrabe te tople vode, na primer za napajanje večjega bazena, ki bi ga lahko uporabljali tudi kopalci na našem terenu. Takšne kopala6 bazene, odprte tudi za javnost, so nekatere naše tovarne že zgradile.
V naslovu smo omenili tud’ svežo zelenjavo v februarju, kat pa ni samo zamisel, temveč bi s6 z ureditvijo /toplotne mreže, napajane s to hladilno vodo, lahko gojila zelenjava za našo menz® ! skozi vse leto, seveda v za to , zgrajenih gredah.
Načrti izkoriščanja naše vod6 v te namene so že tu, je pa š« veliko drugih možnosti prihrankov, na katere bo gotovo pomislil tudi bralec; vse je odvisno od nas samih in seveda od denarnih sredstev, ki pa jih kolektiv trenutno potrebuje za reševanje š6 bolj perečih vprašanj pri samem večanju proizvodnje podjetja.
T.
Za strokovni dvig kadrov
V težnji, da bi naše podjetje čimbolj strokovno izpopolnilo svoje kadre, je kadrovska služba v podjetju razpisala vpis slušateljev v prvi semester Tehnične srednje šole — oddelek za odrasle, kjer se je v šolskem letu 1960/61 ustanovil samo strojni oddelek. Sola bo delovala v okviru Tehniške srednje šole in bo izdajala tudi spričevala. Pouk bo v prostorih maše Industrijske šole in z našim učnim osebjem.
Za vpis je bilo izredno zanimanje, saj se je priglasilo kar 61 kandidatov. Pogoji za vpis so bili dokaj splošni; zahtevali so le kvalifikacijo v enem izmed poklicev in vsaj enoletno delovno dobo v kvalifikaciji, na drugi strani pa je študij precej zahteven. Kandidati so imeli preizkusni izpit iz slovenščine, matematike in tehničnega risanja.
Tisti, ki so uspešno prestali preizkušnjo, so pričeli s poukom že v začetku meseca oktobra.
S. M.
S protestnega zborovanja v naši tovarni proti izgredom in žalitvam naše delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN
N »O »O N
IČb
I

1
I
Metalurški obrati
V m. četrtletju se je proizvodnja v naši ekonomski enoti kljub dopustom dobro odvijala. Mesečne Proizvodne naloge so bile znatno Presežene. Rezultat tega povečanja je tudi izpolnjevanje oziroma preseganje letnega plana proizvodnje po količini za prvih devet mesecev. Modelna mizama je izpolnila letni plan s, 140,6 %, bronolivarna 114 °/o, livarna sive litine s 100,3 % in jeklolivarna s 109,9 %. Perspektive za letno izpolnitev proizvodnih nalog so ugodne.
Še vedno ugotavljamo velik pritisk naročil za sivo in jekleno litino. To jo tudi razlog, da so termini zelo dolgi, kar povzroča mnoge intervencije raznih organov. Vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, da so potrebe Po ulitkih znatno večje kot so naše sedanje kapacitete. Nujno je torej Potrebno čimprej opraviti predvideno rekonstrukcijo naših livarn. V tej zvezi so se pri nas mudili od 19. do
22.	septembra predstavniki angleške firme Herbert Morris, ki izdelujejo različno livarsko opremo. S tehničnimi strokovnjaki te firme smo podrobno obdelali program rekonstrukcije naše jeklolivarne in nam bo gornje podjetje v tem smislu dostavilo svojo ponudbo.
Med mnogimi domačimi in tujimi interesenti je treba omeniti velik interes češke industrije za naše vlitke; Cehi žele, da bi jim v naslednjem letu dobavili večje količine grobo obdelanih ulitkov iz sive in jeklene
ne. Ker je sortiment za naše razbere zelo ugoden, smo za ta naročila zelo zainteresirani. Težave so v lem, ker nimamo kapacitet za grobo obdelavo ulitkov.
V mesecu septembru smo prevzeli večja naročila za Železarno Zenico m sicer izdelavo glavnih lijakov in Zapiralnih zvonov za žrelo visoke peci. Glede na kritično stanje obstoječih naprav pri visokih pečeh v Železarni Zenici in na važnost tega ob-
jekta za naše gospodarstvo smo se obvezali, da opravimo to naročilo v izredno kratkem roku. Delavci delajo pri teh delih po 12 ur na dan. Rezultat takega režima dela se je pokazal že pri izdelavi modela, ki smo ga namesto v 10 dneh izdelali v 8 dneh. Tudi delo v livarni sive litine dobro napreduje.
V	modelni mizami smo izdelali model za Spiralno ohišje HE Rijeka, ki ga bomo v naslednjem mesecu pričeli gormati v jeklolivarni.
Nadalje so izdelani modeli za največja naročila za Železarno Zenico, izvodnega programa, za Yarmouk (ZAR). Modelna mizama je dokončala tudi modele za do sedaj največje diafragme premera 2400 mm, ki jih imamo v proizvodnem programu za Jugoturbino iz Karlovca. V izdelavi so tudi modeli za veliko črpalno postajo Bogojevo.
Siva livarna je močno zasedena z našo finalno proizvodnjo. Največja naročila, ki so danes v delu, so tri velike črpalne postaje — ZabalJ. Samo ulitki tehtajo približno 70 ton.
V	livarni sive litine smo uspešno izdelali tudi trodelno ploščo za uni-
Dieslovi motorji in talna transportna sredstva
V proizvodnji Dieslovih motorjev smo že lep čas ugotavljali, da je število monterjev premajhno za predvidene naloge. Se bolj občuten pa Je postal problem, ko je bilo treba pričeti z montažo Dieslovih motorjev familije 490. Tu sta nam priskočili z razumevanjem na pomoč proizvodni
lep...«
Stroji in naprave
rijsko; uporabljajo jih za stiskanje kovinskih odpadkov.
Ta vrsta naše prozivodnje obsega razen žerjavogradnje, ki zajema žerjave od 0,5 ton do najtežjih sinhroniziranih žerjavov nosilnosti do 450 ton, gradnjo reduktorjev, in to maloserijsko, a v še večjem obsegu tudi 'hdivldualno, ter nešteto večjih posamičnih postrojenj za cementno industrijo. Takšna postrojenja nam že dajejo prve tone cementa v Anhovem, v izgradnji pa sta še Cementarna Trbovlje in Cementarna Beo-eln. Nadalje izdelujemo tudi postrojenja za industrijo apna, peči in naprave za taljenje, kot je velika vrt-ijiva peč za Illjaš; krožna miza ima Premer približno 11 m, to mizo pa Vrti kroglični ležaj premera 6,5 m, a same krogle merijo v premeru 120 mm.
Enota izdeluje tudi stroje za hladno valjanje pločevine do debeline 40 mm, Pri dolžini 2 m; stroje za izdelavo °Peke, ki smo jih začeli zadnje čase opremljati tudi s skrinjastimi dodeljevale!, drobilci, mešalci in diferen-0‘alnimi valji. V bližnji bodočnosti bomo lahko izdelovali kompletna postrojenja — od naprav za odkopavanje gline do naprav za izdelovanje
opeke.
. Močno smo se uveljavili pri izdelavi stabilnih in zračnih kompresorjev; take kompresorje nameravamo uporabiti tudi v našem podjetju za azširjenje naše kisikarne. Maloserijsko delamo hidravlične stiskalnice u 100 do 315 ton, pa tudi po individualnem naročilu, kot je hidravlična 4nn alnlca za Banoviče s pritiskom ton ter hidravlična stiskalnica za 'rilj s 1.560 tonami pritiska. Na trgu smo uspeli tudi s hidravličnimi pastiricami, ki jih izdelujemo malose-
Kjer poteka montaža naše strojegradnje, je življenje dokaj razgibano. Opaziti Je velik interes za čim večjo finalizacijo postavljenih nalog Po proizvodnem programu.
v manjših dvoranah hitimo z montažo tipskih reduktorjev, ki jih še nadalje vgrajujemo v druge proizvode; tu opazimo večjo serijo reduktorjev, ki jih kot poddobavitelji dobavljamo za Metalno Maribor. Te vrste reduktorjev vgrajuje Metalna v znano gradbene žerjave »Pohorc«. Podobno hitimo z montažo mehanizmov za opekarsko Industrijo, manjših ročnih škripcev, hidravličnih dvigalk od 3 do 120 ton nosilnosti, v večjih in razsežnejših dvoranah pa montiramo večje mostne žerjave, kot je 60-ton-ski žerjav za Termoelektrarno Zagreb, 40-tonski mostni žerjav za naš obrat pločevinarne, dalje za Pančevo in Kairo ter večje in težje hidravlične stiskalnice in reduktorje.
Pri tem delu seveda ne gre vse gladko, imamo tudi težave. Posebno oviro v razvoju pomeni pomanjkanje strojnih kapacitet. To oviro delno premagujemo z vsemi mogočimi tehnološkimi improvizacijami in plasiranjem del v drugih EE. Pomanjkanje dobre kvalificirane delovne sile premagujemo s tem, da uvajamo instruktor-sko službo.
Težave imamo tudi s poddobavitelji in s pomanjkanjem deviznih sredstev, saj nam dobršen del proizvodnje stoji strojno zmontiran, nimamo pa ustrezne elektroopreme.
Jože Kušar
delom pa se tovariši iz plana proizvodnje trudijo, da bo pravočasno dospela tudi vsa oprema, ki jo kupujemo pri drugih tvrdkah.
V montažo talnih transportnih sredstev nam prototipa bagra 6 t ni uspelo zmontirati do velesejma. Največ krivde za to leži v poddobavah, predvsem zobnikov, ki jih mi sami na naših strojih nismo mogli izdelati.
Zaključuje se montaža devet 5-tonskih viličarjev. Za nadaljnje komade pa še vedno ni na razpolago vsega materiala.
Inž. Darinko Kolbl
Hidravlični stroji
verzalni obdelovalni stroj za avstrijsko firmo Steyr v skupni teži približno 32 ton. Obstajajo dobri izgle-di, da bo podjetje svoje naročilo obnovilo. V izdelavi imamo tudi težke ulitke iz sive in jeklene litine za različne parne turbine, ki jih izdeluje »Jugoturbina« iz Karlovca. V septembru smo končali ulitke za tri ohišja 5-cilindrskih Dieslovih motorjev, ki jih izdeluje naše podjetje po licenci danske trdke B & W. Trenutno pa imamo v delu še ohišje za 8-cilindrski Dieslov motor. Ker so ti ulitki zelo komplicirani, je potrebna pri izdelavi velika previdnost; vsak ulitek je treba takoj po čiščenju za-risti in grobo obdelati, da lahko pravočasno ugotovimo eventualne napake in jih pri naslednjih kosih odpravimo.
Med specialnimi kvalitetami, ki smo jih v zadnjih mesecih uspešno uvedli, omenjamo močno legirano kromni-klovo nerjaveče jeklo s 13 % Ni in 25% Cr, ki je odporno pri temperaturah do 1100°. Iz te kvalitete smo ulili večje količine ulitkov za kalilne in žarilne peči za podjetje »Tomos« iz Kopra. Nadalje smo uspeli izdelati močno legirano kromovo jeklo s 15% Cr, 1,5 C, 1,5 Mn, 1,7 % Si in 0,2 % Mo. To jeklo je zelo odporno proti obrabi in pri temperaturi do 800 °C. Iz njega izdelujemo dele za ognjišča pri parnih kotlih, ki jih je naročilo podjetje TPK iz Zagreba.
Inž. Ivan Stadler
enoti; gradnja hidravličnih strojev in oskrbovalni obrati. Prva nam je odstopila štiri monterje, druga pa enega. Na ta način smo osnovali montersko skupino, ki je v začetku meseca septembra v izredno kratkem času zmontirala Dieslov motor 495 VO, namenjen za Zagrebški velesejem. Drugi motor istega tipa pa pravkar dokončujejo. Vsekakor je to lep uspeh, saj so se vsi med njimi prvič srečali z ladijskim Dieslovim motorjem.
K uspehu je pripomogel s strokovnimi nasveti tudi monter tvrdke Bur-meister & Wain g. Bent Orla Hou, ki je prispel v naše podjetje dne 9. septembra 1.1. in bo ostal pri nas dva meseca.
Ob tej priliki želimo g. Bent Orla Hou-u prijetno bivanje med nami in uspešno delo z našimi monterji.
Montaža 10 Dieslovih motorjev 342 F gre h koncu. Prevzemalec Jugore-gistra mora pregledati še 2 gredi — vse ostale so prevzete.
Zadovoljivo hitro napreduje tudi gradnja preizkuševališča. Polbženi V jeklolivarni:	so profili, ki bodo služili za vpe-
»Da bi bil odlitek njanje motorjev. Vzporedno s tem
V drugi polovici meseca septembra t. 1. smo odposlali na gradišče HE Split prvo turbino v skupni teži 440 ton in tako omogočili začetek montaže na terenu. Po programu bo terenska montaža trajala 4 mesece.
Zaradi ovir pri gradbenem delu HE Ožbalt je šele konec septembra začela redno obratovati na mrežo prva turbina iz naše proizvodnje; padci še niso normalni, ker jezero nima še svoje višine, a že sedanje obratovanje kaže, da bo turbina obratovala na vsem območju padcev zadovoljivo.
Drugi velik uspeh smo dosegli na HE Peruči. Centrala HE Peruča je vključena v sistem Dalmatinskih hi-drocentral, Split. Dne 24. septembra 1960 smo spustili prvi agregat v poskusni pogon. Po opravljeni terenski montaži mora tak agregat poskusno obratovati vsaj mesec dni, če ni s pogodbo drugače sklenjeno. V tem času moramo odstraniti vse morebitne pomanjkljivosti in urediti našo turbinsko opremo tako, da bo brezhibno delovala. Razen tega moramo opraviti še predpisane poskuse in preglede. Običajno mora tak agregat med poskusnim obratovanjem teči 10
dni brez motenj in šele tedaj velja, da je poskusni pogon zaključen.
Prvi obratovalni poskusi so pokazali, da je naša turbinska oprema v redu in upamo, da bo agregat čez mesec dni v redu izročen v eksploatacijo.
V tovarni pa opravljamo velika dela na drugi turbini za HE Split, na treh turbinah za HE Peručico in na turbini za HE Kokin Brod.
Inž. Kosta Da Damos
SPET 810 HEKTAROV
Pred nedavnim ;e pričel obratovati v subotiškem okraju namakalni sistem, za katerega so izdelale opremo naslednja podjetja: Litostroj in Agroindus Ljubljana, Inštalater iz Novega Sada in Ge-Ge iz Ade.
Vodni sistem namaka 810 ha zemlje. V načrtih imajo izgradnjo še šestih agregatov v vrednosti 18 milijonov dinarjev.
Vprašanje:
S. K. iz ekonomske enote metalurški obrati vprašuje, če ima pravico do 75 % popusta na železnici, ko bo šel na skrajšani letni dopust, do katerega ima pravico, ker bo imel do konca letošnjega leta nepretrgano delovno dobo več kot šest mesecev?
Odgovor:
Po pozitivnih predpisih imajo pravico do 75 % popusta v železniškem, pomorskem in rečnem prometu le delavci, ki imajo najmanj enajstme-sečno nepretrgano delovno dobo. Da bi imeli pravico do tega popusta tudi delavci z najmanj šestmesečno delovno dobo, je izdal sekretariat za delo Zveznega izvršnega sveta uradno tol-mačenje^pod št. 05-1207/1 z dne 2. junija 1960, ki pravi: »Pravica do dopusta na potovanju pri koriščenju letnega dopusta pripada samo delavcem in uslužbencem z neprekinjeno 11-mesečno delovno dobo. Zato je mišljenja, da te ugodnosti nimajo delavci in uslužbenci v smislu 37. čl. Zakona o delovnih razmerjih (s šestmesečno delovno dobo).
Medtem pa imajo po navodilu Generalne direkcije Jugoslovanskih železnic GDJZ št. 140-51/58 z dne 12.
septembra 1958 pravico do popusta tudi delavci in uslužbenci, ki si pridobijo pravico do letnega dopusta, Če imajo do konca koledarskega leta, oziroma do prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo brez njegove krivde, nepretrgano delovno dobo najmanj šest mesecev. To pravico imajo tudi člani njegove ožje družine.«
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 33-511 Od 26. septembra dalje ima naše podjetje telefonsko številko 33-511.
LITOSTROJCANI Mala zbirka Prešernove knjižnice obsega 5 literarnih in poljudnih knjig in stane samo 360 dinarjev. Naročite jih lahko pri Kseniji Šm"d v računovodstvu, telefon 308,
Pralnica in likalnica stanovanjske skupnosti Litostroj
Stoletna tradicija tvrdke NOHAB — Turbina, ki so jo izdelali leta 1849, je obratovala nad 100 let — Spiralne Francisove turbine po 200 KM — Podjetje KMW tekmuje s tvrdko NOHAB — V celoti so izdelali približno 250 Peltonovih turbin
V zvezi z nedavnim obiskom naših predstavnikov na Švedskem vam danes predstavljamo dve švedski podjetji, ki sta po pro zvodnji sorodni Litostroju. Prihodnjič bomo objavili nekaj posebnosti iz proizvodnje vodnih turbin na Švedskem in o tamkajšnjih hidroelektrarnah.
Nydqvist & Holm Aktienbolag (NOHAB)
Tvrdka NOHAB v Trollhattanu ima za sabo že več kot 110-letno zgodovino. Njen začetek sega v leto 1847, ko je pričela obratovati prva mehanična delavnica. Naslednje leto je tvrdka že prejela prvo obsežnejše naročilo — naročilo za vodno turbino. Tako se torej tvrdka ukvarja s te vrste proizvodnjo že od samega začetka, zaradi česar jo je treba prištevati med najstarejše izdelovalce vodnih turbin. Kvaliteti njenih izdelkov v prid naj povemo, da se lahko pohvali s svojevrstnim rekordom: turbino, izdelano leta 1849, je imela v uspešnem obratovanju -nad 100 let!
Čeprav obratuje na Švedskem pretežna večina turbin, ki so jih izdelali v Trollhattanu, uživa NOHAB tudi svetovni sloves kot tvrdka, ki se je znala s svojimi turbinami sproti pmlagojevati potrebam vedno ekonomičnejše-ga reševanja hidroelektrarn. Moči in razsežnosti njeni-h turbin so naraščale iz leta v leto in vedno
ki so največje v Indiji oziroma Južni Ameriki.
Tvrdka hoče obdržati tudi v bodoče vodstvo v proizvodnji gigantskih Francisovih in Kaplanovih turbin. Komaj leta 1956 dograjena in izdelavi
Razen kot izdelovalec vodnih turbin je NOHAB znan tudi kot izdelovalec lokomotiv. Prvo parno lokomotivo so izdelali leta 1865, prvo električno pa že leta 1897! Podjetje je tudi po tej plati naglo napredovalo in leta 1912 je zapustila delavnice že tisoča lokomotiva. Po prvi svetovni vojni so dobili največje naročilo, ki je bilo v zgodovini lokomotiv sploh kdaj zaupano eni sami tvrdki: 500 lokomotiv za Sovjetsko zvezo. Sledila so velika naročila tudi iz Turčije, Perzije in Argentine, tako da
je bi-la tvrdka NOHAB med prvimi, ki so orale ledino v smeri k vedno večjim in močnejšim strojem. Naj jo kot tako predstavimo z naslednjimi podatki:
Turbine po 12.500 KS, dobavljene leta 1910 hidroelektrarni v Trollhattanu, so bile prvi korak na poti k večjim enotam. Dve leti za tem je tvrdka za hidroelektrarno v Porjusu že izdelala do takrat najmočnejše turbine na Švedskem. Leta 1933 je NOHAB sodeloval s Švedsko konkurenco pri izdelavi Kaplanovih turbin za hidroelektrarno Vargon, ki so imele premer gonilnika 8 m in tako v pogledu velikosti svetovni rekord. Istega leta je tvrdka začela s samostojno proizvodnjo Kaplanovih turbin. Leta 1943 je ponovno dosegla rekord najmočnejše turbine na Švedskem, in to z močjo 77.000 KS za hidroelektrarno Torpshammar, ki ga je leta 1951 dvignila na 151.000 KS s turbinami za Harspraanget. Omembe so tudi vredne Kaplanove turbine iz leta 1956 za hidroelektrarno Lasele, ki so montirane na padcu 52 m, kar je na Švedskem največji padec za te vrste turbin. In končno najnovejši uspeh: spiralne Francisove turbine po 200.000 KS za hidroelektrarno Stornorrfors, ki veljajo za najmočnejše in naj večje te vrste na svetu.
V poslednjem desetletju je tvrdka dosegla tudi pomembne izvozne uspehe. Med temi je treba omeniti Kaplanove turbine za Panchet Hill v Indiji in Rincon de Baygorria v Urugvaju,
Del prevodnika in spirale Kaplanove turbine za HE Aangerman (H je 52 m, P je 87.000 KM) med montažo v Hanabu
turbirl namenjena velika dvorana ne zadošča več. Že grade novo, še večjo montažno dvorano, 40 m široko in 200 metrov dolgo, v kateri bosta obratovala dva žerjava po 200 ton nosilnosti. S to dvorano si hoče NOHAB omogočiti izdelavo še večjih turbin, kot jih je izdelal doslej. Zanimivo je, da jih nuklearna energija, ki vstaja na obzorju, prav nič ne odvrača od investiranja. Prepričani so, da vsaj še 30 let ne bo sposobna konkurirati energiji hidroelektrarn.
Tvrdka NOHAB je pri izdelavi velikih turbin popolnoma opustila vlivanje kot osnovni proizvodni postopek. Skoraj vsi sestavni deli turbin so varjeni, celo gonilniki. Zaradi prehoda na varjenje si je leta 1957 opremila novo pločevinarno, hkrati z ogromno žarilno pečjo 9X7X4 m, ki je največja na Skandinavskem polotoku. V njej lahko žarijo kose do 75 ton. Čeprav žare navadno »le« pri 600 do 700 stopinj Celzija, je vendar mogoče doseči v njej temperature do 1000 stopinj Celzija.
Seveda ima NOHAB tudi vzorno urejen trinadstropni laboratorij za preizkušanje hidravličnih oblik z najmodernejšimi elektronskimi stroji za merjenje in izračunavanje. Izkoristke merijo na modelnih turbinah z gonilniki 600 mm premera, kavitacijske pojave pa študirajo na kolesih s premerom 300 mm.
je že leta 1936 tvrdka izdelala svojo dvatisočo lokomotivo. Ta je bila opremljena s parno turbino.
V poslednjih desetletjih prevladuje proizvodnja električnih in Dieslovih lokomotiv. Med prvimi je treba omeniti tako imenovane rapidne lokomotive po 3.300 KS, kidosegajo do 150 km na uro in veljajo za najhitrejše v Skandinaviji. Dieslove lokomotive izdelujejo serijsko v licenci z »General Motors« za moči od 200 do 1900 KS. Tako prve kot druge izdelujejo skoraj izključno za potrebe Skandinavije.
Tretja pomembna panoga v proizvodnem programu tvrdke NOHAB so »polarni« Dieslov! motorji, in sicer ladijski od 200 do 4000 KS ter stabilni od 130 do 4000 KS. Ime so dobili po posebno skrbno konstruiranem in izdelanem motorju s 180 KS za barko »FRAM«, s katero je leta 1911 odplul Roald Amundson s svojo ekspedicijo v polarne vode. — Po NOHAB licenci izdelujejo polarne Dieslove motorje na Finskem, škotskem, v Angliji, Španiji in Avstraliji.
Med ostalimi manj pomembnimi dejavnostmi naj omenimo izdelovanje specialnih orodij, dobavo jeklenih odlitkov in odkovkov ter varjenje, obdelavo in žarjenje sestavnih delov velikih konstrukcij, kar spada med usluge drugim tvrdkam. V poslednjih letih se je v proizvodni program
Verjetno je tudi v konkurenčnih švedskih tovarnah videti tak prizor, kot smo ga posneli na fotografsko ploščo v naši tovarni
vključila tudi izdelava atomskih reaktorjev.
NOHAB zaposluje približno 1800 delavcev in 600 nameščencev. Ker javne strokovne šole ne dajejo podjetju potrebne specializirane delovne siie, ima svojb vajeniško šolo, prireja tečaje za delavce in mojstre ter celo tečaje za visokokvalificirane tehnične uslužbence, ki niso imen priložnosti obiskovati visoke tehnične sole.
Karlstads Mekaniska Werkstad (KMW)
To podjetje je razen NOHAB edini še pomembni proizvajalec vodnih turoin na Švedskem. Navajamo ga za NOHAB zaradi tega, ker je nekodiko mlajše. Ce naj bi bila za vrstni red odločujoča pomembnost obeh podjetij, bi bili v -zadregi, katero naj navedemo na prvem mestu. Vtis, ki ga napravita, ne -pomaga dz zadrege, ker se obiskovalec v obeh tovarnah prepriča, da sta sodobno urejeni -in enako dobro obvladata moderne tehnološke postopke. Ne razlikujeta se niti po kvaliteti izdelkov in — če gledamo na daljše proizvodno obdobje — niti po razsežnosti -in močeh turbin. G-ledati je treba na daljše obdobje zaradi tega, ker se v hudem boju, ki ga bojujeta med sabo, enemu izmed njiju včasih posreči, da svojega konkurenta v nekem -pogledu prehiti. Tako je na primer KMW pričel s proizvodnjo Kaplanovih turbin pred NOHAB, NOHAB -pa je pred svojim konkurentom -iz Karlstada izdelal prvo uspelo regulacijsko naprav-o z elektronsko glavo v sodelavi s švedsko -tvrdko ASEA-KMW in se je do nedavna lahko
hvalil z izdelavo Francisove spiralne turbine s 150.000 KS za prv-i agregat v hidroelektrarni Harspraanget, ki je veljala za najmočnejšo turbino, dokler Sa NOHAB z izdelavo enakih turbin za dru-g-i in tretji agregat iste elektrarne ni ujel in s turbinami za Stornorrfors tudi prehitel. — KMW ie že spravil v obratovanje svojo prvo cevno turbino, vtem ko NOHAB še niso zapustile konstrukcijskih desk.
Tudi 'laboratorijske raziskave ne dajejo prednosti enemu podjetju pred drug-im, niti -letna proizvodnja -turbin, ki jo je v obeh podjetjih mogoče oceniti na nekako 4000 do 6000 ton.
Podjetji sta torej približno enakovredni. To mišljenje potrjuje tudi švedski kupci sami, ki naročalo turbine pri obeh. Celo naročilo turbin za isto hidroelektrarno včasih raz-dele med oba konkurenta, bodisi tako, da vsako podje-tie samostojno izdela nekaj turbin, ali pa da obe izdelata vse turbine skupaj.
Morda bi KMW lahko priznali nekoliko prednosti z okoliščino, da so v njegov proizvodni program vključene tudi Peltonove turbine, ki jih NOHAB ne izdeluje. V celoti je KMW izdelal približno 250 Peitonov-ih turbin, pretežno manjših moči do 5000 KS in vse brez izjeme za inozemstvo. Nekatere med -njimi imajo okrog 20.000 KS. Naše dlo-slej najmoč-neiše Peltono-ve -turbine no 50.006 KS za HE Mavrovo -in Peručicc pa dosega in presega KMW le v naslednjih primerih:
*«
v
Obdelava ladijskega vijaka na kopirni stružnici v KMW
Hidroelektrarna	Država	Padec (m)	moč (KS)	Vrt. hitrost
	SSSR	370	51.800	375/min
Serra do Cubatao	Brazilija	670	84.000	360/min
Hjartdtila	Norveška	555	71.000	428/min
S proizvodnjo Francisovih turbin je KMW začel leta 1900 in jih do leta 1920 izdelal nad 1.400. Med njimi je treba omeniti 2 turbini po 12.500 KS, dobavljeni leta 1907 hidroelektrarni v Troollhattanu, za katero je svoje prve večje turbine Izdelal tudi NOHAB. Kasneje je ista hidroelek-
trarna pri KMW naročila še eno enako turbino ter 2 močnejši po 13.200 KS.
Po letu 1920 navajajo referenčne liste tvrdke dolgo vrsto blizu 900 Francisovih turbin. Med največjimi povzemamo naslednje:
Hidroelektrarna Hjaita, Švedska Harspraanget, Švedska Kilforsen, Švedska San Estaban, Španija Ramsele, Švedska Harrseie, Švedska
Leto izdel.
1946
1947
1948
1950
1951 1953
Padec (m) 86,0
105.0
95.0
103.0
74.0 52,6
moč (KS) 81.400 133.400 112.730 90.700 68,830 88.070
Vrt. hitrost 188/min 167/min 167/min 214/min 187/min 125/min
Tvrdka je leta 1951 izdelala tudi 2 Francisov! turbini za našo hidroelektrarno Jajce I. po 36.000 KS na padcu 98,3 m.
Tvrdka KMW je bila med prvimi, ki so pričele proizvodnjo Kaplanovih turbin in tako pomagale zamisli prof. Kaplana do prodornega uspeha. Ze leta 1921 je KMW predlagal te vrste turbino s premerom gonilnika 5,8 m (I) za švedsko hidroelektrarno Lilla Edet. Leto za tem je bila turbina naročena. Zaradi stavk se je začetek obratovanja zavlekel do decembra 1925, ko je naročnik turbine dobil za svoje zaupanje do izdelovalca polno zadoščenje: turbina je uspela kljub mnenju večine strokovnjakov, da Kaplanove zamisli ni mogoče realizirati, čeprav ji s teoretične plati ni kaj očitati. Turbina za Lilla Edet je
Hidroelektrarna	Leto izdel.
Holleforsen, Švedska	1946
Stadforsen III. Švedska	1947
Ligga, Švedska	1950
Jtirkvisle, Švedska	1956
Kristforsen, Švedska	1957
Laxede, Švedska	1959
Podjetje zaposluje približno 2.500 delavcev in nameščencev. Razen vodnih turbin se bavi tudi z izdelavo strojev za papirno industrijo in ladijskih vijakov z možnostjo naravnave naklonskega kota kril. Svoj sedež ima v Karlstadu, kjer so tudi livarne in obrati za obdelavo strojev
z izkoristkom nad 90 "/o na območju med 3.500 do 10.500 KS najsljajneje potrdila uporabljivost Kaplanovih turbin in jim utrla pot na švedsk in svetovni trg. Ta uspeh ne bi bi* mogoč, če ne bi dela projektantov in konstruktorjev spremljalo znanstveno delo v laboratoriju. Ze leta 1923 si je KMW prvi med vsemi proizvajalci vodnih turbin postavil kavita-cijski laboratorij.
Tvrdka se lahko danes s ponosom sklicuje na že nad 400 izdelanih Kaplanovih turbin, med njimi na nekatere znatnih moči, tako da Je 50.000 KS po turbini bilo preseženih že leta 1939, 100.000 KS po turbini pa leta 1950. Naslednji izvleček iz referenčnih list naj nekoliko bolje ilustrira uspehe te vrste:
Padec (m) moč (KS) Vrt. hitrost
27.0	57.500	125/min
27,8	59.200	125/min
40 5	105.650	125/min
13,6	59.460	75/min
50.0	91.500	150/min
25,4	81.000	107/min
za papirno industrijo. Ti obrati s® opremljeni s posebnimi stružnicam* za obdelavo valjev do premera 6 m in prav tolikšne dolžine v vodovarn legi. Turbinski obrat z laboratorijem je v približno 60 km oddaljenem Kristinehamnu, kjer izdelujejo tun ladijske vijake. LEOPOLD SOLC

0 higieni in naši osebni kulturi Obiskali so nas...
, Slovenci smo znani kot kulturni ljudje in največji ljubitelji higiene. Teh lastnosti nam nihče ne oporeka »n priznati moramo, da so nam takšna priznanja všeč. Res je tudi, da Imamo zelo razširjeno mrežo raznih zdravstvenih in higienskih ustanov m inšpekcij, ki jim moramo biti hvaležni za sloves, kakršnega uživamo. Budno oko odgovornih stalno spremlja naše življenje in sproti odstranjuje vse površnosti in malomarnosti, ki bi utegnile škodovati našemu zdravju in ugledu.
V naši socialistični domovini še posebej skrbimo za zdravje in higieno delavcev kot nosilcev naprednega življenja. To terja seveda od vsakogar izmed nas, da po svojih močeh Pomagamo pri tej skrbi naše družbe bodisi doma, v tovarni ali kjerkoli. Menim, da bi pri teh plemenitih prizadevanjih morali biti Litostroj čani za vzor.
Zal, temu ni tako. Higienski inšpektor bi pri obhodu naletel na mnogo za nas nečastnih prekrškov. Tu bomo prikazali vsaj nekatere izmed njih.
Pri samem vstopu v tovarno nam lopo urejene cvetlične gredice ustvarjajo videz lepote in čistoče. Zal pa se ta občutek spremeni v razočaranje °b pogledu na kupe papirja in smeti med cvetlicami, v travi in po cesti sami. Veliko lepše in koristneje bi bilo, če bi na primerno mesto postavili koše za odpadke.
Stranišča so poglavje zase. Tako nekulturnih in nehigienskih stranišč kot jih imamo pri nas, zlepa ne najdemo. Spraskani in pomazani zidovi, Poslikani z nečastnimi deli »umetni-kov«-dlvjakov, gesla in »pesniški« izlivi v najogabnejših oblikah, kupi mokrega papirja po tleh, sledovi Pljunkov po vratih in zidovih, da o vsem drugem niti ne govorimo, vse to obrača želodec še tako hladnokrvnemu človeku. Ali tak »uporabnik« teh prostorov pomisli, kako škoduje sebi, a tudi nam vsem? Ali pomisli, da skruni s tem svojo osebno kulturo, četudi ostaja anonimen in nihče ne ve zanj? Moral bi vedeti, da ni edini, ki uporablja ta naš skupni prostor, in da bodo tovarišu, ki btide za njim, bolj pogodu čiste Siene in tla. Ali ne velja tudi zanj: Zapusti ta prostor tak, kakršnega že-‘iš sam ob vstopu vanj?
. Kaj so odgovorni ljudje storili, da “1 preprečili takšna prostaška dejanja? Nič, ali prav malo! Krivce je meha najti in jih ostro kaznovati, če ‘feba, celo z odpustom, kajti takšnih tovarišev v svoji sredini ne potrebujemo niti nočemo. Razkrivanje takšnih umazancev je dolžnost nas vseh, Prav tako kakor sta s tem okrnjena Ugled in čast nas vseh.
Oglejmo si še nekaj naših higienskih prekrškov. Bifeji so prostori, kjer najbolj nerad naletiš na stvari, ki so proti higienskim predpisom. Pohvalno je, da so v tem pogledu stvari izpeljane, kakor se najbolje dajo. Večji problem je le raznašanje malic. Dekleta in fantje, ki so za to zadolženi, kršijo higienske predpise
največkrat nevede in ne da bi pomislili na škodljive posledice.
Doma bi se marsikdo zgražal, če bi opazil iste pomanjkljivosti, v tovarni pa nam je vseeno, čeprav je tovarniška umazanija veliko bolj škodljiva kot las na domačem krožniku.
Tudi o kulturnem obnašanju bi bilo treba marsikaj napisati in povedati. Prostaški izrazi in kletvice, pijančevanje in pretepi so dejanja, ki ne spadajo v naš kolektiv, a jih žal, še vedno prepogosto srečujemo. Tovarna tudi ni promenada ali shajališče zaljubljencev, še manj pa kraj za kvartanje. Neredki so primeri, ki celo finančno škodujejo tovarni. Nad-
ure se delajo ponekod samo zaradi razvedrila po delu.
Naš obstoj, naši uspehi in neuspehi so odvisni od nas vseh, zato bodimo tudi do podjetja tako pošteni, kot smo do sebe, pa se nam za uspeh ne bo treba bati.
Preradi se trkamo na prsi, češ, Slovenci ali Litostrojčani nekaj veljamo. Tako preponosni smo, da v tem ponosu marsikaj pozabimo, kaj je prav in kaj ne. Organizacije in društva, kakor tudi vsak posameznik morajo v bodoče vložiti ves svoj trud, da bomo res lahko ponosni — kot Slovenci in kot Litostrojčani.
F. R.
Bo šlo tudi v tretje ?
Dne 24. in 25. septembra je v Mariboru organizirala tovarna Metalna v počastitev 10. obletnice DS povratno športno tekmovanje, ki so se ga razen domačinov ude-
ležila tudi moštva Strojnih tovarn Trbovlje in Litostroja.
Tekmovali so v nogometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu. Naši športniki so zmagali v zadnjih treh disciplinah. V namiznem tenisu smo do-
CRNA zastava
V tako velikem podjetju, kot je naše, se cesto primeri, da iz tega ali onega vzroka umre kak član kolektiva. V znak žalosti po zvočniku ne predvajamo glasbe. Prav pa bi bilo, če bi komisija Skrb za človeka tisti dan izobesila pri glavnem vhodu tudi črno zastavo, kakor je to v navadi drugod.
segli drugo, v nogometu pa tretje mesto.
Pri ocenjevanju si je Litostroj priboril 12 točk, kar je zadostovalo za osvojitev prvega mesta. Tako je naše podjetje ponovno osvojilo pokal. Strojne tovarne Trbovlje so v skupnem plasmaju zasedle drugo, Metalna pa tretje mesto. Tako za igralce kot za gledalce je bilo najbolj razburljivo srečanje med nogometnimi reprezentancami. V izločilnem tekmovanju sta se srečali ekipi STT in L tostroja. Litostrojčani so šele v dvakratnem podaljšku po deset minut izgubili igro z rezultatom 0:1.
Razburljivo je bilo tudi finalno srečanje med ekipama Metalne in STT. Tekmovanje se je končalo v normalnem času z rezultatom 1:1. Kljub dvakratnemu podaljšku igre po deset minut pa se rezultat ni spremenil. Treba je povedati, da sodnik svoje naloge ni oprav.1 najbolje, saj se je očitno tudi nanj prenesla živčnost občinstva.
V šahu je ekipa Litostroja premagala STT z rezultatom 4,5 : 1,5 točke.
Vsi litostrojski tekmovalci zaslužijo za svoje disciplinirano obnašanje vso pohvalo.
Pred nami je še tekmovanje v Trbovljah in upajmo, da nas tudi takrat ne bosta zapust.la znanje in sreča.
Anton Suwa
n

črnima was®®®
ROJSTVA
Dne 2. oktobra je rodila Olga Jarc ~~ deklico, dne 2. oktobra je rodila I ^nica Petrič — dečka.
1 Dne 4. junija je rodila Marija Dimc 7" deklico; 2G. julija Amalija Marinček — dečka; 5. avgusta Antonija Ko-Ješa — deklico; 30. avgusta Marija I Kričaj — dečka; Zalka Babič 25. sep-! tonabra — dečka.
Vsem mladim mamicam iskreno čestitamo!
ČESTITKI
Anici Petrič iz Konjunkturno-pro-Bagandnega oddelka čestitajo k srečnemu dogodku sodelavci.
Dne 25. septembra je povila Zalka Babič iz Konjunkturno-propagandne-Sa oddelka — dečka. Ob tem dogodku Ji iskreno čestitamo kolegi iz oddelka.
SMRTI
Dne 17. septembra je nenadoma Pteminil naš dolgoletni delavec Leo-Pold Legat. Rojen je bil 16. oktobra na Bledu. V našem podjetju Je pil zaposlen od 20. avgusta leta 1947 'h je nazadnje služboval v transportnem oddelku.
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je 3. oktobra nenadoma preminil naš dolgoletni delavec Franc Peternel, ki se je rodil 1. oktobra 1915 v Ljubljani. V našem podjetju je bil referent funkcijske kontrole.
SOŽALJE HE VUHRED
Ob izgubi dobrega delovnega tovariša, ki je zadela vaš kolektiv, vam izrekamo naše iskreno sožalje hkrati z zagotovitvijo, da bomo tovariša Peternela, ki je s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami mnogo prispeval k izgradnji HE Vuhred, ohranili v lepem spominu.
Kolektiv HE Vuhred
PRIŠLI
Milan Erjavec, Soit Huremovič, Ignac Zupančič, Franc Grojš, Martin Glavač, Ernest Jogrič, Anton Pekolj, Anton Zupančič, Drago Pirh, Martin Rozoč, Feta Foči, Ahmed Foči, Evica Alvadž, Alojz Hočevar, Ernest H(111, Marjan Kudrič, Robert Zlembergar,
Alojz Rogelj, Mijo Hosanagič, Brane Topič, Peter Soflin, Vladimir Spro-har, Slavka Novak, Januš Sarvari, Janez Zor, Alojz Glušič, Vinko Kocjan, Stanislav Nose, Mirko Capuder, Ivan Božič, Miloš Subašič, Peter Petkovič, Edvard Škrbec, Anton Kresol, Stanislav Čandek, Franc Gregorčič, Jože Kastelic, Jože Bartolj, Stanislav Knez, Anton Ozimek, Jože Fine, Savo Ristič, Branko Popovič, Anton Štraus, Jože Jezernik, Janez Purkat, Ignac Giokomeli, Janez Spegu, Leopold Drgon, Stanislav Duh, Janez Zorc, Anton Zupančič, Viktor Novak, Anton Bregar, Ivan Anderlič, Ivan Markelj c, Stanislav Fajfar, Anton Breznikar, Valentin Zogar, Jože Pirc, Stanko Simec, Stefan Cankar, Savo Krstič, Franc Strumbelj, Franc Žarko, Franjo Turk, Ivan Kero, Stefan Fekonja, Franc Skube, Stjepan Soj-novič, Jože Zupančič, Jože Smolič, Franc Novak, Jože Kek, Andrej Slok, Jože Glovan, Janez Ilnikar, Franc Kastelic, Ivan Novak, Jože Kaplan, Alojz Mezan, Miha Smolič, Anton Jevnikar, Martin Rotar, Ilija Ostojič, Milka Bregar, Inž. Marko Goljar, stana Dokol, Marija Žnidaršič, Jože Miklavčič, Leopold Rokar, Aleš Šink, Rado Belič, Marija Jerič, Rudolf Potočki, Sašo Motokovič, Gojmir Kogovšek, Bogoljub Baraga, Feliks Hrovat, Bogoljub Vižintin, Ignac Marn, Ivan Nemec, Vladimir Povšek.
ODŠLI
Ivanka Vode, Anton Zot, Antonija Klepec, Vasja Kreft, Jožef Valenčič, Rudolf Strojan, Inž. Vlado Drusany, Leopold Legat, Andrej Knific, Marjan Bergant, Bogdan Kovčič, Boštjan Muraus, Ivan Dremelj, Heda Kopše, Mihajlo Radujkovič, Andrej Medved, Andrej Nahtigar, Radislav Petrovič, Stanislav Ogulin, Ivan Tršinar, Marjan Mušič, Ivan Hudolin, Franc Velkavrh, Anton Kovačič, Stane Mitrič, Anton Vidmar, Bogomir Primc, Peter Klemenc, Andrej Zebavec, Anton Juhant, Josip Lukanič, Andrej Anžin, Peter Florjaničič, Ladislav Sinur, Božidar Najdek, Zvonimir Cilič, Anton Podržaj, Branko Ratkovič, Ciril Klemenčič, Stane Rabič, Janez Galičič," Zdravko Hribernik, Anton Skoda, Božo Simič, Anton Krakar, Franc Mercina, Franc Vidmar, Jože Vidmar, Jože Metelko, Mihael Bokalič, Mehmed Beganovič, Hasib Skokič, Anton Selšek, Anton Strajnar, Zivorad Cekov-ski, Anton šlvovec, Jože Zaletelj, Jože Tomšič, Rudolf Oberstar, Mato Lu-tring, Milan Kovačič, Aleksander Ho-riš, Jože Blatnik, Ivan Has, Franc Kuplenik, Alojz Praust, Josip Jam-brovič, Husein Selimovič, Karel Kastelic, Ivan Rutnik, Ciril Modic, Ivan Ferlin, Gobar Skvarč, Ivan Debevc, Janez Zor, Krsto Uršuzelovič, Anton Krašna, Jože Peterka.
Tudi v septembru in oktobru smo imeli v našem podjetju nekaj pomembnih obiskov, bodisi poslovnega ali vljudnostnega pomena.
Dne 12. septembra nas je obiskala turška zunanjetrgovinska delegacija, v kateri sta bila gg. Mustafa Rensizbulut in Tahir Henki (slika zgoraj).
Istega dne sta nas obiskala tudi dva južnoameriška predstavnika, in sicer g. Otegui, direktor devizne direkcije Narodne banke iz Urugvaja, in g. Miguel Etcha-pare, predstavnik vlade iz Čileja.
Dne 3. oktobra pa nas je obiskal grški minister za industrijo g. Nikolas Martis, ki si je prav tako ogledal naše podjetje.
Pred kratkim sta nas obiskala gg. Kham in Mukerjee iz bengalske pokrajinske vlade v Indiji
Razgledi po terenu
OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA JE PRIČELA S POUKOM
Samopostrežna trgovina
V novo šolsko loto
Kakor se zavrti kolesje ogromnega stroja, če vanj spustimo električni tok, tako je zaživelo v šoli in izven nje v prvih septembrskih dneh. Zopet so se odprla šolska vrata in znanja željna mladina se je zgrnila prvega šolskega dne v svoje svetle učilnice, da bi se seznanila s šolskim in izvenšolskim delom v letošnjem letu. Razen učencev, ki so se z vnemo lotili šolskega dela, so s svojim delom začele tudi raznovrstne organizacije .društva in krožki na šoli; pa tudi vodstvo šole se je moralo spoprijeti s problemi, ki nastajajo in ki jih ni malo,
V letošnjem letu smo dokončno prilagodili posamezne razredne in predmetne načrte zahtevam novega učnega načrta. Ker so se učitelji že lan-
Naša Lučka se že pridno uči
sko leto temeljito seznanili z novimi predmetniki, se zavedajo vsi, da se bo treba letos še bolj poglobiti v učno vzgojni proces, da bo treba kar najbolj izkoristiti vse učne pripomočke in s tem čimbolj približati učencem učno snov. Tudi letos bomo nudili učencem izvenšolsko pomoč individualno ali v krožkih. Letošnje enomesečne izkušnje pa so pokazale, da kljub nenehnemu prizadevanju šole in drugih družbenih organov nekateri učenci niso vzeli dovolj resno na znanje določil novega šolskega zakona. Ta namreč dovoljuje napredovanje v naslednji razred z dvema negativnima ocenama, vendar v naslednjem šolskem letu učenec ne bo smel imeti negativne ocene iz istega predmeta. Izkušnje pa kažejo, da se niso učenci z negativnimi ocenami v počitnicah prav nič potrudili in nadaljujejo letošnje delo z istim znanjem, kot so ga imeli lansko leto, odnosno še z manjšim, ker so medtem veliko snovi že pozabili. To seveda močno otežkoča celoten pouk (zlasti pri jeziku) in rezultati prav zaradi tega verjetno ne bodo takšni, kakor bi lahko bili.
Ze v lanskem letu smo skušali zaradi skupnega reševanja problemov stike med domom in šolo čimbolj poglobiti. To se nam je posrečilo z uveljavitvijo razrednih svetov, z roditeljskimi sestanki in z govorilnimi urami. Roditeljski sveti so s svojim delovanjem več kot upravičili svoj obstoj. Člani svetov so se z zanimanjem poglabljali v razredno in šolsko problematiko in jo s svojimi konstruktivnimi predlogi pomagali reševati. V Tednu otroka smo tudi letos na roditeljskih sestankih izvolili razredne svete in upamo, da bodo ti tudi to leto z aspekta doma, sodelavci pri reševanju šolskih problemov.
Letos smo morali zaradi povečanega števila učencev odpreti še en oddelek. Se vedno pa imamo velike te-
Drobne občinske
žave s poukom telesne vzgoje. Ker še niso končani načrti za lastno telovadnico, smo navezani na Šercerjev dom in na dom »Partizana«. V obeh poslopjih pa so prostori tako močno zasedeni, da je urnik za telesno vzgojo za nekatere razrede res malce neroden. Vendar temu ne bo mogoče odpomoči vse dotlej, dokler ne bomo dobili lastne telovadnice.
V Tednu otroka smo začeli deliti tudi malico. Starši vedo, da je ceija malici nekoliko višja od lanske in znaša približno 380 din mesečno. Do te podražitve je prišlo zaradi tega, ker bomo v bodoče izključno sami krili vse stroške malicanja. Kljub temu pa apeliramo na starše, da omogočijo svojim otrokom, kolikor je le mogoče, nabavo malice. Podatki šolske poliklinike namreč kažejo, da se je krvna slika slovenske osnovnošolske mladine zelo popravila, odkar je večina mladine deležna smotrno sestavljenih prehrambenih obrokov. Socialno šibkim učencem pa smo tudi letos omogočili brezplačno malicanje.
1. oktobra smo praznovali dan naše šole. S tem smo počastili spomin prezgodaj preminulega slikarja Hinka Smrekarja, čigar ime nosi naša šola; hkrati pa je bil to tudi dan, ko so razne organizacije na šoli sprejele programe svojega dela. Na predlog Pionirskega starešinskega sveta je Pionirska organizacija sprejela program, ki vključuje poleg osnovne naloge — to je skrbi vsakega pionirja za čim boljši uspeh v šoli — tudi izvedbo najrazličnejših akcij. Pionirji se bodo pomerili, kot že lansko leto, v zbiralnih akcijah, v pripravah na šolske proslave, pri delu v najrazličnejših krožkih itd. Izvoljen je že nov pionirski štab. Veselja in volje do dela je veliko, zato upamo, da tudi uspeh ne bo izostal. Učenci obeh najvišjih razredov so 1. oktober še posebno slovesno proslavili. Ta dan so bili namreč sprejeti v mladinsko organizacijo. Sklenili so, da bodo spre-
od 17. X. do 15. XI. 1960
17. in 18. 10.: japonski barvni cinema-scope film ČLOVEK Z RIKŠO.
19.	in 20. 10.: ruski barvni cinemasco-pe film KAPETANOVA HCI.
21.,	22. in 23. 10.: ameriški barvni film KOMU ZVONI.
24. in 25. 10.: ameriški barvni vista-vision film OBRAČUN PRI O. K. CORRALU.
26. in 27. 10.: italijanski barvni cine-mascope film HERKULES.
28.,	29. in 30. 10.: ameriški barvni ci-nemascope film ZBOGOM OROŽJE.
31. 10. in 1. 11.: jugoslovanski film RAZPOKA RAJA.
2. in 3. 11.: ameriški barvni cinema-scope film VOZOVI NA ZAHOD.
4.,	5. in 6. 11.: ameriški barvni film VELIKAN I. DEL.
7.,	9. in 9. 11.: ameriški barvni film VELIKAN H. DEL.
10. in 11. 11.: ameriški barvni cine-mascope film PRINC ŠTUDENT.
12.	in 13. 11.: ameriški barvni film NAJVECJA PREDSTAVA NA SVETU.
14. in 15. 11.: ameriški barvni cine-mascope film NOČNI PREHOD.
MATINEJA
23.	10.: Dokumentarni film NA MRTVI STRAŽI.
30. 10.: Slovenski film DOLINA MIRU.
6. 11.: Ameriški film AFRIŠKI LEV.
13.	11.: Dokumentarni film REŠEVALCI.
Cenjene obiskovalce obveščamo, da
bomo film ZBOGOM OROŽJE in KOMU ZVONI zaradi izrednih dolžin
predvajali s pričetkom ob 15.30, 18.
in 20.30. uri.
jeli v načrt dela program pionirske organizacije, hkrati pa bodo imeli še posebej vrsto ideološko-političnih predavanj. Ob koncu preteklega meseca je zaživela tudi šolska skupnost. Učenci 7. in 8. razredov so se seznanili s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo kot člani šolske skupnosti. Hkrati pa so iz svoje srede izvolili vodstvo. Letos smo ostali pri zahtevi, naj imajo posamezni učenci samo po eno funkcijo, da ne bi prevelika obremenitev vplivala na njihov uspeh v šoli in da bi svoje delo vršili kar se da zavestno in z odgovornostjo.
Delo je na vseh področjih v šoli v polnem teku. Upamo, da bo vnema, ki jo kažejo vsi učitelji in učenci, rodila v tem letu veliko uspehov.
B. C.
JESENI SPET
Tako so rekli sekretarji osnovnih organizacij in člani sekretariata tovarniškega komiteja ob koncu seminarja, ki ga je pred nekaj tedni zanje organiziral Občinski komite ZK Šiška.
Živahne razprave udeležencev so pokazale, kako je postala taka oblika pomoči sekretarjem nujna, še posebej zato, ker želimo vključiti v aktivno politično delo mlajše ljudi, ki so brez posebnih izkušenj in jih je treba v tem čimbolj izobraziti.
Glavna tema za razgovor je bila vloga ZK v družbenem življenju, še posebej pa v naši tovarni in komuni. Žal so bili trije dnevi, kolikor je trajal seminar, premalo, da bi lahko osvetlili vsa vprašanja, ki so jih imeli udeleženci na jeziku.
Kolokvij, ki so ga uspešno opravili poslušalci ob koncu predavanj, je pokazal, da lahko upamo na uspehe tudi v praksi. Udeleženci seminarja so soglasno izrazili željo, da bi imeli v jeseni spet podoben seminar, na katerem naj bi temeljiteje obravnavali ekonomske enote in sistem nagrajevanja
PZS V NAVEZI ZA ZELENI ŽIG
Od 2. do 12. avgusta sta bila na alpinističnem taborjenju med 25 pripravniki alpinističnega odseka Planinske zveze Slovenije tudi litostrojčana tov. Bizjak in Kovač.
Program taborjenja je predvideval nekaj tur in 2 vzpona v Martuljkovo skupino in Triglavsko steno. Pripravniki so se morali povzpeti na več vrhov nad 2 000 metrov in samostojno voditi navezo četrte stopnje. V gorskem svetu so se morali znajti le z zemljevidi in fotografijami.
Ker programa niso v celoti izpolnili bodo dobili zeleni žig kot priznanje in legitimacijo, da so pravi alpinisti, šele po opravljenem programu.
Litostroj ski alpinisti računajo, da se bosta novega alpinističnega tečaja udeležila še dva člana našega kolektiva.	M. S.
Zaradi rekonstrukcije Celovške ceste sta pri rušenju nekaterih hiš odpadli dve špecerijski trgovini, trgovina z delikatesnim blagom in prodajalna mesa in mesnih izdelkov.
Zaradi precejšnjega zmanjšanja zmogljivosti trgovinske mreže na tem območju je Svet za gospodarstvo občine Šiška sprejel ponudbo trgovskega podjetja »Prehrana«, da adaptira lokale na Celovški cesti 63 (Pri uri) in jih z lastnimi sredstvi uredi v prvo samopostrežno trgovino v Šiški.
Asortiman blaga v tej non-stop prodajalni bo obsegal zlasti vse špecerijsko oziroma kolonialno blago, delikatese, sadje in zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, meso in mesne izdelke, kruh in pecivo, alkoholne in brezalkoholne pijače, gospodinjske galanterijske predmete iz lesa, plastičnih mas in čistilna sredlstva ter tobačne izdelke. Zaradi razširitve prodaje mleka, kruha in tobaka bo odpadla prodaja pečene perutnine.
Trgovina bo opremljena s koritom za globoko zmrzovanje, prav takobo imela tudi primeren hladilnik, hladilni pult, 80 žičnih košaric, mlin za kavo, mlin za moko in ostale priročne aparate. Skupna nabavna vrednost opreme znaša 8,909.000 dinarjev.
Nova samopostrežna trgovina bo zajemala preskrbovalno področje ves kompleks med Frankopansko ulico, gorenjsko progo, Aljaževo ulico in Pod gozdom. Na tem področju stanuje približno 6000 ljudi.
Investicijski znesek je 6,450.000 dinarjev ali 25.200 oziroma 33.000 dinarjev neto kvadratne površine. Obratna sredstva — približno 6,000.000 dinarjev — zagotavlja grosistično podjetje.
Predvidoma bo zaposlila trgovina 15 oseb in bodo delali v 2 izmenah.
Ker bo vhod v trgovino na severni strani pri stari cerkvi, bo-
Dežurni odborniki na našem terenu
Po splepu izvršnega odbora SZDL terena Litostroj bodo naši odborniki dežurali na našem terenu vsak ponedeljek od 17. do 18. ure v terenski pisarni Stanovanjske skupnosti na Djakovičevi c. 24 (dokler ne bo zgrajena nova terenska pisarna na Djakovičevi c. 4).
Volivci posameznih volilnih enot se bodo lahko osebno pogovarjali s svo-im izvoljenim odbornikom po tem-e razporedu:
19.	vol. enota: 17. X. Vitja Rode, 20.
vol. enota: 24. X. Anton Kovačič, 21. vol.	enota:	31.	X.	Franc Križaj,	22.
vol.	enota:	7.	XI.	Danijel Cuk,	23.
vol.	enota:	14.	XI.	Anton Bezek,	24.
vol.	enota:	21.	XI.	Ing. Vitja Rode,
20.	vol. enota: 28. XI. Anton Kovačič,
21.	vol. enota: 5. XII. Franc Križaj,
22.	vol. enota: 12. XII. Danijel Cuk,
23.	vol. enota: 19. XII. Anton Bezek,
24.	vol. enota: 26. XII. Ing. Vitja Rode.
Praktikant v Litostroju
novice
GRADNJA
ZDRAVSTVENEGA DOMA
Po dokončanju zidarskih del so v Zdravstvenem domu v šiški položili v I. nadstropju tlak in izdelali približno 70 % zunanje fasade.
Od projektne dokumentacije še vedno ni izdelan projekt zunanje ureditve okolice, ki jo bo nujno potrebno urediti pred otvoritvijo doma. Razen tega bo potrebno na tem odseku zgraditi novo zbiralno stanovanjsko cesto, vsaj v makadamu, v kolikor ne bo dostop predviden s trga pred upravno zgradbo.
OBRAT DRUŽBENE PREHRANE
Nadaljujejo z deli pri izdelavi glavnega projekta.
PRESKRBOVALNI CENTER B
Izvajanje obrtniških del se nadaljuje. Naročeni so že posamezni deli opreme za trgovski predel.
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
Investicijski program za adaptacijo obstoječih lokalov v pritličju hiše na Celovški cesti in glavni projekt sta izročena v potrditev pristojnim komisijam.
VPISANO
V šišenski volilni imenik so od 1. do 31. avgusta vpisali 83 novih prijav, 147 odjav, 43 novorojenih, 55 porok in 15 razvez.
Praktikantka Nevenka Mužič nam je poslala prispevek o praktikantih v našem podjetju in o nekaterih predlogih kadrovskemu sektorju.
S pričetkom šolskih počitnic se je v Litostroju zaposlilo 137 praktikantov, od katerih je zadnja skupina nastopila delo 2. avgusta, V letošnjem letu je bilo zaposlenih v podjetju največ dijakov iz Tehniške srednje šole in Ekonomske srednje šole. Zlasti mnogo je bilo dijakov iz gimnazije in osemletke. Prav na zadnjih je bil letos ooudarek z namenom, da se seznanijo z načinom dela in proizvodi v tovarni. Seveda so opravljali svojo prakso tudi štipendisti. Od teh: 9 strojnikov iz TSŠ, 5 dijakov iz Ekonomske srednje šole, 2 iz administrativne, 2 iz metalurškega oddelka TSŠ in 2 iz elektro-oddelka TSŠ. Iz univerze pa je bilo 6 strojnikov, 2 iz elektro-oddelka, 1 metalurg, 1 iz ekonomske in 1 iz filozofske fakultete. V tovarni sta bila tudi dva poljska študenta-praktikan-ta, od katerih eden je pripravljal svojo diplomsko nalogo. Na dan
vstaje 22. julija, ki je tudi njihov državni praznik, jim je tovarna omogočila tridnevni izlet v Moščeničko Drago. O skrbi za odmor ljudi sta se zelo pohvalno izrazila. Na prakso je tovarna povabila tudi bodoče štipendiste. Odzvali so se 1 iz elektro-oddelka TSŠ, 1 iz strojnega oddelka TSŠ in 1 iz strojne fakultete. Pohvalno je, da je bilo med praktikanti tudi nekaj takih, ki jim praksa ni bila obvezna, ker so bili v delovnih brigadah.
Zdaj, ko so potekli praktikantom v Litostroju zadnji dnevi njihove zaposlitve, je med njimi kadrovski sektor izvedel anketo, s katero bi želel pridobiti izkušnje za prihodnje delo. Ena izmed pripomb je, da bi sedanji način nagrajevanja po osebnih ocenah zamenjali z nagrajevanjem po učinku.
Iz ankete je razvidno, da so praktikanti zadovoljni, da si najprej ogledajo tovarno in da si sami izberejo delovno mesto. Mnogo je bilo pripomb o odnosih mojstrov in delavcev do praktikantov, ki niso bili vedno naj-
boljši. Mislim, da bi bil uspeh praktikantov v prihodnje precej večji, če bi jim zaupali vsaj malo odgovornejša dela in ne isamo dela, za katera so potrebna najosnovnejša ročna dela. Seveda naj bi bila to taka dela, pri katerih se dajo napake sistematsko odkriti, da ne bi bila zaradi njih oškodovana proizvodnja. (Nekateri praktikanti so mišljenja, da bi se morali seznaniti s predstavniki političnih organizacij in s predstavniki družbenega samoupravljanja.
Vsi nraktikanti smo načeloma zadovoljni s programom prakse, ki ga je zasnoval kadrovski sektor. V tem kratkem času smo se prepričali, da Litostroj posveča precejšnjo ,pozornost vzgoji kadrov in se trudi, da bi že mladi spoznali delo, ureditev in proizvode tovarne.
Ob desetletnici delavskega samoupravljanja in trinajstletnici obstoja tovarne čestitamo praktikanti delovnemu kolektivu in mu želimo ‘še večjih delovnih zmag.
do morali prestaviti telefonsko govorilnico na ustreznejše mesto.
Samopostrežna trgovina bo odprta predvidoma 29. novembra.
PREVENTIVA Z MLEKOM NI V REDU
V	aprilski številki mesečnika »Lito- I stroj« je med drugim pisalo: »Povprečno nam ostane na mesec po tisoč litrov mleka,, ki ga ponovno razdelimo med upravičence.«
Številka pove, da na mesec ni razdeljeno kar dva tisoč obrokov mleka. To seveda zajame veliko delavcev. Zadeva z mlekom pa se vleče že nekaj let. Eni ga ne marajo zaradi nehigienskega videza mlečnih posod, drugi zopet zaradi slabe kvalitete, tretji pa zaradi motenj v prebavilih, kar je le posledica prvih dveh navedenih vzrokov.
Anketa, ki je predlagala sir namesto mleka, ni bila upoštevana.
V	februarju t. 1. mi je tov. Šavor iz HTV rekel, da bodo čez pol leta napravili ogrevalno peč za mleko v pollitrskih steklenicah. S tem bi na higieni in kvaliteti mleka zelo pri: dobili. No, danes je še vedno vse pr' starem.
Mislili smo, če je v časopisu nekaj objavljeno, bo zaleglo, kajti številka tisoč litrov mleka na mesec le m malo, če ga potrebni ne prejemajo-
Zato bt bilo prav, da bi nam odgovorni na tem mestu dali svojo razlago o gornji zadevi, da bi odpravil1 senco na obeh straneh.
FRAN VODNIK
EVELINE WOHLFEILER SPET NA PLATNU
Naša priljubljena najmlajš3 filmska igralka Eveline Wohlfei-ler, ki jo vsi dobro poznamo pod imenom »Lotti« iz filma »Dolin8 miru«, »Mandine« iz filma »Dobro morje« in filma »Tri četrtine sonca«, bomo imeli priložnost kmalu ponovno videti na platnu-Tokrat se bo predstavila v vlogi »Metke« v pravljičnem film11 »Metkine sanje«. Film bo posnela filmska ekipa Ljudske tehnike Šiška. Posneli ga bodo v barvah in cinemascope sistemu. V ostalih vlogah bodo sodelovali:	Boris
Virk, Veronika Jesikar, Tanja Siegl, Iris Vinkler, Nataša Hacin ter ostali učenci in učenke osemletke »Zvonka Bunka« v šiški- -Sodelovali bodo še: Boris Jeruc .
—	vodja snemanja, Herman Bole
—	scenograf in linspicient (redi-; telj), Dušan Klopčič — tonski i tehnik (snemalec zvoka), Vaneh i
—	kamera (snemalec slike —" mojster za barvno fotografijo)- 1 Janez Maver — razsvetljava . (električni mojster).
Film, ki bo poslan na festival i kratkih .filmov v Beogradu, je 1 sneman posebej za ta festival, ki bo meseca novembra, vrteli pa > ga bodo tudi na festivalu v Ljub- 1 ljani letos. Film bo režiral E. P-. j ki je spisal tudi scenarij za film- i
Na tem mestu je treba pohval- 1 no omeniti ravnateljstvo Indu- j strijsko-kovinarske šole »Lito- i stroj« in Upravo kina »Litostroj«. < ki sta znatno prispevali k ure- 1 sničitvi programa LT; ravnatelj- c stvo IKŠ »Litostroj« je odstopilo c za vaje malo dvorano kina »Lito- j stroj«, uprava kina »Litostroj« p8 i zvočne elemente.
Edvard Pleterski/ t
MUKI
Med ogromnimi kosi mrtvega rja- 1 večega železa se je nekaj zganil0- $ Najprej se je pokazal rjav, košat ir" " pek, nato pa ljubka glavica z majo' : nimi živahnimi očmi in vitek trup-Veverica! Veselo je skakljala po o°' j Iitkih, včasih pa je obstala in sedla na zadnje tačke in se razgledovala in se čudila kosom železa.
Delavci so imeli odmor. V skupi' nah so posedali po travi in pred sv°' jim obratom. Zdajci pa je eden i*' i med njih zagledal veselo živalic0’ » »Veverica!« je vzkliknil. »Muki. •■' j muki.. ., muki . . .« je poklical in I hotel ujeti. »Pridi, Muki!« so jo v«' j bili tudi ostali delavci. Veverica Pa ! : je bila gluha za tako dobrikanj6-Eden izmed Litostrojčanov se je P°' 1 i gnal za živalico, tovariši so mu sl6' : dili. Pričel se Je lov. Veverica se J° ustrašila in zbegano preskakovala P° železju. Seveda je niso ujeli. Up6; hali so se in razjezili. Nekdo je P°' bral kamen in ga zalučal za veveric0-Kmalu se je usula nanjo prava to°; : kamenja. Eden jo Je pogodil. Vey6' rica je padla, mrtva pa še ni bil0' Rjavi kožušček je pordečila K**-Obrazi naših delavcev so se razja» nili. »Pa smo Jo!« Pohiteli so k urni raj oči živalic!. »Lepa je« ... so ug°' tovili. .. »Kako lep kožušček ima • ■
In kako košat rep . . .«	,,
Zatulila je sirena. Odmor je končan. Delavci so šli na svoje de*0; Zabrneli so stroji. Muki pa je obl6 žal na ogromnem kosu rjavečega leza. Telesce mu je trzalo v PoslrL njih krčih. Po mehkem rjavem žuščku pa se mu je cedila topla r° ča kri..
Od Rima do Kalkute L-
Inž.
MARKO
. KOS
Doma lahko piješ brez dovoljenja, ne pa na javnih krajih. Zato je malo javnih lokalov. Ce Pomisliš, da je New Delhi večmilijonsko mesto (nad dva milijona Prebivalcev). Vsi lokali so v središču mesta, na Connaught Cir-clu, kjer je v krogu več ulic s trgovskimi hišami, a v središču kroga je park. Tu so vse velike trgovtinei, zastopništva, letalske linije itd. V boljših lokalih, kamor zahaja Evropec, igra glasba,
Vrvež po ulicah starega Delhija
tudi pleše se, a v glavnem se samo je, ker Indijci na splošno ne majo plesati, niti se mladina med seboj ne druži, kakor da za to te čuti potrebe. Plešejo samo starejši zakonski pari iz višjih slojev.
Zelo je cenjena kitajska hrana, ki je izredno okusna, razen evropske seveda. Od indijskih specialitet je najbolj cenjen Tando-ori chicken tanduri piščanec, ki se več dni namaka v mleku, kisu in raznih začimbah, papriki in Pfeferoninem prašku; pri naročilu se zelo hitro opeče v razžarjeni glinasti peči. Jedo ga z rokami, okus je čudovit, meso se kar stopi na jeziku. Zraven jedo mlado čebulo in »nam«, nekak naš omlet, debelo pečen, vendar brez masti in olja. Zlahka poješ celega piščanca in čim večkrat ga ješ, raje ga imaš. O ostalih indijskih jedeh ni kaj povedati; v glavnem jedo pečeno koštrunovo meso z raznimi omakami in ostalimi začimbami, med katerimi sta najbolj znana »kari« in »čili«. Po tem se jedi tudi imenujejo: riž-kari, piščanec-kari, riba-kari. To je izredno ostra začimba rumenkaste barve, po kateri te peče ves Prebavni trakt kot žareče oglje in ga ne pogasiš z nobeno pijačo. Zraven ne jedo kruha, temveč »čapati«, suhe, trde in tenke omlete. Indijci jedo s tremi prsti desnice, uporabljajoč kos Čapa tila zelo neženirano; zato zelo nevešče uporabljajo nož in vilice v levici, kadar so v tuji družbi. Še tedaj si pomagajo tako, da najprej zrežejo vse meso in ga nato jedo samo z vilicami v desnici.
Po jedi vsi kolcajo, tudi višji sloji, kar je znak pohvale, da je bila jed odlična.
Revni ljudje se hranijo v glavnem s čapatiji, ki jih peko med dvema razžarjenima opekama na prostem, in s čebulo. Jedo samo enkrat na dan. Kvalificirani delavci jedo dvakrat na dan, od tega opoldne večinoma čapati in koštrunovo omako v kantini, kar jih stane pol rupije (dnevna plača se vrti med dvema in štirimi rupijami). Zvečer si sami kaj na-rede na skupnem ognju. Pri tem mislim na kvalificirane delavce, monterje. Med delom jim večkrat prinesejo pomočniki čaj, ki je tu vsakdanji kot voda, in sicer po angleškem običaju z mlekom.
Plače indijskih nameščencev so zelo nizke, če jih primerjamo z življenjskimi stroški. Razlike v plačah med najnižjim in najvišjim uslužbencem so izredno velike, lahko rečemo, da je najvišja plača stokrat večja od najnižje. Snažilec ima 25 do 35 rupij mesečno, poštar 50 do 75, nižji uradnik 60 do 80, inženir-začet-nik 350, višji uradnik-inženir 1200, glavni inženir 2500 rupij na mesec. Konec leta 1959 je vlada uredila vprašanje najnižjih državnih nameščencev, ki so živeli zares bedno, tako da jim je povišala plače in uvedla nekakšno pokojnino, ki je do sedaj ni bilo. Zaradi pomanjkanja so bili ti ljudje prisiljeni vzeti vsakršno podkupnino. S temi ukrepi se dejansko zmanjšujejo izredno velike in docela neupravičene razlike v plačah med raznimi kategorijami, kar je še vedno ostanek prejšnje delitve vsega življenja v kastni sistem, v katerem imajo najnižji samo to pravico, da služijo višjim kastam. Ta proces razlik se bo še nadaljeval, ker ga bosta terjala razvoj industrializacije in napredek splošne pro-svetljenosti. Ta proces bo dal iste rezultate, kot smo jih imeli priliko opazovati v zgodov.ni Združenih ameriških držav, kakor tudi v novejši zgodovini Švice in Zahodne Nemčije, kjer so razlike med plačami dobile ustreznejše razmerje.
Pri gornjem obravnavanju razlik nisem upošteval najvišjih plač v državni administraciji, niti plač direktorjev po industrijskih podjetjih. Prav tako pri tem ni mogoče upoštevati plač raznih strokovnjakov v zasebnih podjetjih in trgovskih družbah, ki so mnogo višje kot v državnih ustanovah, tako da bi primerjava izpadla še slabše.
Socialnega zavarovanja v Indiji ni; zato je bolezen za nameščen-čevo družino strašen udarec. Vsa zdravila je treba kupiti, a njihova cena ni v sorazmerju s plačami, ker so večinoma uvožena. Zdravnikove obiske je treba plačati, a v bolnišnici velja en dan oskrbe 32 rupij brez ordinacij. Zgodilo se je, da je dobil pljučnico sin računovodje pri mojem znancu, ki mu je dajal 75 Rs plače na mesec. Zdravnik ni hotel priti; zahteval je, da mu pošlje taksi. Računovodja je bil ves obupan: za taksi bi moral dati 5
Rs, a za obisk je zdravnik računal 50 Rs. Znanec je poslal svoj avto. »Če bi jaz klical zdravnika,« mi je rekel, »bi prišel kar s svojim avtom in mi računal samo 30 Rs, kot je to običajno.« Vprašal sem, zakaj takšna razlika. »Zato, ker sem bogat! Je že tako, da se na reveža vsakdo spravi.«
Stanovanja so izredno draga, dasi so h/še v primeri z našimi zelo preprosto grajene: opečne stene v betonskem skeletu ali celo vse iz betona. Vse vodne instalacije so na zunanjih stenah, ker ni nevarnosti zmrzovanja. Tla so iz brušenega terazza, ker ni mraza. Lepe vile rastejo kot gobe po dežju na vseh straneh, ogromni kompleksi, kot je vsa Ljubljana, so zrasli v enem letu. Večinoma zidajo privatniki, in sicer zato, da nalože denar v nepremičnine in da se jim ta denar dobro obrestuje. Razen njih zida mnogo tudi država, in to velike, enotne stanovanjske bloke z majhnimi stanovanji. V bloke se vseljujejo ljudje, ki so stanovali dotlej v umazan.h luknjah. To so predvsem refudžisti, izgnanci iz Pa-
kistana, ki so večinoma zelo izobraženi in imajo dobra mesta v prosveti in upravi, vendar so se priselili v Indijo z družinami dobesedno na golo, ker jim Pakistanci niso dovolili vzeti s seboj ničesar. Novo štirisobno stanovanje v privatnih vilah, kjer ima vsaka spalnica svojo kopalnico, stane mesečno 400 do 600 Rs, kar je odv sno od kraja. Malo večje stanovanje na boljšem mestu velja mesečno 600 do 800 Rs (76.000 do 100.000 din). To so ogromne vsote, ki jih večina seveda ne zmore. V njih stanujejo predvsem evropejci in visoki uradniki ali trgovci, ki imajo neverjetno mnogo denarja, pridobljenega s špekulacijami in posredništvom, ki je med najlažjimi in najbolj dobičkonosnimi posli.
Nekoč sem bil povabljen k takšnemu bogatemu trgovcu, lastniku velike trgovske firme. Videl sem bogastvo, kot ga v Evropi že redko najdeš. Imel je pet velikih amerišk h avtomobilov. Vila v lepem vrtu mu je bila samo za sprejem gostov in za zabavo. Za stanovanje je imel svojo vilo, sestra in brat vsak svojo vilo. Sprejeli so nas molčeči lakaji v livrejah. Vse sobe so bile bogato opremljene. Iz njih si lahko prišel neposredno na vrt, v katerem je dišalo cvetje. Sam je sedel kot barman za barsko mizo v posebnem prostoru, kjer je imel na steni na stotine steklenic različnih žganih pijač. »To je moj privatni bar. Tu ni prohibicije,« nam je rekel.
Stanovanja indijskih uradnikov so majhna in skromno opremljena. Stanujejo po večnadstropnih blokih, ki imajo skupne balkone. Medtem ko so v vilah spalnice opremljene s klimatični-
mi napravami, ki ustvarjajo prijetno suho in hladno ozračje, primerno za spanje in počitek, so prebivalci blokov izpostavljeni vsej strahotni vročini, ki si je v najhujših junijskih dneh ne moremo predstavljati. V tistih dneh se prenekateri pešec naenkrat zgrudi od sončne kapi ali napora. Stanovalci spe na balkonih zunaj in sicer od februarja do oktobra, na posteljah, ki so iz lesenega ogrodja, prevlečene s plete-n mi trakovi. V premožnejših družinah pokrivajo postelje s perilom, vzglavnikom in odejo, medtem ko spe nižji sloji brez posteljnine. Služabniki spe zunaj pred hišami in si prineso postelje iz garaž, kjer so zložene čez dan.
V vseh službah, po hotelih, re-stavrac.jah, trgovinah, srečujete same moške. Žensk sploh ne vidite. Moški so služabniki po hišah, moški so perice, imenovani »dobiji«, moški kuhajo, perejo, likajo, čistijo, pometajo in servirajo. Zaradi tega ima ženska izjemen položaj v družbi, ki ga ni mogoče primerjati s podobnim položajem v muslimanskih deželah, kjer je ženska brezpravna, ne sme od doma in ne sme niti pokazati svojega obraza. Tam je
ženska moškemu sužnja v pravem pomenu besede ih nima nobenih pravic. V Indiji je prevladujoča vera hinduizem, ki daje ženski iste pravice in dolžnosti kot moškemu. Moški mora žensko spoštovati, kajti ženska ustvarja in nadaljuje človeški rod, ona je gospodarica življenja. Zato ji je treba pr. hraniti težko delo. Žena mora skrbeti za svojo lepoto, za svojo izobrazbo, da bo lahko vredna prijateljica svojemu možu, ko se vrne z opravkov, a skrbeti mora tudi za svoje otroke, za njihovo vzgojo in zdravje. Položaj ženske je torej na teh realističnih temeljih hinduizma, ki velja za zelo realistično in logično vero, izjemen in vsaj za prejšnje čase napreden. Danes žena noče več ostajati samo doma, zavzeti hoče isto mesto kot mož, in biti mu hoče v vseh stvareh enakopravna. Zato gledamo zlasti mi, ki poznamo žensko gibanje za enakopravnost in uspehe naših žena v tej borbi, položaj indijske žene s predsodki.
Večina družin z boljšimi dohodki ima služabnike, ki so zelo poceni: čistilec 30 Rs mesečno an strežnik oz. kuhar 50 do 60 Rs, če n majo kuharja posebej. Strežnik (ki se ima za višjega od čistilca, ta je »pari« — nedotakljiv) kuha, lika perilo, urejuje stanovanje, pospravlja postelje, torej sama snažnejša opravila. Vsa umazana dela opravlja čistilec. Snažilci in strežaji spe zunaj na mrežah, ali v sobi v hiši, če imajo številno družino. Tako so premožnejše ženske razbremenjene vseh hišnih opravkov. Služabnika si privošči lahko vsaka družina s količkaj stalnimi dohodki; med te spadajo že vsi srednji uradniki, oficirji in trgovci.
Središče New Delhija je Connaught Circle; poslovne zgradbe obdaja zelen park v obliki kroga
Tovarniški drobiž
PROŠNJA UREDNIŠTVA
Zaradi velikega povpraševanja različnih zunanjih interesentov po prvi in drugi številki našega časopisa prosi uredništvo glasila »Litostroj« vse člane našega kolektiva, da nam prinesejo izvode teh številk, ki jih morebiti še hranijo. Prve številke so nam pošle in smo zaradi tega često v zadregi.
Uredništvo
O DVEH LITOSTROJCANIH NA DANSKEM
V danskem časopisu »Folke-tidende«, ki ga izdaja družba Lolland-Falster, je dne 9. avgusta 1960 izšel na 3. strani članek pod trikolonskim naslovom: »Dva Jugoslovana na praksi pri Lol-land-Falsterju« in podnaslovom: »Mojster Radoš Krulej se uri v strojni obdelavi v Holebyju in pomočnik mojstra Andrej Starc v vl vanju pri Guidborgu v Ny-koebingu F.« Nad člankom objavlja list štirikolonsko sliko našega podjetja s podpisom: »Jugoslovanska tovarna Litostroj, kakor izgleda danes«.
Članek je zelo prisrčno napisan. V uvodu čitamo med drugim: »Pri Lolland-Falster ju sta trenutno na obisku dva Jugoslovana. Povod za to je v tem, da je velika jugoslovanska tovarna Litostroj prav te dni prevzela licenco tvrdke B & W za proizvodnjo danskih Dieslovih motorjev; oba Jugoslovana sta tu, da bi spoznala, kako poteka ta stvar v praksi.« Nato navaja časopis nekaj izjav obeh članov našega kolektiva, ki sta zadovoljna, da se kljub jezikovnim težavam lahko sporazumevata z danskimi delavch ker povezuje oboje .skupni strokovni jezik’. Danski tovariši gredo obema zelo na roko. Danci imajo v gradnji Dieslovih motorjev že lepo tradicijo, Jugoslovani pa črpamo iz njihovih izkušenj in »prizadevali si bomo, da te izkušnje prenesemo v Ljubljano«. Člana našega kolektiva sta navedla tudi nekaj podatkov o naši tovarni in perspektivah v gradnji Dieslov h motorjev pri nas. Časopis pripominja v tej zvezi: »Očitno je, da so se Jugoslovani lotili dela v tej zadevi temeljito.«
OBUJALI SO SPOMINE
V nedeljo, 25. septembra, je terenski odbor Zveze borcev Zgornja Šiška organiziral izlet svojih članov v partizanske kraje Bele krajine. 230 članov te organizacije si je ogledalo partizansko bolnišnico v Jelendolu, bazo 20 v Kočevskem rogu, Črnomelj in Metliko, kjer so imeli partizanski miting.
Izlet v partizanske kraje so nekdanji borci in aktivisti organizirali prvič. V prejšnjih letih so namreč porabili precejšnja sredstva za postavitve spomenikov in plošč padlim borcem na njihovem terenu.	Ivan Rojc
MEDNARODNO PRIZNANJE PETRU KOCJANČIČU
Na mednarodni razstavi umetniške fotografije v Riu de Janeiru, ki jo je pred nedavnim organizirala revija »Fotoarte«, je razstavljal tudi Litostroj čan Peter Kocjančič in dobil za uspele fotografije častno diplomo. Za to razstavo so poslali fotografi-umet-niki z vsega sveta nad 3000 fotografij. Jugoslavijo je zastopalo 10 umetnikov.
OJ TA VOJAŠKI BOBEN...
Iz Šabco se nam je oglasil tovariš Zdravko Hribernik, ki služi v tem kraju vojaški rok in nas prosil, da bi mu pošiljali naš časopis. Takole piše med drugim:
»Sedaj, ko sem na odsluženju kadrovskega roka, me še posebej zanima vse, kar se dogaja v podjetju, saj želim biti o vsem na tekočem. Posebno me zanima delovanje _»Odra mladih«, katerega član sem bil.
Iz Bjelovara v Hrvatski nam je pisal Jože Zvek, ki je šele pred nedavnim izvedel, da v tovarni izdajamo časopis. Preko našega lista želi izvedeti kaj več o proizvodnji, o delu mladinske organizacije in podobno. Ob koncu čestita celotnemu delovnemu kolektivu Litostroja ob 10. obletnici samoupravljanja in 13. obletnici livarne sivd litine.


Naš časopis na dveh razstavah
Križanka
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	14
15								16						
17			e	18			19				e	20		
21			22	m	23					m	24			
25				26	i!	27			m	28				
29		e	30		31	m		E	32			E	33	
34		35	§š	36		37		38			M	39		
		40					n	41						
42	43		E	44			45				m	46	47	48
49		m	50			E		E	51		52	E	53 j	
54		55			E	56		37	e	58		59		
60				m	61				62		63			
64			m	65						66	E	67		
68		e	69					70			71	E	72	
73								74			i 1			
Sestavil Franc Ratej
VODORAVNO: 1. Jugoslovanski plavalni rekorder, 8. Poljski pridelek, 15. nekdanji svetovni rekorder v namiznem tenisu, 16. kameni meteorit, 17. Kratica za gospod (angl.), 18. tovarna v Mariboru, 20. Slonov zob (vulgo), 21. Pivo (nemški), 23. Plačilni listek, 24. Velika predsoba, 25. Rek, 27. Bukov plod, 28 Ameriški raketni strokovnjak, 29. Nikalnica, 30. kuhinjski pribor, 32. Žival z lepim perjem, 33. Kratica za »jeklo«, 34. človeški organ, 36. Prodajalec banan, 39. Mednarodni izraz za cesto, 40. Onesnaži vodo, 41. Kraj blizu Kranja (obratno), 42. Izvirna kratica za ZDA, 44. Priti vig, 46. Tovarna v Ljubljani, 49. Medmet, 50. Sola (v ljudski govorici), 51. Iti, hoditi (srbohrv.), 53. Kratica za primer, 54. Spremljevalec naših Himalajcev, 56. Jeza, 58. Jugoslovansko filmsko podjetje, 60. 0» (kem. form.) 61. Glavno mesto ZAR, 63. Svinec (srb.), 64. Kratica Jugoslovanske bančne ustanove, 65. Izdelki naše tovarne, 67. Gredo (srb.), 68. Vzklik, 69. Ime znane italijanske pevke zabavnih melodij, 70. Ime našega pevca popevk, 72. Simbol za Iridij, 73. Vzhodni državnik, ki se je sestal s Titom v New Volku, 74. Reka v ZDA.
NAVPIČNO: 1. Ime klovna v domačem odrskem delu, 2. Ostanek sadeža, 3. V Litostroju udomačen izraz za livarja, 4. Pamet, 5. Pritajen ropot, 6. Državljan dežele v sklopu Velike Britanije, 7. Mesto v Sloveniji, 8. Nadzornik (spačenka), 9. Dar (germanizem), 10. Vek, 11. Medmet, 12. Reka v Hrvatski, 13. Venec, 14. Glavno
mesto države Georgije v ZDA, 19. Ime priljubljene pevke (Zubovič), 22. Reka v Evropi, 24. Priprava za merjenje časa (obratno), 26. Mesto na Primorskem, 28. Večje ribiške ladje, 31. Center hmeljarstva na Štajerskem, 32. Nekdanji nogometaš Crve-ne zvezde (sedaj trener), 35. Insekt, 37. Velika afriška reka, 38. Mož, ki je edini preživel vesoljni potop (biblijsko tolmačenje), 39. Kratica za Vzhodnonemško republiko, 42. Sprejet — odobren, 43. Del ženskega perila, 45. Ljudski izraz za gostilničarje (obr.), 47. Osemenim, 48. Strokovnjaška zareza v kovino, 50. Plemenit, 52. Moško ime, 55. Kratica za narodnoosvobodilno borbo, 56. Ime predvojne filmske igralke (Leander), 57. Reka v FLRJ, 59. Ime znanega violinista, ki je pred kratkim gostoval v Litostroju, 61. Turška trdnjava, 62. Nekdanji hokejist Partizana (Kanadčan), 65. Moštvo (srb.), 66. Število. 69. Bivši burmanski premier, 71. Reka.
TEHNIKA Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev
in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Sutjeska, 8. Solana, 13. Island, 14. Larsen, t, 16. Atene, 17. Padalo, 18. GL, 19. Mata, 20. Kobila, 21. Zre, 22. K vi, 23. Malaja, 24. Svet, 25. Aa, 26. Patimo, 27. Kloni, 28. Perica, 29. Grenak, 30. Stenica, 32. Pripeka, 33. Tanaka, 34. Bratec, 35. Omela, 36. Granic, 37. Mg, 39. Laze, 40. Primik, 41. Par, 42. Ari, 43. Planet, 44. Boli, 45. RA, 46. Slaven, 47. Motiv, n, 48. Plevel, 49. Sirena, 50. Albani, 51. Ultrapas.
NAVPIČNO: 1. Siamka, 2. Ustava, 3. Tleti, 4. Jana, 5. Ene, 6. SD, 7. Alabama, 8. Brala, 9. Osla, 10. Leo, 11. An, n, 12. Atletika, 15. Adijo, 17. Polica, 18. Grenak, 20. Katica, 21. Zvonec, 23. Marika, 24. Slepec, 26. Pena-le, 27. Kritik, 28. Penezi, 29. Granit, 30. Stolarna, 31. Tamara, 32. Pramen, 34. Brinelu, 36. Grave, 37. Malina, 38. Grivas, 40. Plavi, 41. Potep, 43. Plen, 44. Bora, 46. Sla, 47. Mir, 48. PB, 49. St.
POSETNICI
DANICA E. A. TULSKA KUMROVAC
MATEJ SICEJ KOVOR
5.
6.
7.
8.
9.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
Kemično industrijo Prehranjevalno industrijo
Promet
Organizacijo dela Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih.
Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 om.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka:
1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
V gornjih posetnicah se skrivata eden Izmed naših obratov in poklic našega delavca. Poiščite ju! Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s 1.000 din. Odgovore s polnim naslovom vrzite v nabiralnike najpozneje do 5. novembra. Ime Izžrebanega reševalca bomo objavili v naslednji številki.
ODPRTA JAMA
Zveza inženirjev in tehnikov LRS bo v času od 15. X. do 15. XI. 1960 organizirala v sodelovanju z Glavnim odborom Ljudske tehnike, Centralno tehniško knjižnico, gospodarskimi organizacijami in inštituti splošno republiško manifestacijo pod naslovom »MESEC TEHNIKE«. V tem okviru bo med drugim prirejena tudi posebna razstava slovenskega tehničnega tiska (od uporabne tehniške knjige do tovarniškega tehniškega tiska), o čemer bo izšel tudi poseben katalog. Razstave se bo udeležilo tudi naše podjetje, in sicer s prospekti, jubilejnima zbornikoma, »Poročili« (prilogi Strojniškega vestnika), časopisom »Litostroj« in doslej izdanimi tehniškimi knjigami.
nega, športnega i. dr. udejstvovanja itd. Komisiji smo dali na razpolago tudi vse naše dosedanje publikacije, zlasti publikacije ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja, kakor tudi komplet našega časopisa, v katerem so zbudile pozornost komisije zlasti naše reportaže o življenju delavcev izven dela.
Druga razstava, ki se je bomo udeležili s svojo literaturo in fotografijami, pa bo v Italiji. Zvezni izvršni svet je namreč prejel povabilo italijanske vlade, da bi tudi naša država sodelovala na Mednarodni razstavi dela v Torinu, ki bo v času od 1. maja do 31. oktobra 1961. Razstava bo organizirana pod geslom:	»Človek
pri delu«. Naša država bo k temu prispevala gradivo pod geslom: »Odnosi v delovnem okolju — delavsko in družbeno samoupravljanje v FLRJ«. Zvezni izvršni svet je za priprave imenoval posebno komisijo pod vodstvom Morae Markoviča, člana ZIS in sekretarja za delo. Zastopniki te komisije so se že oglasili tudi pri našem podjetju, ki jim je stavilo na razpolago večjo izbiro fotografij s področij razvoja podjetja, delavskega samoupravljanja, strokovnega izobraževanja delavcev, stanovanjske [izgradnje, počitniških domov, kultur-
LITOSTROJ SKI REBUS
VELIKA SKRB

O ODNOSIH PODJETJA Z JAVNOSTJO
Dušan Mrvoš je v glasilu delovnega kolektiva podjetja »Sije-me« iz Zagreba, ki izhaja pod naslovom »Naš vjesnik« (št. 23, z dne 25. septembra 1960), zapisal o odnosih podjetja z javnostjo med drugim:
»Pri nas so ljudje, ki mislijo, da je naša reklama v tem, da od časa do časa v časopis'h nekaj čitamo, v radijskih emisijah slišimo ali v kinematografih vidimo nekaj o naših proizvodih. Da. To je reklama za PROIZVODE. Toda za naš proizvodni kolektiv kot MARKO je reklama hkrati tudi dober ali slab GLAS neke prodajalne, oddelka, sektorja, predstavništva, kakor tudi vsakega izmed nas posameznikov. Naša reklama se zatorej pravzaprav začenja ali končuje tani. kjer posameznik iz našega kolektiva ali neka poslovna enota prihajata v stik z javnostjo. Ta stik lahko povezuje ali razdružuje odnose z njo. Zato nam ne more biti vseeno, kakšni so odnosi podjetja nasproti javnosti. Nasprotno! Negovanju naših odnosov 1 javnostjo moramo poklanjati največ jo pozornost, začenši pri vsakem posameznem delovnem mestu. V ekonomsko razvitih državah posvečajo odnosom z javnostjo največjo pozornost. Že v nekoliko večjih tovarnah ima propagandni sektor poseben oddelek, ki skrbi samo za to, da so odnosi tovarne z javnostjo kar najboljši. Kaj pomeni dober in pravilen odnos z javnostjo? Tak odnos ustvarja simpatijo ali antipatijo nasproti kolektivu kot proizvajalcu. Kjer je simpatija, kupujejo potrošniki bolj pogosto in več proizvodov kakor pri proizvajalcih, ki ali ne uživajo simpatij ali izzivajo z odbijanjem antipatije. Javnost pa pomeniJ0 vsi posamezniki ali skupine oseb, ki so izven kolektiva.«
V našem počitniškem domu so se tovarišice veselo pogovarjale in razpravljale o svojih težavah in skrbeh; mož seveda ni bilo zraven. Ugotovile so, kako lepo je biti takole na dopustu brez
vsakdanjih skrbi, pa se ena izmed tovariš e:
»Jaz pa imam skrb — in še kakšno! Zelo, zelo me namreč skrbi, kako bom ta čas zvesta možu.
STAVA ZA BRKE
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije,
strojne industrije Slovenije.
Prinaša aktualne članke iz strojništva,
pregled domače ln tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno 3000 izvodov,
v nakladi
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
LITOSTROJCANI
Velika zbirka Prešernove knjižnice obsega sedem literarnih in poljudnih knjig in umetniško barvno reprodukcijo. Stane samo 600 d narjev. Naročite jih lahko pri Kseniji Šmid v računovodstvu, telefon 308.
STANOVANJSKA SKUPNOST »LITOSTROJ«
išče sodelavce za delo v popoldanskih urah v honorarnem razmerju
Potrebujemo: 2 krovca, 2 zidarja, 2 pleskarja 2 vodovodna inštalaterja,
2 električarja.
S sprejetimi prijavljene! bo sklenjena pogodba z urno plačo od 120.— do 135.— dinarjev.
Prijave sprejema Stanovanjska skupnost »Litostroj«, Djakovi-čeva ul. 4
»Dinamovec« Dodo pred tekmo i® po tekmi Dinamo—Vojvodi®8’ septembra v Zagrebu, in njegov stava
Časopis »Litostroj« izhaja me' sečno v nakladi 3.800 izvodov ^ Ureja ga uredniški odbor — °d' govorni urednik Peter Likar Telefon uredn"štva 33-511 inter®
343 in 458 — Cena posamezni st®' 1 vilki v prodaji 10 din — Poštl?l„v plačana v gotovini — Rokopis® ne vračamo — Tiska tiskar®' ČZP »Primorski tisk« v Kopr