LETO I. ŠT. 9 / TRST, GORICA ČETRTEK, 7. MARCA 1996 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABBONAMENTO POSTALE PUBBLICITA' INFERIORE AL 50% CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. ) A N U A R] A 1996 ZA PLURALIZEM IZBIR ANDREJ BRATUŽ Le dober mesec nas loči od predčasnih parlamentarnih volitev, ko bomo morali obnoviti poslansko zbornico in senat republike Italije. To so že druge predčasne politične volitve, ki jih je razpisal predsednik Scalfaro. Politične sile se niso mogle zediniti za nobeno drugo vladno formulo in tako je bil dejansko možen le razpust obeh zbornic. Seveda se ob tem javlja vrsta vprašanj in nakazuje niz nujnih izbir, ki tarejo politične stranke v državi. Nas zanima pri tem zlasti manjšinska stvarnost, povezana z volitvami. Stranke morajo v najkrajšem času urediti vse potrebno za predstavitev znakov in kandidatnih list. Samo še kak teden je do tega. Pri tem se moramo vprašati: Kako se bomo predstavili Slovenci? Je kaj možnosti za predstavitev oz. izvolitev naših kandidatov? Vprašanje je seveda preveč zapleteno, da bi ga lahko v par vrsticah rešili. Na političnih volitvah smo se - kot povsod - tudi strankarsko in idejno vedno ločevali. Pristaši samostojnega političnega nastopa Slovencev smo se vedno tako ali drugače predstavili s svojim znakom ali pa skupnim manjšinskim blokom v državi. Levičarski Slovenci so se tudi - kot navadno -predstavili na italijanskih listah svojih strank. Ti so sicer izvolili po enega slovenskega kandidata v poslansko zbornico ali v senat. Tak parlamentarec pa ni predstavljal celotne slovenske manjšine in je moral slediti politiki vsedržavne stranke, ki ga je kandidirala. Kaj se bo zgodilo zdaj? Bolj ali manj se že govori o določenih osebnostih, tudi slovenskih, ki bi kandidirale za aprilske volitve. Novost je le v tem, da pri sedanjem volilnem sistemu (kar se je zgodilo že pred dvema letoma) nastopajo širše politične koalicije, sestavljene iz raznih strank in zato tudi kandidatje predstavljajo tam ne le svojo stranko, ampak vse povezane politične sile. Letos je vsaj za Slovence, pa tudi druge demokrate na splošno najbolj privlačna ena od takih povezav, tj. Oljka, ki jo vodi prof. Romano Prodi. Vse je pač odvisno tudi od predlogov in zahtev raznih strank, ki bodo pri nas v tej koaliciji sodelovale. Tudi s strani slovenske stranke. In prav ta bo morala najti ključ, po katerem naj bi enakopravno bil zastopan ves politični lok manjšine, torej tudi tisti, ki se ne prepoznavajo v levičarskih kandidatih. Zakaj naj bi samo ti imeli monopol nad manjšino? Nujno je, da imajo tudi drugače misleči Slovenci pravico do glasovanja za svoje predstavnike ali vsaj poskrbeti, da se ustvarijo alternativne kandidature (recimo levičarski kandidat za senat, sredinski oz. nelevičarski za poslansko zbornico, ali spet eden v tržaškem, drugi v goriškem okrožju itd.) Le tako bi lahko govorili o pluralističnih izbirah med manjšino, ki so edini porok za demokratično dialektiko in medsebojno spoštovanje. v v "FOJBE" IN TABORIŠČA PO ITALIJI A. TUL V zadnjem času so dobro znani italijanski nacionalistični krogi ponovno obudili vprašanje tako imenovanih "fojb" na Krasu, v katere naj bi jugoslovanski partizani oziroma Slovenci in Hrvati ob podpori nekaterih italijanskih sodelavcev iz Trsta in Gorice med drugo svetovno vojno in takoj po njej vrgli v kraške jame na tisoče nedolžnih italijanskih žrtev. Edina krivda teh žrtev naj bi bila ta, da so bili Italijani in da gre za "prvi genocid v Evropi." Tržaški dnevnik II Piccolo skoro vsak dan o tem piše. Res je, da objavlja tudi različne poglede na omenjene dogodke, vendar ne gre prezreti dejstva, da so mu dobro poznane podrobnosti preiskave, ki jo sedaj vodi rimski javni tožilec Giuseppe Pittito, potem ko je bila podobna preiskava pred leti v Trstu arhivirana. Na tem mestu nas ne za-nima, kakšno pravno in stvarno osnovo ima ta zadnja preiskava. Želimo le prikazati nekaj zgodovinskih dejstev in podatkov, v luči katerih se nam jasneje kažejo pravi nameni pobudnikov napihovanja zgodbe okrog "fojb". Da nekdo po petdesetih letih spet pogreva stvari predvsem na čustveni ravni, pomeni, da mu ne gre za zgodovinsko razčiščevanje resnice, temveč za netenje novega sovraštva in napetosti med tu živečimi narodi in posredno za zaviranje sedaj samostojnih ' \( Gonars 'n_____—^ ^ Monigo^ «••Vi sco Chiesanuova. ) Cairo Monten. Me* ati Remca # Zemljevid Kraljestva Italije s priključenimi ozemlji in s pasom pod nadzorstvom. Označena so koncentracijska taborišča in imena najpomembnejših (v ozadju Gonars). držav Slovenije in Hrvaške na poti njunega približevanja in uveljavljanja v Evropi. Če bi Slovenija in Hrvaška hoteli uporabiti vse predvojne, medvojne in povojne dogodke za politično diskreditiranje svoje zahodne sosede in enakovredno odgovoriti na politično in moralno linčanje tistih krogov, ki vodijo gonjo v zvezi s "fojbami", imata dovolj gradiva in prič. Morda bosta v to prisiljeni, če odgovorni politični krogi v Italiji ne bodo ničesar storili, da se strasti umirijo, oziroma če se ne bodo od njih distancirali. V luči širšega in globljega gledanja na pretekle dogodke spodaj navajamo nekaj okvirnih podatkov, ki stvarno pojasnjujejo, kaj se je pravzaprav dogajalo v zadnjih sedemdesetih letih na področju Slovenije, Hrvaške in bivše Julijske krajine. Zaradi nazornosti se ti podatki nanašajo le na človeške žrtve na eni in drugi strani, čeprav bi bili pomembni tudi podatki o vseh drugih oblikah preganjanja in o povzročeni moralni in materialni škodi od leta 1920 dalje. Glede tega, koliko ljudi je bilo pobitih in vrženih v kraške jame, ni točnih podatkov tudi zato, ker italijanske oblasti kljub več zahtevam ne pristajajo na to, da bi se omenjene jame odprle in pregledale. Italijanska stran govori o nekaj tisočih, drugi poznavalci razmer pa ocenjujejo njihovo število na nekaj stotin. Med žrtvami vsekakor niso bili samo Italijani (da se omejimo zgolj na njihovo narodno pripadnost), temveč tudi Slovenci Miro Oppelt UDAR NA MIR Lep odnos med možem in ženo je pogoj za lepo družinsko življenje. intervju HADRIJAN CORSI Ivan Žerjal VOLILNA KAMPANJA NA TRŽAŠKEM ea Jurij Paljk NAD MILIJON MRTVIH V RUANDI mmmUmKm Miro Oppelt HVALEŽNI JOŽETU PETERLINU intervju VANJA KRŽAN intervju MIRKA BRAJNIK: KVALITETNA ŠOLA Boris Pahor SPREGLEDANI KETTE m Danilo Čotar MISLI PRED ZAPRTO SIRARNO V MAŠERAH H David Bandelli MLADI IN KULTURA Ffl ///M/M///////« Erik Dolhar ZENIČ ODSLEJ NA ŠTIRIH KOLESIH ČETRTEK 7. MARCA 1996 in Hrvati. Po podatkih Državne komisije za ugotavljanje vojnih zločincev in njihovih sodelavcev, objavljenih v Beogradu leta 1946, jev italijanskih koncentracijskih taboriščih (Rab, Melada, Gonars, Visco, Monigo, Renicci, Chiesanuova in še nekatera druga) v obdobju 1943 -1944 umrlo 11.606 ljudi. Med temi 1.140 otrok, 1.912 žensk, 796 starih in 7.758 moških. Gornje številke so torej same po sebi zgovorne. Kdor jih hoče razumeti, jih razume. Kdor jih pa zanika ali ne priznava, je podoben volku, ki je stal više ob potoku in blodil vodo, nato pa obtožil jagnje niže ob potoku, da mu moti vodo... VOLITVE V ŠPANIH ZMAGAL AZNAR ČETRTEK 7. MARCA MIRO OPPELT Na španskih predčasnih političnih volitvah je zmagala ljudska stranka 43-let-nega Jose-ja Marie Aznarja. Ni pa dosegla absolutne večine. Že predvidevanja so sicer kazala, da sredinsko-desna lista ne bo dosegla popolnega rezultata, nikakor pa, da bo razlika z Gonzalesovimi socialisti le dober odstotek. Močna osebnost dosedanjega ministrskega predsednika Felipeja Gonzalesa je zaustavila padec pristanka socialistom. Utrujenost po trinajstletni socialistični oblasti ob kopici škandalov, ki so sko-ro naravni ob daljšem obdobju vladanja, in velika stopnja brezposelnosti očitno nista bili dovolj, da bi odtehtali v večji meri pomembno Gonzalesovo vlogo v španskem razvoju osemdesetih let in njegove odločne evropske zavezanosti. Morda so bila tudi pričakovanja pretirana, saj pomeni za Ljudsko stranko povečanje glasov v primerjavi z volitvami izpred treh let za milijon tristo tisoč glasov že velik dosežek. Španski kralj bo na osnovi ustave podelil Aznarju mandat za sestavo nove vlade. Oblikovanje večine pa bo težavno. Ljudska stranka razpolaga v poslanski zbornici s 157 sedeži, za absolutno večino jih je potrebnih 1 76. Aznar je izrazil pripravljenost za vključitev ministrov drugih strank v vlado. V ospredju je Pujolovova katalonska Zmagt >v;ilec stranka, ki je že bila podprla Gonzalesa. Pujol pa je že napovedal, da se bo vzdržal. Pogajanja bodo težavna in dolgotrajna, saj bo moral Aznar popustiti prav v eni izmed značilnih točk političnega pristopa njegove stranke, v zaviranju razvoja avtonomnih teženj. Potem ko se je že zdelo, da bo prišlo v Španiji do alter-nacije brez večjih problemov, kaže, da tudi na iberskem polotoku pojem izmenične menjave na oblasti ni uresničljiv brez ovir. V Izraelu se nadaljuje sosledica samomorilskih atentatov skrajnežev islamskega Hamasa. Mirovna prizadevanja visijo na tanki nitki velikega upanja. Naj slednje ne usahne - so obupni klici izraelskega premiera Peresa in Rabinove vdove. Težko je zadržati srd preizkušenega prebivalstva. Od četrtega novembra sem so se po Rabinovim umoru združile sile spopada. Česar ni storil atentat na Rabina, lahko povzroči sosledica islamskih pokolov. Bo odpor proti tkalcem terorja in smrti zadosten za nujno nadaljevanje izgradnje miru in pravice v dialogu in strpnosti? Izziv je mogočen. Svet mora stvarno pokazati solidarnost z graditelji miru z onemogočenjem središč nasilja. Gre za peklenski načrt poskusa uničenja nade po miru v srcu ljudi, kot piše Osser-vatore romano. Se bo znalo izraelsko ljudstvo upreti skušnjavi ob potokih krvi in razmesarjenih teles nedolžnih? Bo Arafat zmogel odločnejši nastop proti teroristom? Samomorilski nastopi so v desetih dneh štirikrat okrvaveli izraelska tla. Več IZRAEL / POKOL ZA POKOLOM UDAR NA MIR MIRO OPPELT kot 60 žrtev in skoro dvesto ranjenih. Tragična je dosedanja sosledica smrti. 26. februarja na avtobusu številka 18 v Jeruzalemu 26 mrtvih, v Aškelonu dve smrtni žrtvi. Teden dni po prvem atentatu na avtobusu iste proge 19 mrtvih, naslednjega dne 14 mrtvih in več kot sto ranjenih v središču Tel Aviva. SSO pri ministru Dularju Delegacija SSO, v kateri so bili predsednica Marija Ferletič ter podpredsedniki Marij Maver, Damjan Paulin in Riccardo Rutar, je opravila vljudnostni obisk pri novem ministru za kulturo Republike Slovenije Janezu Dularju. Na srečanju v Ljubljani so predstavniki SSO še posebej izpostavili aktualno problematiko kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, med drugim tudi gradnjo novih struktur, kjer bi lahko programsko sodelovale kulturne institucije Republike Slovenije. Nadalje bi veljalo v bližnji prihodnosti posvetiti kulturnemu sodelovanju med slovensko manjšino v Italiji in Slovenijo dodatno pozornost. Delegacija SSO je še opozorila na problem vidljivosti televizijskih programov v Benečiji kakor tudi izrazila željo, da bi bili ob bližnjem obisku Janeza Pavla II. v slovenskem uradnem zastopstvu tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Ne nazadnje je delegacija SSO povabila ministra Janeza Dularja na obisk v zamejstvo, kar naj bi se zgodilo v najkrajšem času. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SSk pozitivno o anketi V prejšnjih dneh se je sestalo deželno |tajništvo Slovenke skupnosti, ki je pozitivno ocenilo potek poštne ankete, s katero želi SSk preveriti, ali je v slovenski manjšini v Italiji prisotna želja po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu. Anketne razglednice stalno prihajajo na strankin sedež v ul. GalIina 5 v Trstu. Ko se bo pobuda SSk zaključila, bo njen izid proučila posebna komisija, | ki jo bodo sestavljali dr. Štefan Bukovec, dr. Drago Štoka in dr. Rafko Dolhar. O anketi bo razpravljal tudi deželni svet | stranke, ki se bo sestal 14. t.m. v Trstu. Sestanek evropskih manjšin i Sredi tedna poteka v Bruslju zasedanje Evropske svobodne zveze, ki povezuje politične stranke oz. gibanja manjšin iz Evropske unije. Na tem zborovanju teče razprava predvsem o ! vlogi narodnih skupnosti v sedanjem [evropskem političnem trenutku. Na srečanju sodeluje tudi Slovenska I skupnost iz naše dežele. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34 1 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 53 3 177 F A X 0481 / 536978 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 0 40 / 36547 3 FAX 04 0 / 63 3307 CLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 2(1.1.1 949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOCOTIP, KONCEPT IN OBLIKOVANJE: KREA DESIGN AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000, (hNH) INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647491 FC CENA OGLASOV: PO DOGOVORU ITALIJANSKA POLITIKA MRZLIČNE PRIPRAVE NA POLITIČNE VOLITVE 21. APRILA V Italiji se stopnjuje volilni boj za politične volitve 21. aprila, čeprav se volilna kampanja še ni uradno začela. V središču pozornosti je predvsem dejstvo, da je ministrski predsednik Lamberto D i n i ustanovil svojo stranko in napovedal njen nastop na bližnjih volitvah. Samostojno bo tekmovala za osvojitev poslovnih in senatorskih mest, ki se dodelujejo po proporčnem sistemu (25% mest), medtem ko bo za ostala mesta nastopala v okviru levosredinskega kartela "oljke" (75% mest). Dinijev nastop na volitvah in zlasti njegova opredelitev za "oljko" sta povzročila naravnost živčno reakcijo znotraj t.i. "pola svoboščin". To ni nič čudnega, saj ne smemo pozabiti, da je bil D i n i minister Berlusconijeve vlade in nato Berlusconijev kandidat za predsednika "tehnične" vlade, nastale po razpadu "pola svoboščin" in odstopu tedanjega ministrskega predsednika (konec leta 1994). Do tega trenutka ima še največ šans za uspeh na volitvah levosredinski tabor, četudi je treba priznati, da delujejo znotraj tega tabora močne sredobežne sile in da ni enotnega programa za novo vlado. Uradni kandidat za novega ministrskega predsednika je tudi po Dinijevi odločitvi za nastop na volitvah ostal Romano Prodi, čeprav se zdi, da ne sedi več tako trdno v sedlu. Tudi v "polu svoboščin" je Silvio Berlusconi še vedno uradni kandidat za predsednika nove vlade. Toda njegovo kandidaturo čedalje bolj ogroža več dejavnikov, med njimi zlasti resne težave s sodiščem in dejstvo, da je televizijski in založniški mogotec. "Konflikta interesov" nam-;reč ni znal ali ni hotel odpraviti niti kot predsednik vlade niti kot glavni voditelj desno-sredinske koalicije, kar se mu je že in se mu bo še opletalo. V tem taboru postaja vedno (bolj vpliven voditelj nacionalnega zavezništva Fini, j kar se je nazorno pokazalo j med pogajanji D'Alema -Berlusconi za sklenitev I načelnega sporazuma o t.i. institucionalnih reformah, i tako da bi bile politične volitve odložene za nedoločen čas. Tedaj je prav Fini [s svojimi stališči izbil sodu dno in so pogajanja napo- sled propadla. Kljub poskusu izpiranja je perilo njegovih pristašev še vedno j "črno" in zato neprimerno za nošenje v mednarodnih forumih. Velika neznanka bo na bližnjih volitvah Severna liga, ki je bila v zadnjem parlamentu vsega upoštevanja vredna politična sila. j Na velikem zboru v nedeljo, 5. t.m., je stranka sklenila, da bo na političnih volitvah 21. aprila nastopila popolnoma samostojno. |To pomeni, da je odklonila vse ponudbe o volilnih povezavah oz. zavezništvih. Zmagalo je torej stališče jUmberta Bossija, ki so se mu podredili tudi bivši notranji minister Maroni, predsednica poslanske zbornice Pivetti, milanski župan Formentini in nekateri drugi predsedniki, o ka-terih se je govorilo, da so (postali disidenti. S predstavniki "oljke" se, kot pišejo dnevniki, pogajata o morebitnem skupnem volilnem nastopu tudi Južnotirolska ljudska stranka (SVP) in Aostanska zveza (UV), politični organizaciji nemško oz. francosko govoreče skupnosti v Italiji. Kot znano, vodi podobne pogovore pri nas tudi Slovenska skupnost. --------- D.L. AKTUALNO NOVI GLAS / ST. 9 1 996 INTERVJU / HADRIJAN CORSI GORIŠKI DELEŽ K SLOVENSKEMU GOSPODARSTVU DRAGO LEGISA Hadrijan Corsi je znan slovenski politični delavec in gospodarstvenik na Goriškem. Na zadnjih občinskih volitvah je bil izvoljen za župana v Steverjanu, še naprej pa je predsednik Briške gorske skupnosti in obenem tudi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja za Goriško. Naprosili smo ga za pogovor, na katerega je rad pristal. Po zadnjih statističnih podatkih je severovzhod Italije zdaleč najbogatejši v vsedržavnem smisla. Velja to tudi za F11 rla n ijo-Ju lij s ko krajino in še posebej za Goriško? Tnkoj na začetku naj povem, da je treba z gospodarskega vidika Furlanijo-Julijsko krajino razdeliti na dva dela, in sicer na vzhodni del, ki predstavlja Trst in Gorico, in drugi del, ki ga sestavljata videmska in por-denonska pokrajina. Razdelitev je važna, ker sta predvsem Pordenon in videmska pokrajina izredno močna na industrijskem in obrtniškem področju, medtem ko sta Trst in Gorica specifična. V povojnem času je bila tu prisotna izredno močna industrija z državno udeležbo, udeležbo zavoda IRI, kot drugo panogo na tem območju pa lahko navedem terciarno dejavnost, predvsem v mednarodni trgovini. Kmetijstvo ima v goriški pokrajini še vedno zelo pomembno vlogo, in to zaradi vinogradništva na briškem področju in v Posočju. Ko gledamo to sliko, vidimo, da je gospodarska moč F)k brez dvoma dosti šibkejša od gospodarske moči dežele Veneto. Na tem področju smo zamudili precej vlakov; eden teh je bilo gotovo obdobje po potresu. Druga zamujena priložnost je bila, ko se nismo znašli ob koncu osemdesetih let, ko je začelo prihajati do premikov v vzhodnih državah in predvsem v naši (bližnji, bivši jugoslaviji. (Takrat bi lahko poiskali nova tržišča, a smo priložnost zamudili. Sedaj poizkušajo predvsem slovenska podjetja to vrzel zapolniti, ker skušajo iskati nova tržišča po razpadu nekdanje Jugoslavije. Kako je z zapo s lil vi jo, zla st i mladih? Zaposlitev je zelo težka, in to predvsem za mladino, ki je končala srednje šole in univerzitetne študije; tudi na Goriškem je tako. Drugi pojav pa je, da primanjkuje cela vrsta poklicev. Lahko povem, da bi, recimo, polovica prevoznikov pri nas imela ustavljene tovornjake, ko ne bi bilo šoferjev iz tujine, predvsem iz Slovenije in drugih republik bivše Jugoslavije. Ni samo problem šoferjev; problem so zidarji, mizarji, mehaniki... Torej: poklicnih delavcev na splošno ni. Kdor bi prišel jiz notranjosti države k nam ustanovit kako tovarno, bi imel velike težave, ker bi specializiranih delavcev pri nas ne našel. Glede slovenskega zaposlovanja lahko rečem, da do danes velikih problemov ni bilo, tudi za slovenske srednješolce ne. Sedaj pa se problemi začenjajo pojavljati tudi pri nas. Glede poklicev velja to, da jih zelo primanjkuje tudi med Slovenci. Sedaj vsi zaposlujejo tujce, pa čeprav država zelo nerada izdaja delovna dovoljenja. Kakšno mesto na les tvid za i >zemajo goriški Slovenci v g o s p od a rsk i h dejavnostih? Mislim, da ima kar pre- L< •' y.. Mrsm< i. ' cejšnjo važnost, saj je slovensko gospodarstvo v naši pokrajini zelo pomembno. Nikdar sicer nismo šli v podrobno analizo tega, ker je pač težko ugotoviti, katera podjetja so izključno slovenska, ker imamo veliko mešanih podjetij. Vsekakor mislim, da imamo Slovenci v goriški pokrajini dober delež na gospodarskem področju. Naš delež je zelo kakovosten; prednjačimo v vinogradništvu, ki je zelo kakovostno zlasti v Brdih. Žal je kmetijstvo zaradi znanih razlogov - razkosanja in odvzema zemlje - povsem zamrlo v okolici Štandreža, ki je bil znan po povrtninah. Drugi pomembni gospodarski panogi Slovencev na Goriškem sta še trgovina na drobno in pa mednarodna trgovina. Dejavnost, ki je bila do nedavnega izključno v slovenskih rokah, je bilo prevozništvo. Sedaj tega ni več; zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je tako. Kako je s t istimi rojaki, ki iščejo prvo zaposlitev? Deloma sem že prej odgovoril. Iz osebne izkušnje pa lahko povem, da naši mladi niso pripravljeni na večje žrtve. Tržišče jim je do sedaj nudilo takojšnjo in razmeroma zelo hitro zaposlitev v primerjavi z italijanskimi vrstniki. Mednarodna trgovina je potrebovala vedno sveže in nove moči, povpraševanje po prodajalkah in prodajalcih z znanjem slovenskega jezika v trgovini na drobno je bilo veliko, slovenske banke so rabile veliko novih moči, ker so se zelo razvijale. Vse to je zagotavljalo zelo dobro zaposlitev za mlade. Sama šola je tudi potrebovala nove moči, ker so se odpirale nove šole; tako so imeli skorajda vsi nove možnosti. V prihodnosti ne moremo več računati na to. Opozoril bi predvsem šole in starše, naj vzgojijo mlade v zavesti, da ob koncu šolanja sicer res dobijo spričevalo, a s tem šola ni zaključena, ker se šele takrat začne življenjska šola. Vedno se je treba izpo-polnjevati. Mladi ljudje se morajo zavedati, da življenje ni praznik. Mladi se morajo učiti tuje jezike; včasih je treba sprejeti tudi kako žrtev, ker se služba ne najde pred vrati. Videmska pokrajina potrebuje veliko ljudi z znanjem tujih jezikov. Mladi, ki so se v šolah dobro naučili slovenski jezik, se z večjo lahkoto naučijo slovanskih jezikov, katerih potreba na trgu je danes ve-lika predvsem v videmski pokrajini. Kako ocenjujete delo Slovenskega gospodarskega združenja na Goriškem, katerega sle predsednik? Smisel ustanovitve Slovenskega gospodarskega združenja na Goriškem je bil ta, da združi - ne glede na politično pripadnost -vse Slovence, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. Namen Združenja je, da se gospodarstveniki med seboj poznamo in si pomagamo ter se tudi pred Italijani pokažemo kot enotna struktura. Katere načrte imate pri Združenju za prihodnost? Žel imo si, da bi Združenje postalo močnejše in bi v njem bili povezani prav vsi slovenski ljudje, ki se ukvarjajo s katerokoli gospodarsko dejavnostjo. V preteklih letih smo storili zelo veliko in to je pomembno. Morda je pri Združenju nekoliko pomanjkljiva sindikalna plat delovanja; to moramo izboljšati. Združenje opravlja različne usluge: ureja plače za manjša podjetja, lahko opravlja usluge knjigovodstva in upravljanje podjetja. V ta namen smo ustanovili posebno kapitalsko družbo. Kot tretjo točko bi navedel, da ista družba lahko svetuje ljudem, kako ustanoviti podjetje, in jim potem pri podjetju tudi pomaga. Imamo sicer nekaj težav, ker smo izšli iz krize in prehajamo v drugo, ker tudi naša podjetja niso izvzeta iz pogojevanj na gospodarskem področju. V naše delo je vložene veliko ljubezni. Naše združenje je zelo strokovno, ker drugačno tudi ne more in ne sme biti. Sle tudi župan v Steverjanu. Kaj bi o tem povedali? Števerjanska občina ima težave, ki jih imajo danes vse slovenske občine v Italiji in vse ostale majhne občine. Te trpijo zaradi vedno manjše prisotnosti Dežele in zaradi vedno večjih "rezanj" s strani države. Država reže dohodke in brez njih ni mogoče veliko narediti. Za primer naj navedem, da so se skoraj vse občine v naši deželi odpovedale pobiranju davka TOSAP, t.i. davku za prehode in uporabo javnega prostora, ker so stroški za pobiranje davka večji od morebitnih prejemkov. To je le en primer, kako država in dežela razmišljata o uredit- vi občinske uprave. V tem trenutku je tudi veliko zakonske nejasnosti in bojazni, saj se vsi bojijo vsega in stvari ne tečejo, kot bi pač morale. Javna dela in njihova problematika so vsem znana. Država skuša zaustaviti potrošnjo javnega denarja, da lahko krije primanjkljaje, ki jih ima sama. Zakonska zmeda je nastala zaradi sodnega procesa "čiste roke". Znan je primer sodnega procesa v Gorici, ki je napravil ogromno škode, pa čeprav so imeli obtoženi občinski upravitelji prav. Smisla za pravično mero in zdravo presojo danes ni. Naš problem, skupen vsem slovenskim občinam, je tudi pomanjkanje občinskega tajnika. Kot predsednik Kriške gorske skupnosti bi nam gotovo lahko povedali kaj več o težavah, ki tarejo gospodarske dejavnosti v teh krajih. Težave na našem briškem območju danes niso izredno velike. V letih 1990-92 je bilo za vino krizno obdobje. Manjši kmetje so odhajali v mesto in se tam zaposlovali ter tako opuščali zemljo, ki je za nas izredne važnosti. Samo tisti, ki jo obdelujejo, vedo, kako težka je naša zemlja; obenem pa je zelo bogata. To bogastvo se ne kaže samo v denarju, ampak je tudi narodnostne važnosti, saj je lastnik zemlje tudi gospodar na svoji zemlji. Imamo velike težave z zemeljskimi usadi; najbolj znan je tisti na cesti med Oslavjem in Števerjanom. Naša gorska skupnost skuša razviti turistično dejavnost. V zadnjih časih lahko opazimo veliko število nemških gostov. Brda imajo še velike možnosti. Brici potrebujemo sedaj skupen jezik za skupne načrte, in to ne glede na mejo. Imamo dobre možnosti, saj smo tudi blizu morja, da privabimo v naše kraje ljudi celo leto. Naši ljudje se morajo na to pripraviti in se zavedati, da "klobuk ne sme biti samo za en dež", ker bo sicer turist odšel drugam. Brda morajo postati nekak enotni kulturni in gospodarski prostor. To je tudi naša velika želja. OB LETOŠNJEM 8. MARCU 8. marec. Spet bo zadišalo po mimozah. Spet bodo razposlana vabila na večerje in prireditve za proslavo žensk, letos celo predstavnikom moškega spola. Vsaj tako sem brala na nekem vabilu. Poleg prazničnosti pa nam 8. IT|arec nudi priložnost, da se zamislimo v položaj ženske v svetu in pri nas. V minulem letu smo bili Priče pomembnim dogodkom, ki so zadevali ženski svet. Najprej bi omenila papeževo okrožnico O dostojanstvu žensk, v kateri raz- NADJA MAGANJA laga enkratno vlogo žensk. Govori o "geniju ženske", ki se odkriva v njeni sposobnosti, da gleda na človeka s srcem in da skrbi ne samo za telesno lepoto in gmotne dobrine, temveč tudi za lepoto duhovnega življenja. Koliko izmed nas je imelo možnost, da smo prebrali to besedilo? Čudim se, da je dobil papežev dokument ta- ko malo poudarka in da se ni delil med verniki pri nas. Drugi dogodek je bila četrta svetovna konferenca o ženski v Pekingu septembra lani. Na njej je spregovorilo na tisoče žensk, in sicer o sedanjosti in prihodnosti žensk nasvetu. Dotaknile so se perečih vprašanj, ki prizadevajo ne samo ženski svet, temveč vso družbo: problem družine, urejanje rojstev, vlogo ženske v družbi, usodo deklic, pomoč najrevnejšim deželam itd. Velik napor je bil potreben, da je v sklepnem besedilu ostala beseda "družina" namesto množin-ske oblike "družine". Nekatere dolegatke so namreč odkrito zagovarjale homoseksualne zveze (družine), popolno spolno svobodo in večje možnosti za splav. Sklepno besedilo je torej gotovo sad kompromisov, vendar je že sama konferen- ca pomembna, ker je odprla pot dialogu, ki ustvarja nove odnose tudi v ženskem svetu. Na njej niso nastopale le predstavnice radikalnih feminističnih gibanj, temveč tudi predstavnice tistih žensk, ki so bolj zakoreninjene v družbenem tkivu. Tretji pomemben dogodek, ki velja predvsem za italijansko družbo, je sprejetje zakona proti spolnemu nasilju. Doslej je kazenski zakonik obravnaval take primere nasilja proti ženskam in mladoletnikom kot dejanja proti javni morali in so bile tudi kazni primerno nižje. Po novih določilih pa spada ta oblika nasilja med zločine proti osebi. Kazen je zaradi podlosti dejanja zato višja. O tem je Novi glas že poročal, hotela pa bi podčrtati, da so se za ta zakon potegnile skupaj v parlamentu predstavnice vseh političnih skupin. Bližajo se politične volitve v Italiji. Za ženske med drugim predstavljajo priložnost za bolj aktivno prisotnost v javnosti. Naj to velja (tudi za naše okolje! 3 ČETRTEK 7. MARCA 1 99(» 4 ČETRTEK 7. MARCA 1 996 NOVI GLAS / ST. 9 1 996 JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOT SKUP- 1 | NO ST JEZUSOVIH UČENCEV (9.) ZVONE ŠTRUBELJ | I Kolikor bolj so medsebojni človeški odnosi na ravni bitja, kjer se vera in ljubezen prepletata in se izražata v globoki predanosti in v čistem daru samega sebe, toliko bolj postanejo boleča nerazumevanja, razhajanja in odstopi od skupne poti oziroma od ljubljenega bitja. Skupnost, ki je zaživela s takim elanom, doživlja krize rasti. Pokati začne nekje globoko v jedru. In takrat je hudo. Življenje prve apostolske skupnosti je šlo skozi take krize rasti. Evangelisti jih ne prikrivajo. Omenjali smo že nenavadno prošnjo /ebedejevih sinov, Jakoba in Janeza, zahtevo po "ministrskih stolčkih" v kraljestvu, ki ga je Jezus napovedoval (Prim., Mt 20,21). Lahko rečemo: banalen incident, do neke mere tudi smešen in zato v evangeljskih poročilih postavljen precej na rob. Resneje je zaškripalo ob Jezusovi prvi napovedi trpljenja: Sin človekov bo moral veliko trpeti, biti zavržen in umorjen (Prim., Mr 8,31-38). Kaj takega je prvič prišlo na ušesa dvanajsterim. Polotila se jih je huda kriza. Mesija, ki bo trpel in bo zavržen, izdan in umorjen? Kakšen Mesija bo to? V njihovih glavah je bila podoba Mesije, božjega Maziljenca, čisto drugačna. V trenutku globoke krize, tik za prvo napovedjo trpljenja, je Jezus povedel tri izbrane prijatelje, Petra, Jakoba in Janeza, najbrž tudi najbolj vodilne v skupini apostolov, v samoto, na "visoko goro". Izredno duhovno doživetje Jezusove spremenitve naj bi utrdilo in poglobilo njihovo vero Božje naročilo: "Njega poslušajte", je pomenilo, naj gredo z njim do konca. Pot božjega Sina jih bo vodila skozi trpljenje in smrt v poveličanje, k vstajenju. Po ponižanju in izničenju svojega božjega dostojanstva bo Jezus Kristus postal Odrešenik vseh, pravi Mesija. S to Izaijevo vizijo o trpečem božjem služabniku so Jezus, Peter, Jakob in Janez stopali z gore Jezusove spremenitve. "Zakaj?" pa se s tem ni razrešil. Zrastel bo v večni zakaj! Zakaj, ki se bo vrnil na izsušene in utrujene Jezusove ustnice na križu: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" (Mt 27, 46) Ta isti zakaj, ki nas obišče v urah trpljenja, zapuščenosti, ko smo brez volje in moči, je od tega trenutka naprej kot Damoklejev meč visel nad prvo apostolsko skupnostjo. Vržen je bil v dušo dvanajsterih kol izziv rasti, srečanja s samim seboj v golem soočenju s problemom trpljenja in smrti. Se bolj dramatično kot trije sinoptiki, Marko, Matej in Luka, ki na podoben način povežejo prvo Jezusovo napoved trpljenja in mistično izkušnjo Jezusove spremenitve na gori, nam o sencah strahu in negotovosti v skupnosti Jezusovih učencev spregovori evangelist Janez. Potem ko Jezus pomnoži kruh in nahrani pet tisoč mož, spregovori v shodnici v Kafarnaumu o sebi kot o kruhu življenja. Očitno in priostreno reče: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan" (Jn 6,54). Te besede izzovejo nerazumevanje med učenci. Evangelist Janez zapiše: "Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: "Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati?" (Jn 6,60). In še naprej pisec četrtega evangelija z žalostjo ugotavlja: "Po tistem je precej njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim" (Jn 6,66). Ne samo to. Kriza je tako globoka, da se Jezus obrne na najožje sodelavce, na skupino dvanajsterih in jih naravnost vpraša: "Ali hočete tudi vi oditi?" (Jn 6,67). Očitno nam hoče s tem evangelist Janez povedati, da je bila prva apostolska skupnost na razpotju, pred razpadom. O tem, kako so dvanajsteri lo krizo sprejeli in kam jih je nato vodila pot, bomo razmišljali v našem naslednjem prispevku. Postni govori po Radiu Trst A (ob ponedeljkih in petkih ob 16.45) O ZAKRAMENTU SPRAVE ALI SPOVEDI 8.3.: Zakrament sprave - razlaga obrednika (p. )anez Sraka); 11.3.: Zakrament sprave v vzhodnih Cerkvah (p. lanez Sraka); 15.3.: Težavnost spovedi (prelat Maksimilijan lezernik); 18.3.: Ali je zakrament sprave isto kot pogovor pri psihologu^ prelat Maksimilijan jezernik); 22.3.: Sprava kot vir duhovnega življenja (škofov vikar Oskar Simčič); 25.3.: Zakrament sprave kot odkrivanje božje ljubezni (p. Robin Schvveiger); 29.3.: Zakrament sprave - vir osebne svobode (p. Vi I i Lovše); 1.4.: Zakrament sprave - temelj cerkvene skupnosti(p. )ože Kokalj); 5.4.: Zakrament sprave - temelj sožitja med narodi (prelat Maksimilijan lezernik). ———^ NAD MILIJON MRTVIH V RUANDI JURI) PALJK Iz Ruande, ki je sicer zaprta za ves svet, prihajajo strašne novice, saj ubežniki, ki jim uspe priti v Zaire, govorijo o grozovitih množičnih pokolih nedolžnega prebivalstva s strani plemena Tutsi. Pokoli so pravo etnično čiščenje in se vrše vedno nad drugim plemenom, Hutujci. Pred dvema letoma so pokole v Ruandi izvrševali črnci iz plemena Hutu, sedaj so na oblasti Tutsiji in se strašno maščujejo nad Hutujci in nad zmernimi Tutsiji, ki so prej živeli v sožitju s Hutujci. Ubežniki, ki jim uspe zbežati v bližnji Zaire, kjer je okrog dva milijona vsega potrebnih beguncev, vedo povedati, da Tutsiji sedaj iščejo grobove svojih ljudi izpred nekaj let, pripeljejo k njim Hutujce in jim ukažejo izkopati svoje mrtve, nato Hutujce pobijejo z mačetami in jih zažgejo z bencinom v istem grobu, kjer so prej ležali Tutsiji. Tako so Tutsiji v slabem letu pobili že nad milijon ljudi in moriji še ni videti konca. To tudi zato, ker je svetovna javnost žal že pozabila na Ruando. O Ruandi danes ne vemo skoraj ničesar več; ve se samo to, da si svetovna javnost zakriva oči pred to sramoto človeštva. Morda zveni cinično pisati o tem, ker se zdi, da se vedno pozersko postavljamo na stran tistih, ki moralizirajo. Pa ni tako. O Ruandi pišemo zato, ker je to danes eden največjih grehov svetovne družbe! Že res, da se v Ruandi pobijajo Tutsiji in Hutujci med seboj; je pa tudi res, da razviti svet ne naredi ničesar, da bi pokol preprečil. Nihče tudi noče ni- česar povedati, kaj se bo zgodilo z okrog dva milijona ubežniki, begunci, ki so zvečine Hutujci in so lačni in vsega prepotrebni v begunskih taboriščih v Zairu. Mednarodna skupnost je nanje pozabila in pravijo, da se tudi med njimi vrstijo uboji; predvsem pa je vse strah, da bi novi zairski notranji minister, ki se hoče nadležnih beguncev znebiti, kar čez noč odločil, da morajo Hutujci nazaj v Ruando, kjer jih čaka gotova smrt. Tako se ubežniki v begunskih taboriščih pripravljajo na oborožen spopad z zairsko policijo. Domov se nočejo vrniti, ker dobro vedo, kaj jih tam čaka, oblast pa jih tudi noče. Naše misijonarke, ki med njimi delajo, sporočajo, da beguncem primanjkuje vsega, od hrane do prepotrebnih zdravil. Misijonarji in misijonarke so v stalni življenjski nevarnosti; krščanskih misijonarjev nova oblast noče imeti v svoji sredi, ker so njihova pereča vest. Razviti svet pa nadaljuje s svojim nojevskim obnašanjem. Pri tem prednjačijo ZDA, ki so tik pred volitvami in se zato predsednik Clinton boji reševati afriški problem številka ena, kar Ruanda vsekakor je. Boji se, da se bo opekel, kot se je že v Somaliji, in zato nedolžne ljudi raje pušča krvnikom v rokah. Pokoli nad Hutujci se prav lahko masovno razširijo še v Burundi, kjer tudi živijo Tutsiji in Hutujci. Nekateri opazovalci pravijo, da ni rečeno, da ne bo v Burundiju državljanske vojne, se pravi: novih pokolov in novih nedolžnih žrtev na obeh straneh. KNJIGA MATERE TEREZIJE O MOLITVI IURII PALJK Pri italijanski veliki knjižni založbi Mondadori je pred kratkim izšla knjiga z naslovom Mati Terezija - II cammino semplice - Preprosta pot, če ga lahko tako poslovenimo. Knjiga govori predvsem o molitvi. Mater Terezijo pozna ves svet, ker je pred leti dobila Nobelovo nagrado za mir, in še bolj zato, ker je celo svoje življenje posvetila najbolj revnim med revnimi v Kalkuti in kasneje po celem svetu. Njena knjiga jev nekaj tednih postala velika uspešnica in to ne glede na dejstvo, da je to knjiga o molitvi in notranji poti do Boga. Mati Terezija je po rodu Albanka iz Skopja v Makedoniji, danes pa je poznana predvsem po tem, da stoji na čelu redovnic, ki se po celem svetu posvečajo najrevnejšim in od vseh zavrženim ljudem. Pred dolgimi leti je bila mati Terezija sila preprosta sestra, ki pa je ni zadovoljevalo samostansko življenje. Zato se je odločila ustanoviti red, ki skrbi samo za revne in bolne. Z veliko voljo, ki je značilna za šibke in majhne ljudi, je v nekaj desetletjih postala tako močna in pogumna, da morajo z njo računati tudi oblasti, saj je nekaka vest sodobnega sveta. Mati Terezija je znana po tem, da nima dlake na jeziku in vsakemu svoje pove. Znani so tudi njeni zagovori najrevnejših pred mogočniki današnjega sveta; znano je tudi njeno vodilo, da se mora vsako spočeto življenje tudi roditi, in še bi lahko naštevali. Ko jo človek vidi od blizu, majhno, suhljato in slabotnega zdravja, se ne more načuditi, od kod jemlje mati Terezija moč za svoje vsakodnevno delo. Ko jo to vpraša časnikarka Lucinda Varney, ki je knjigo Preprosta pot napisala, ji mati Terezija preprosto odvrne, da ji pomaga vsakodnevna molitev. In knjiga II cammino semplice - Preprosta pot je knjiga o molitvi in vsakodnevnem razmišljanju matere Terezije in njenih sester. To je i knjiga zelo preprostih besed in preprostih stavkov; morda je prav zato že bila v angleško govorečem delu sveta uspešnica. Tudi v Italiji jo ljudje zelo radi kupujejo. Človek bo pri prebiranju misli matere Terezije in njenih bližnjih in daljnih sodelavk in sodelavcev, ki se brez izjeme posvečajo delu z ubogimi, naletel na drobne prebliske, ki mu olepšajo življenje, tudi če ni vernik. Sicer pa je pravilo matere Terezije, da mora vsakdo moliti svojega Boga; tako tudi uči svoje sodelavke, sestre usmiljenke, ki se vsak dan podajajo na ulice velemest med reveže. Knjiga je polna pričevanj o globoki veri matere Terezije tudi v najhujših trenutkih in je polna pričevanj ljudi, ki so mater Terezijo kakorkoli že spoznali in sedaj z njo delajo. Če bo kdo iskal priročnik, kako naj se nauči moliti, potem to ni knjiga zanj; če pa kdo hoče prebrati knjigo o molitvi in notranjem iskanju Boga ženske, ki danes nesporno velja za eno najuglednejših žena na svetu, potem je knjiga Preprosta pot zanj. Prebere se na dušek; po tej knjigi morda lahko tudi razumemo, od kod črpa drobcena mati Terezija moči za delo z ubogimi. INTERVJU / VANJA KRŽAN POGOVARJATI SE POMENI BITI POROČEN • •••••••• ZVONE ŠTRUBELJ Zakonca Kržan sta v slovenski Cerkvi dobro poznana. Večkrat se pojavljata v javnosti s pričevanjem krščanskega življenja v zakonu in družini. Vanja Kržan nas večkrat preseneti z originalnimi razmišljanji o tej temi v reviji Tretji dan. Tako je bilo tudi 11. februarja v Finžgarjevem domu na Opčinah. Z možem Miklavžem sta spregovorila oziroma bolje, sta pričevala in s tem obogatila poslušalce ter sprožila plaz vprašanj in razmišljanj. Tokrat se Vanja Kržan predstavi v našem tedniku Novi glas. Naslov Vašega posega v Finžgarjevem domu na Opčinah (112.96) je bil: "Kaj pomeni biti poročen?" Zanimivo vprašanje. Kako lahko na kratko odgovorite nanj? Prav gotovo pomeni to mnogo stvari. Vsak poročen bi lahko za svoj zakon naštel, kaj pomeni zanj biti poročen. Na kratko bi lahko takole odgovorila. Biti poročen pomeni prizadevati si za vedno lepši in boljši zakon. Pomeni vedno bolj ljubiti drug drugega. Ob tem pa si lahko spet zastavimo vprašanje: Kaj pa v zakonu pomeni ljubiti? Na kratko bi odgovorila, da to pomeni: nenehno ponikati v notranji svet moža, odnosno žene; imeti željo po dopolnjevanju in osrečevanju drug drugega; podpirati in gojiti enkratnost zakonca ter spoštovati različnosti; prihajati si naproti; imeti čas drug za drugega; globoko zaupati ljubljenemu - vedno in ob vsaki priliki; drug drugemu biti pred vsemi drugimi, tudi pred otroki, prvi; drug drugemu biti pred vsemi stvarmi, tudi pred poklicem, prvi! Za krščanske zakonce pa pomeni biti poročen tudi to, da smo poročeni v Gospodu. Nisva z možem edina, ki gradiva svoj zakon, ampak nama pri tem pomaga Jezus Kristus, ki sva ga ob poroki z zakramentom zakona povabila medse. Ta božja navzočnost med nama skrbi, da najina ljubezen ne pojenja, da popravlja to, kar midva porušiva, da naju zbližuje, kadar sva daleč drug od drugega, da naju vzpodbuja k dobremu, kadar v srcih namesto ljubezni čutiva hlad in mržnjo. Hvala Bogu za to blagodejno navzočnost. Čim starejša sem, tem bolj mi postaja jasno, da brez božjega gosta najin zakon ne bi bil to, kar je, in bi se morda že zdavnaj nehala truditi za cilj, ki sva si ga postavila ob poroki, namreč, da se bova imela vsak dan rajši. Se vedno hodiva proti temu cilju in še vedno verujeva in upava, da naju spremlja Bog. V svojih razmišljanji h poudarjate, da je pomemben odnos med zakoncema. Če je jedro zakona (žena-mož; mož-žena) dobro in trdno, bo tudi zgradba zakona in družine dobra in trdna. Odnos med možem in ženo je bistvenega pomena za vse družinsko življenje. Če je ta odnos lep, globok in pristen, je običajno lepo vse družinsko življenje. Če pa šepa odnos med možem in ženo, bo šepalo tudi družinsko življenje. Otroci za zdrav in normalen čustven razvoj potrebujejo toplino, občutek varnosti in sprejetosti. To jim je potrebno kot vsakdanja hrana. Tega jim ne more nadomestiti nihče drug in nobena druga ustanova. Otroci imajo neverjetno dober čut za to, ali vlada med materjo in očetom toplina ali ne. Starši jim lahko nudijo še toliko nesebične ljubezni in pozornosti, če otroci čutijo, da take ljubezni ni med očetom in materjo, ne morejo biti v celoti potešeni v svoji želji po ljubezni. Bolj kot lepega darila je otrok vesel lepega sožitja med materjo in očetom. Njuna ljubezen je najbogatejša dota, ki jo lahko starši damo svojim otrokom za življenje. In največ, kar lahko otroci prejmejo od svojih staršev, je prav to. Ne bremenimo se s tem, katere materialne dobrine bomo nudili otrokom, česa še nimajo, pa bi morali po našem mnenju imeti, bodimo najprej njim luč in toplina. Skrbi in težave, ki jih prinašajo otroci, niso razlog, da bi se ohlajali odnosi med zakoncema, čeprav vsi vemo, da se velikokrat spremo zaradi otrok. Tudi večje skrbi z odraščajočimi otroki in mladostniki, ki ubirajo v življenje svoja pota, ne morejo biti razlog za prepire med zakoncema, če sta sicer usklajen par. Tudi za mladostnika, ki ga premetavajo viharji, morata biti topel zakon staršev in domača družina tisti varni in mirni pristan, kamor se bo spet in spet vračal in iskal v njem zavetje. Sebičnost je strup za zakon. Gotovo je tudi eden od glavnih razlogov za krize v zakonu; izključuje namreč odkrivanje različnosti med moškim in žensko, kije vedno naloga in nikoli že dosežen cilj. Je tako? Sebičnost ni strup za zakon predvsem zato, ker izključuje odkrivanje različnosti med moškim in žensko. Sebičnost otežko-ča ali včasih celo onemogoči vse to, kar pomeni v zakonu ljubiti, onemogoča prihajanje naproti, onemogoča spoštovanje različnosti in podpiranje enkratno-sti sozakonca. Na vse stvari v zakonu je treba gledati ne le s svojimi očmi, ampak tudi z očmi sozakonca. Ali še drugače povedano: v zakonu nikoli nimam v vseh stvareh samo jaz prav, ampak ima svoj prav tudi so-zakonec. Sebičen zakonec pa je rad zagledan le vase in v svoj prav. In najbolj žalostno je, da se tega običajno niti ne zaveda. Vsakemu človeku sta sebičnost in zaprtost vase prirojena; zato je prav, da smo zakonci vedno na preži. --------- DAL|E VELIKI NOČI NAPROTI POST, Ml IN DRUGI Na pepelnično sredo smo molili, da bi zunanjim znamenjem posta sledila Sloboka notranja prenovitev. Cerkev nam je torej ob samem začetku tega privi-leg iranega časa ponudila ključ za zrelo in celovito doživljanje pričakovanja Melike noči. Za vsak liturgični "letni cas" obstajajo značilne be-sede, molitve, drže, kot obdajajo v naravnih letnih ča- sih značilni načini govorjenja, oblačenja in obnašanja. V postu največkrat slišimo govoriti o pepelu, pokori, spreobrnjenju itd. |e pa pomembno razumeti pravi pomen bogatih besed tega časa. Danes je bolj kot kdaj prej potrebno se odreči čemu, "sleči se" odvečnega, da bi lahko prečiščeni zadihali in zaživeli v lastni resničnosti, taki, kot smo, brez mask in navlak, ki jih povzročajo pretirana lagodnost, razvajenost ter morje skrbi in besed. Odreči se npr. najljubši jedi, posvetiti več časa in energij staršem, resnim prijateljskim odnosom ali molku ne moreta biti cilj, ampak sredstvo. Česa? Sredstvo osebne duhovne rasti oziroma - z drugačnimi besedami - sredstvo za rast v ljubezni. Post je krepak poziv k temu, da se spreobrnemo, da se obrnemo-stran-od-sebe, da damo prostor in pozornost Drugemu, drugim in ne sebi. Post je pomemben tudi zaradi svoje "družbene razsežnosti". Dan posta ni dan, ko se človek izolira od ljudi in stvari, ko se zapre v meniško celico, "ko se mrtviči, pripogiba svojo glavo kakor ločje ter leži na ra-ševniku in pepelu" (Iz 58). Gospod želi, da je naš post cvetoč dan, poln svetlobe. Post, kakršen je Gospodu po volji, ni, da se odrečeš hrani, ampak da jo deliš z drugimi, "da lomiš lačnemu svoj kruh, da lačnemu nudiš, kar sam rad imaš, in potrtega nasitiš..." (Iz 58). ------------ D D BESEDA ŽIVLJENJA TRETJA POSTNA NEDELJA SILVESTER ČUK VODA IZ SRČNE STRANI Božji prijatelj sveti Frančišek Asiški je v svoji Sončni pesmi Bogu Stvarniku zapel tudi to: "Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi, mnogo koristi ponižna, dobra in čista." Znanstveniki menijo, da se je življenje na našem planetu začelo v vodi. Izkušnja kaže, da človek prestane več časa brez jedi kot pa brez vode. To ima pred očmi slovenska ljudska modrost, ki pravi: "Bolje je biti tam, kjer je dobra voda, kot tam, kjer je dober kruh." Dragocenost vode kot vira življenja zna prav ceniti tisti, ki na lastni koži občuti dolgotrajno sušo in žejo. Tako se je godilo izraelskim množicam v puščavi, skozi katero jih je Bog po Mojzesu vodil v obljubljeno deželo. "Zakaj si nas odpeljal iz Egipta, "so se spravili nad Mojzesa, "da z žejo pomoriš nas, naše otroke in našo živino?" Dali so mu vedeti, da bi raje ostali sužnji v Egiptu, samo da bi imeli mokra grla in polne želodce. Če se malo zamislimo ob prizoru, ki ga slika današnje prvo berilo, bomo v Izraelcih morebiti prepoznali sami sebe. Potujemo skozi puščavo v obljubljeno deželo. Tudi mi. Žejni smo: višjih plač, lepše hiše, boljšega avtomobila... Komaj za silo potešimo to žejo, se oglasi znova, silneje. Podobni smo človeku, ki se hoče odžejati z morsko vodo: pije in pije, pa je vedno bolj žejen, ker je voda slana. Ker žeje ne moremo potešiti, obtožujemo Boga, da nas je zapustil. Včasih kaže, daje celo Cerkev, ki predstavlja Mojzesa, zmedena, da nasede površnim zahtevam ljudi, ki bi radi imeli Boga na pritisk gumba, Boga, ki bi tešil človeško žejo po kozarčkih užitkov, ki jih more nuditi ta naš omejeni svet. Pozabljamo, da smo ustvarjeni po božji podobi, da so naše duše globoke posode, ki jih more napolnili le tista voda, ki priteka iz Jezusovega srca, iz n jegove prebodene strani. "Kdor bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz," zagotavlja Jezus Samarijanki - in tudi nam, "ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem vrelec vode, ki žubori v večno življenje." Voda ne le odžeja, ampak tudi očiščuje, osvežuje. Kolikokrat nas je že utrujene, prepotene in umazane osvežila in prenovila kopel. Zato vodo še bolj spoštujemo in cenimo. Prvemu zakramentu - krstu so v prvih krščanskih časih pravili "kopelprerojenja", po kateri iz vode in Svetega Duha postanemo božji otroci. Nekdaj je bilo to bolj vidno, ker so krst podeljevali s potapljanjem, zdaj pri podeljevanju tega zakramenta z vodo bolj varčujemo. Kopel novega očiščenja pa je zakrament pokore. Po obhajilu pogosto molimo: "Voda iz strani Kristusove, operi me!" Kar vsi smo potrebni čiščenja, pranja. Če se pogledamo v božje ogledalo, bomo videli, da smo zelo umazani, črni. "Poznam vodo, ki prej ali slej očisti vse, in ta voda izvira iz strani Svetega pisma nove zaveze, " je zapisal dr. Albert Schiveitzer in s tem mislil na očiščujočo moč božje besede. Še učinkovitejšo očiščevalno in oživlja jočo moč pa ima voda, ki izvira iz Srca, ki nas je ljubilo - do zadnje kaplje krvi. Msgr. Ivan Jurkovič Pred 12 leti smo se rimski Slovenci poslovili od njega kot mladega doktorja. Sedaj se pa spet vrača kot monsignor in sicer prihaja iz nunciature v Moskvi. Dvanajstletna pot našega monsignorja je bila zelo razgibana. Najprej štiri leta na nunciaturi v Seulu na Koreji, kjer je spoznaval azijsko kulturo; nato spet štiri leta na nunciaturi v Bogoti v Kolumbiji, kjer je mogel opazovati razgibanost južnoameriških kristjanov. In končno še štiri leta na nunciaturi v Moskvi, kjer je imel priliko od blizu opazovati značaje ruske bogate literature in seveda tudi versko problematiko bodisi z zgodovinskega vidika kot tudi iz trenutnega dejanskega položaja. Bogato izkustvo, ki si ga je nabral v treh tako različnih kulturah, je pripravilo mladega monsignorja za odgovorno delo na Državnem tajništvu. Monsignor lurkovič je iz ljubljanske škofije. ---------- (IZ Ml MED NAMI) 5 ČETRTEK 7. MARC A 1 99(> 6 ČETRTEK 7. MARCA 1 99(i OBLETNICA /(1876-1996) SPREGLEDANI KETTE NOVI GLAS / ŠT. 9 1 996 JEZIKOVNI KOTIČEK NADA PERTOT ■ V Katoliškem glasu sem nekaj mesecev pisala o težavah, ki jih imamo s svojo govorico. Ker so skupne vsem, se mi zdi, da kar vabijo k nadaljnjemu obravnavanju. Sama ne vem, kako bi se dela lotila, saj sem v prejšnjem ciklusu obdelala marsikaj, na kar bi morali biti pozorni. Mogoče ne bo napačno, če na kako težavo ponovno opozorim, čeprav sem prepričana, da je nemarnost v izražanju predvsem posledica pomanjkanja srčne kulture in ne znanja kot takega. Seveda botruje različnim napakam italijanski vpliv, saj moramo nekateri poklicno, drugi pa zaradi samih razmer, v katerih živimo, nenehno prevajati. To gotovo ni lahko, a tudi vpliva na nas tako, da sploh ne čutimo, da ne mislimo več po slovensko. Naša dolžnost je, da obvladamo oba jezika in da ne omalovažujemo enega na račun drugega. Seveda se od nas zahtevata večji napor in čut odgovornosti, a to je pač značilnost, ki nas, ljudi na meji, bogati. Mislim, da ne bo med nami nikogar, ki bi slovenil Milano, la capi-tale morale z moralnim kapitalom (kot se je zgodilo v Sloveniji), bodo pa pogosti tisti, za katere bodo italijanski figli samo sinovi, tudi če gre za sinove in hčere in so za nas vsi skupaj leotroci. Tete imajo rade nečake, none pa vnuke, v italijanščini so pa vedno vsi nipoti. Kdor je v kaki službi, v katero je bil sprejet prav zaradi znanja slovenščine, pa se je dolžan izpopolnjevati in posvetovati in se ne zanašati na znanje, ki si ga je pridobil v šoli, ali na nekatere nekritično sprejete zglede. Vedno se moramo zavedati, da je izražanje fotografija naše notranjosti, ki je po jeziku sodeč pri nekaterih hudo bolna. V zadnjem času sem postala zelo pozorna na rabo množine namesto naše ednine. V okolicah našega mesta je bilo vse živo. Mi bomo rekli v okolici našega mesta, Italijani pa nei dintorni. Prav tako Italijanom kakšna stvar ne bo secondo i gusti, nam pa ne po okusu in ne po okusih, kot moramo kdaj brati ali slišati. Tudi služb imamo kar preveč, saj bomo vedno raje govorili o službi ali o uradih. Izvidi, preiskave inšpekcijskega urada so to dokazali (in ne inšpekcijskih služb). mladi ivi Ladi n/i mladi mladi KONCERTI IN NOVOSTI ADOLPH SAX BORIS PAHOR Zgrešeno bi bilo, ko bi človek krivil proslave ob obletnici Prešernove smrti zato, da bi našel izgovor za pozabljivost v zvezi z datumom Kettejevega rojstva. Saj bi se ga, ko bi ravnali, kot je naravno, morali spomniti že januarja, rodil se je namreč 19.1.1876 leta. A žal se dogaja, da je Kette v naši zavesti nekako ob strani. Cenimo ga sicer kot enega izmed velike četverice Moderne, poklonimo se mu, kot se spodobi, ne prikličemo pa si ga v zavest kot avtorja naših misli, ne navajamo ga v potrditev naših spoznanj. Morebiti je razlog za to njegovo oddaljenost od naše zavesti njegova moška podoba, tisto njegovo razmerje do sveta, ki je tako samosvoje, da se odteguje našemu preprostemu sprejemanju in širši popularnosti. To v elitnih pesnitvah, v sonetnih ciklusih, na primer. A tudi tam, kjer je živahen, skoraj fantovsko prešeren, se njegov prijem uveljavlja z nekakšno gosposko izbranostjo, ki ves čas določa primerno razdaljo. In najbrž je prav ta zahteva, da se mu približamo s posebno pripravljenostjo, vzrok, da Ketteja ne navajamo, kot se nam to dogaja s Prešernom, z Gregorčičem ali Kosovelom. Vendar, ker je ta zapis namenjen tukajšnjim, obmorskim ljudem, bi tokrat ne poudarjal svojstvene umetniške moči sonetnega cikla Moj Bog ne Črnih noči ne vseh drugih, zara-(li katerih ffl| je krtic ve- A zadržal ob ti-stih prvinah, ki pesnika približujejo našemu čutenju. In pri tem ni brez pomena bližina njegovega rojstnega kraja, Prema, njegova življenjska povezava z našim neposrednim zaledjem. Vendar bi bilo pravično, da, tako kot smo povezani s Sočo in planinskim svetom v Gregorčičevi liriki ali z bori v Kosovelovi, doživljamo s Kettejem njegov čudoviti stik z morskim elementom. Seveda ni tukaj mesto za obnovo cikla Na molu San Carlo ali sonetov, posvečenih Adriji, je pa vsekakor potrebno podčrtati, da smo ob tako izrednih pesnitvah v bistvu brezbrižni. Iskre lepote, ki jih pesnik niza z mojstrsko lahkoto in sproščenostjo, ostajajo nekje ob strani, kot da se nas ne tičejo, potem ko smo se rešili izpitnih komisij, če se le-te kdaj kaj bolj zavzeto ukvarjajo tudi s Kettejem. In vprašanje je, koliko je bilo slovesnosti, akademij, prazniških prireditev, na katerih se je organizator spomnil na svetlobo Kettejevega "južnega vrta" ali na njegov čoln, ki v asociaciji prikliče Gregorčičev "čolnič" pa Kosovelov "zlati čoln". Da spet ne omenjam Adrije, kjer se podobe jadrnic povezujejo z usodno ženskostjo ter s problemom transcendence na ravni en- k r a t n e g a umetniškega dosežka. A te ugotovitve bi rade imele še neki drugačen Hr /vok. Poudariti bi namreč želele Kettejevo povezanost s Trstom, ki je časovno vzeto manj pomembna kot Kosovelova, vendar pa, kar se tiče umetniške realizacije Kosovelovo prerašča glede tržaške motivike. Ostaja pa resnica, da sta oba ustvarjala ob spodbudi morske odprtosti. Prav tako pa tudi eksistencialno tovarišujeta: Kette je v Trstu vojak, kot bolnik leži v bolnišnici, kamor bo moral tudi Kosovel na pregled zaradi vida. Kot nabornik. A tudi lepe trenutke doživljata podobno: na tistem molu, ki bo pesniku s Prema navdihnil serijo prvenstvenih lirik z ljubezensko motiviko, bo kraški pesnik občudoval mik sprehajajočih se deklic. In oba iz kontin-gentnih doživetij preideta k poglobljenim dogajanjem: Kette k slutnji nadnaravnega, k panteistič-nemu doživljanju, Kosovel k trpki ugotovitvi, da ima Trst "bolno srce". To, kar izhaja iz teh beležk, je ugotovitev, da se te naše pesniške tradicije vse premalo zavedamo, da je le-ta, kjer obstaja, samo "knjižna", niti malo pa ne življenjska. To se pravi, na primer, da ni še nikomur prišlo na misel, da bi bilo čisto pravično, ko bi imeli Kettejo stezo in Kosovelovo stezo - tako, kot se je nekomu zdelo lepo, da si je zamislil Rilkejevo stezo. O kateri (naj bo v oklepaju omenjeno) mora človek tujcu razlagati, da se vije pol stoletja s slovenskim življenjem naseljenim bregom. Kaže, da smo bili - in smo - predolgo zazrti vase, premalo pa smo se razgledali okoli sebe in povezali domači kraj z osebnostmi, ki so ga tako ali drugače poveličali. Nekje so naši ustvarjalci kot nekakšne umetniške ekster i tor i a I -nosti. Kar je zgrešeno tudi glede našega potrjevanja. Tako v svojem lastnem občestvu kakor v zvezi s projekcijo naše biti navzven. To se pravi, da nas mora naša pozabljivost ob 120-letnici Kettejevega rojstva spodbuditi, da spremenimo naše razmerje do duhovnih vrednot, ki pričajo o naši izvirni tukajšnji identiteti. Leta 1818 je v Parizu izdal roman Jean Žbogar pisatelj Charles Nodier, nekdanji knjižničar v Ljubljani ter tam urednik lista Telegraphe Of-ficiel. V svojem romanu ima nekaj izredno lepih strani, posvečenih tržaški obali. Nanje človek pomisli, ko Kette prav tako zagledano opeva lesk morske pokrajine. Podoben občutek se bralcu zbudi ob tej ali oni pesmi Umberta Sabe, ko jih prebira v jeziku, v katerem je pisal Nodier. In takrat je naravno, da se zave, kako smo v svoji zabubanosti krivični do našega ustvarjalca, ki je ne samo skril tujemu bralcu, ampak se tudi sami do njega obnašamo kot do pozabljene ali vsaj odmišljene vrednote. Bliža se poletje in torej bogata sezona poletnih glasbenih festivalov, med katerimi so tudi jazzovski. Vendar nam letos ne bo treba dolgo čakati, kajti kot predjed bosta v kratkem dva vrhunska koncerta : danes nastopa v okviru goriškega spomladanskega ciklusa koncertov znameniti francoski pianist Michel Petruc-ciani, eden najzanimivejših predstavnikov evropskega "novega" vala iz 70.let, kot nekakšen uvod v ljubljanski poletni festival pa bo 4. aprila v Cankarjevem Domu velikan (v vseh pogledih) kontrabasist Ray Brown s triom. Na svoji letošnji evropski turneji praznuje R. PODLISTEK PRIHOD SLOVENCEV NA PODROČJE BENEČIJ Vlil. PREGANJAVICO ZDRAVIMO S SPREGLEDANEM JANKO JEŽ Moj dragi gospod, spet se pačite! To se dogaja vedno, ko vam nudim tehtne dokaze o vsem tem, kar trdim. To se je zgodilo s slovensko naselitveno letnico. To počenjate s številnimi različicami, kadarkoli vaš tenki sluh pride v že apriorno sovražno razpoloženi stik s knjigo z naslovom Brižinski spomeniki ali celo samo z njihovo kratico BS. Brž ko morete, krenete s svojimi užaljenimi mislimi drugam. Zdaj, ko sva vendarle spet neprijetno trčila drug ob drugega ob stiku z Rossettijem, upam, da se vam pred izbruhom popolne nerazsodnosti zaradi užaljene domovinske ljubezni, postregel z zdravilom, ki včasih v primerih, kakršen je vaš, lahko pomaga. Spregledanje se je doslej v vseh takšnih in podobnih primerih izkazalo še kar uspešno. Vse je seveda odvisno od pacienta. Če je pa pacient nepoboljšljiv ali kronično tako neozdravljiv, ker - odkar ga je Bazaglia tako nerodno polomil - pri Svetem Ivanu nimamo več potrebnih letovišč s penzionom in sploh z vso najsodobnejšo oskrbo, ki bi vam in vsem vam podobnim pacientom po vsej pravici pritikala, potem res ne vem, kaj naj bi rekel: verjetno ni več nobene pomoči za vas in za vaše sopotnike, ki z vami g. Tummolo doživljalo to brezupno preganjavico (da boste izraz bolje razumeli, vam ga takoj prevedem v vaš jezik: "mania di persecu-zione slovenica acuta"). Med sopotnike, ki spadajo v to vrsto na večno razočaranje obsojenih bolnikov pa spada še cela vrsta imenitnih gospodov in celo gospa. Ti so po mojem mnenju že pregloboko zabredli v preganjavico in so potrebni temeljitejšega zdravljenja, kajti postali so očitni vojni hujskači, zato nevarni za vso družbo. Zanje je zares komaj še možno zdravljenje pred mednarodnim sodiščem v Haagu, kjer jih bo pričakoval specialist psihiater, ki je predolgo šaril po Bosni in sejal sovraštvo in smrt. Zelo mi je pri srcu listina o prostovoljni predaji Trsta Avstriji. Želim, da bi vanjo sploh ne dvomili. Le tako boste, gospod ozdraveli od svoje zgodovinske preganjavice, ki vas že preveč let tako srdito razganja. Zares, od srca vam želim, gospod Tummolo, da bi pravočasno ozdraveli od preganjavice, ki vas muči, in to še preden bi se ta sprevrgla v hujšo bolezensko stopnjo, to je občutek manjvrednosti, spričo trdne volje Tržačanov obeh narodnosti, ki so trdno odločeni, da miroljubno rešujejo probleme, ki ovirajo omikano sožitje na tem delikatnem koščku sveta. O tej listini sem napisal daljšo pregledno študijo v tržaški reviji Mladika št. 3-1994. Članek vam kdo prevede. V njem je marsikaj, kar vas bo zanimalo. Postregel vam bom samo z nekaj podatki, ki jih očividno ne poznate, ne samo vi, ki vam je vir vse tržaške zgodovinske modrosti samo Tamaro, ampak celo drugi Slovencem naklonjeni znanstveniki in politologi, ki v svojih najnovejših zgodovinskih delih kažejo, da nimajo docela jasnih pojmov o tej za nas Slovence tako važni listini. Leta 1982 smo v Trstu dostojno proslavili šesto stoletnico svobodne predaje Trsta Avstriji. Ob tej priložnosti je Društvo Minerva-Societa' di Minerva, ki ga je ustanovil sam Domenico Rossetti in ki še vedno MLADI DAVID BANDELLI in KULTURA V pogovoru z marsikatero zrelo in izobraženo osebo sem večkrat slišal ostro kritiko na račun mladih, češ da se vedno manj zanimamo za kulturo, omiko in izobrazbo, skratka, da ne obiskujemo več gledaliških in drugih predstav, ne hodimo na koncerte, si ne ogledujemo razstav pa tudi, da ne skrbimo za lastno kulturno formacijo, da prebiramo vedno manj knjig, da poslušamo "čudno glasbo", da nas televizijski programi zavajajo itd. Razlog za to je verjetno dejstvo, da se mladi ne zbirajo več na mestnem "agora", ampak po raznih lokalih ali diskotekah in da se ob sobotah pozno ponoči (beri: nedeljo zjutraj) vračajo domov zaspani. Res je včasih to predolgo pohajanje pretirano, vendar to še ne pomeni, da smo postali mladi necivilizirana, anarhična in nekulturna drhal, ki omamljeno utriplje ob ritmih techno in rock glasbe. Nasprotno, trdno smo prepričani, da je kultura v življenju vsakega posameznika nedvomno osnova, da na njej gradi svojo lastno osebnost. Prav zaradi tega mislim (in to ne samo jaz), da smo mladi sposobni dejavno oblikovati prosvetno stvarnost in priti celo do velikih kulturnih podvigov, kot so npr. priprave kake važne proslave. In prav na zadnji Prešernovi proslavi je množična prisotnost mladih pričala, kako nam je pri srcu lasten narodni obstoj, torej obstoj materinega jezika in njegovega razvoja, se pravi kulture. Ko se mladi udeležujemo raznih kulturnih prireditev, ne delamo tega le iz gole radovednosti ali samo, "ker je rekla profesorja", ampak prepričan sem, da je to dokaz vsestranskega zanimanja za lastno kulturno identiteto, kajti noben mlad človek ne bo rekel, da je že dovolj kulturen in izobražen, skratka popoln. Mladi smo potrebni kulture, zato jo iščemo na vseh področjih, na katerih smo aktivni, in predvsem na tistih, kjer je kultura že doma: v šoli npr., ki jo vsi imajo za najbolj popolno IVI Ladi mladim mladi mladim Brovvn 70-letnico, a še vedno ohranja svežino, ki jo je imel na začetku svoje skoraj petde-setletne kariere. V tržaškem gledališču Miela je pred kratkim gostoval znani be-bop pianist Ray E3ryant, nekdanji sodelavec Dizzija Gillespija. Koncert je bil zelo slabo obiskan, ljubitelji te vrste glasbe pa so gotovo izgubili izredno priložnost. Pianist je v solo recitalu zaigral kar dvajset skladb, med katerimi nekaj svojih, nekaj znanih jazz standardov kot npr. Georgia on my mind in Take the A-train ter veliko bluesa in svvinga ter v dvournem nastopu pričaral pristno atmosfero majhnih in zakajenih ameriških jazz klubov. Med koncerti v zamejstvu naj za prvi del marca omenim nastop domače skupine Status Symbol (danes v Oxis baru v Sv. Križu ), ki se predstavlja z delno novim programom. institucijo, si želimo večjega prizadevanja za oblikovanje osebnosti posameznika. Nedavni protesti so hoteli pritegniti pozornost javnega mnenja k nepopolnosti in zanemarjenosti šolskega sistema, ki je večkrat ovira za uspešnejše študijsko delo. Seveda bo marsikdo mislil, da so naši protesti le lenuharjenje in počivanje, toda mladi smo nagnjeni k novostim in da bi pritegnili pozornost nase, si upamo izzivati konservativnost družbe z večkrat (pre)drznimi dejanji. Vendar bodo nekateri še vedno mislili, da smo mladi in kultura nezdružljiv binom, in nas imeli za "nepoboljšljive brezskrb-neže, ki nimajo nič drugega početi kot protestirati in stavkati". "Vendar peti on ne je-nja", pravi Prešeren o pesniku. In kakor on tudi mi ne "jenjamo" in nadaljujemo s svojo inovatorsko potjo z namenom, da bi dosegli boljše cilje (v optimizmu je tudi naša energija). Mladi si želimo novih ustvarjalnih in poustvarjalnih kulturnih izkušenj, v tem smislu želimo kot prijatelji izmenjavati nova občutja. Poznam namreč ljudi, ki se ob resnem študiju klasične glasbe prav tako vneto posvečajo igranju v rock skupini. To je za nas kultura! Spajanje starih in novih kulturnih prvin in pravilno ovrednotenje obeh. Mladi smo verjetno preveč optimisti, prav zaradi tega ne žanjemo velikih uspehov, ampak vztrajno iščemo svoje mesto v družbi in predvsem iščemo pravih vrednot, na katerih graditi svoje življenje in biti zgled drugim. V Karantaniji se je moralo v tem času v resnici nekaj zgoditi, saj je poročilo o dogodkih prišlo prav do kralja Karla Velikega. Ta je leta 798 povišal Arna v nadškofa, in ko je slednji šel v Rim, da bi mu papež podelil nadško-fovski palij, ga je v Padovi dohitel sel, ki mu je izročil kraljevo naročilo, naj gre v Karantanijo k Slovencem, da ugotovi tamkajšnje razpoloženje ljudstva (exquirere voluntatem populi illius). Toda Arno je želel poprej še h kralju v Aachen, kjer mu je kralj potem znova naročil, naj gre in pridiga v Karantaniji (praedicare ibi verbum D e i), naj opravlja tam škofovska opravila in ljudstvo utrdi v veri (eccle-siasticum officium episco-pali colere, populusque in fide et christianitate prae-dicando confortare). Tako v Conversio. Nadškof Arno je potem deloval v Karantaniji oz. Sloveniji ("in Sclaviniam") od 793 - 799. V letu 799 je po naročilu kralja peljal v Karantanijo tudi pokrajinskega škofa Teodorika, ki ga omenjeni vir naziva "episcopus Sclavorum" (slovenski škof), ki je nasledil pred leti umrlega škofa sv. Modesta pri Gospe Sveti. Izročil ga je v varstvo tamkajšnjim knezom. Toda zakaj nam spis o spreobrnitvi Karantancev, Conversio, pri naštevanju karantanskih vojvodov ime Domicijana izpusti? Spis Conversio je polemična listina, ki so jo sestavili v Solnogradu okoli leta 873. V njej brani pisec domnevne misijonske pravice solnograške nadškofije v Panoniji, kjer je v tistem času deloval sv. Metod ob podpori tamkaj- iZBRISANI VOjVODA IN SVETNIK SV. DOMICIJAN IZ KARANTANIJE (2. DEL) šnjega kneza Koclja. V spisu je prikazano vse solnograško delovanje v takratnem kraljestvu Karantaniji (regnum Caren-tano), ki je obsegalo ožjo Karantanijo in Panonijo. V ožji Karantaniji je pokrajinskem škofu Teo-doriku (+ok. 821) sledil škof Oton (+836), za njim škof Osvald (+ok. 863). Slednji je bil v sporu s Solnogradom, dopisoval se je naravnost s papežem in težil po osamosvojitvi karantanske Cerkve. Nedvomno je prav on razglasil za svetnika sv. Modesta kot sv. Domicijana. Razglaševanje je bilo takrat še v pristojnosti pokrajinskih škofov, in šele papež Aleksander III. je leta 1171 pristojnost za to prenesel izključno na Rim. Obstoj domačega svetnika vladarja je pomenil samostojno domačo Cerkev in državo, kot nam pričajo še v poznejših letih svetniški kralji, utemeljitelji narodnih držav in domačih Cerkva, npr. sv. Štefan na Ogrskem, sv. Vladimir v Kijevu, sv. Venceslav na Češkem, sv. Olot' na Norveškem itd. Solnograd zato ni mogel v isti sapi nastopati proti cerkveno samostojni Panoniji, obenem pa priznavati na svojem lastnem cerkvenem ozemlju v ožji Karantaniji, v istem obrambnem spisu, enake težnje po cerkveni samostojnosti, podkrepljene z domačim svetnikom, vladarjem. Zato v naštevanju karantanskih vojvodov sv. Domicijana preprosto izpusti. Ne more pa dati odstraniti njegovega groba, saj bi šlo za IOZKO SAVLI svetoskrunstvo. Iz legende o sv. Do-micijanu izhaja, da je bil prvotno svetnik, danes blaženi ustanovitelj cerkve sv. Odrešenika v Milštatu, v kateri je tudi pokopan. Posvetitev cerkve je verjetno izvršil škof Teodori k ali mogoče že nadškof Arno. Na vsak način je Domicijan s svojim zgledom spreobrnil karantansko ljudstvo, kot poroča stara zapisana legenda. Njegov grob je moral biti že zelo zgodaj prizorišče mnogih uslišanj in ozdravljenj; vsled tega tudi razglasitev za svetnika po škofu Osvaldu. Milštat je postal po grobu svetniškega vojvode Domicijana znan, da se je leta 1072 grof Aribo, palatin na Bavarskem in v Karantaniji, odločil ustanoviti v tem kraju benediktinsko opatijo in v njej postaviti grobnico za svojo rodbino. Švetniške ostanke Domicijana so prenesli v novo grobnico. Ko pa so v izpraznjen grob v času opata Gau-dencija okoli 1090 položili grofovega nečaka Hartvi-ka, ki je bil ubit, so drugi dan našli grob prazen in pokojnika daleč vstran. Nastalo je silno razburjenje, zakaj ljudstvo je v tem dogodku videlo skrunitev in poseg svetnika samega, ki se je odzval na svoj način. Vsled tega je palatin Aribo prenesel grobnico svoje rodbine v Seeon ob Ramenskem jezeru na Bavarskem. ---------- DAL|E 7 ČETRTEK 7. MARCA 1 99(> agilno dela, sklenilo, da se oprime te izzivalne priložnosti. Društvo je sklenilo, da poveri svojemu zgodovinskemu odseku za raziskovanje preteklosti tržaškega mesta nalogo, da še enkrat kritično pregleda vse doslej opravljeno delo o predaji Trsta Avstriji leta 1382. Društveni zgodovinski odsek je ustanovil komisijo, ki so jo sestavljali zgodovinarji Renzo Acon, Fulvio Co-lombo, Alessandro Pelicon, Maurizio Radacich in Tito Ubaldini. Na koncu dolge in temeljite raziskave je komisija sestavila poročilo in ga objavila z naslovom "Appunti sulla dedizione di Trieste al Duce d'Austria". Izdala jo je -če se ne motim- založba Svevo. Kupil sem jo v pasaži Fenice pri Chiozzi. Kupite jo tudi vi, če J° sploh še dobite. Gre za važen prispevek k boljšemu Poznavanju tržaške zgodovine tudi za vas, ki ste laični IT,azzinijevec. Leta 1882 so prav posebno slovesno proslavili petstoto obletnico svobodne predaje Trsta Avstriji. Proslave so Potekale pod vodstvom župana Valerija. Ta je med drugim poskrbel, da so na trgu pred glavnim kolodvorom Postavili tudi spomenik s ploščo, ki je Tržačane opozarjala na pomen in poseldice sprejema Trsta v objem stevilne skupnosti avstrijskih narodov. Ta spomenik je stal nasproti veličastnemu spomeniku tragično preminule avstrijske cesarice Elizabete ali med ljudstvom bolje znane kot cesarice Sissi. Ta spomenik je meni kakor mnogim Tržačanom zelo pri srcu. Kot otroci smo se lovili med obema spomenikoma in zame je bil višek sreče, ko sem pred drugimi splezal na spomenik in se skril v cesaričinem prestolu. Župan Valerio je imel važno in vsiljivo besedo tudi pri postavitvi spomenika lepi in mladi cesarici Sissi. Vendar je ob polomu avstrijske monarhije bil prav tako vsiljivo v ospredju, ko so z največjo vnemo, zaradi katere je bilo celo Rossettija v grobu sram, sklenili oba spomenika podreti. Spomenik cesarice Elizabete je s svojo mogočno spomeniško gmoto zavzemal skoraj ves obširni prostor pred vhodom v staro tržaško luko, ki jo je Marija Terezija podarila Trstu in vsemu njegovemu zaledju kot najveličastnejši trajni in neporušljivi spomenik, ki še danes dokazuje svetu, da je mesto Trst v službi Srednje Evrope in Slovenije, ki je dejansko njegovo ožje zaledje. Prav bi bilo, ko bi se Tržačani tega simbolizma zavedali! Dober znak, da ta zavest pri nas v Trstu ni docela zamrla, je nedavni sklep naše občinske uprave, naj se Elizabetin spomenik spet postavi na svoje nekdanje mesto. Ob postajališče južne železnice so jo Elizabetini potomci speljali k nam z Dunaja in s tem dali novega zagona našemu gospodarstvu, bo Elizabetin spomenik najlepši okras našega mesta in dokaz, kaj je Trst postal v času stare Avstrije. Primerjava z današnjim stanjem ne bo izostala. Dragi gospod Tummolo, vas že vidim, kako se vam ježijo lasje ob mojih izzivanjih in pozivih, da bi se tudi v vaši podzavesti zganilo oziroma predramilo nekaj tržaškega čustvovanja. Menia je že pokazal svoje bele in ostre zobe, ko je izvedel za ta načrt in sklep tržaškega občinskega sveta. Grozil je, da ga bo s fizično silo preprečil. Dodal je še grožnjo, da bo prav tako po škvadrištično preprečil vrnitev v last slovenske skupnosti kulturnega doma Balkan, ki so ga njegovi somišljeniki leta 1920 razdejali in zažgali. Zakaj pa ni Menia nastopil pred nekaj leti, ko je rimska vlada morala v smislu mirovne pogodbe z Abisini jo vrniti in postaviti na prvotno mesto sredi prestolnice Adis Abebe po Mussolinijevih legionarjih ugrabljeni Axumski obelisk? -------------- DALJE 8 ČETRTEK 7. MARCA 1996 Pismo ministra Lombardija Prejšnji petek je didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila prejela pismo italijanskega šolskega ministra Giancarla Lombardija. Gre za odgovor na pismo, ki so ga ministru Lombardiju poslali ravnatelji Dobrilova, Marijan Kravos in Tomaž Simčič. V pismu minister piše, da bo letos posvečal največjo pozornost vprašanju ohranitve slovenskih šol. Lombardi dalje piše, da bi morali preveriti, če obstaja na ravni višjih srednjih šol potreba po ustanovitvi novih sekcij ali specialističnih smeri, in da je treba pri izvedbi racionalizacije upoštevati specifične krajevne potrebe in stvarnosti. Obveze o zaščiti slovenske manjšine pa upravičujejo odstopanja od splošnih kriterijev v dovolj široki meri. Ravnatelji so Lombardijevo pismo pozitivno ocenili, čeprav v njem tudi piše, da "sam Osimski sporazum navsezadnje ne izključuje možnosti korektivnih posegov na šolskem področju, če ostane raven zaščite etnične manjšine v okviru sedaj obstoječega pravnega reda" in "da se funkcionalnosti neke šolske institucije pod določenimi mejami sploh prenehajo".-. Sestalo se je tajništvo SSk V prejšnjih dneh se je sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, da bi obravnavalo izvrševanje sklepov zadnjega pokrajinskega sveta ter pripravilo načrte za bodoče delovanje. V tiskovnem poročilu, ki smo ga prejeli, med drugim piše, da je tajništvo vzelo na znanje sklep sveta, da SSk priporoča udeležbo na volitvah za obnovo pokrajinskega šolskega sveta, a da vztraja pri vzdržanju za volitve v šolske okraje. Gre namreč za jasno stališče v zvezi z dosedanjo stalno zahtevo SSk po samostojnem slovenskem šolskem okraju, ki naj bi podčrtal pomen in vlogo slovenske šole. Tajništvo je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da prihajajo odgovori na poštno anketo SSk o demokratično izvoljenem predstavništvu Slovencev. Pohvalilo je tudi prizadevanja miljskega občinskega svetovalca Šavrona, ki je imel z drugim neodvisnim svetovalcem bistveno vlogo pri dosedanjem reševanju napetosti med županom in večinskimi skupinami v občinskem svetu. Glede pobude rimskega tožilstva v zvezi s povojnimi poboji je bilo tajništvo SSk mnenja, da je razlaga teh dogodkov zgrešena. Le-teh ne moremo obravnavati kot genocid, saj so bili tako med umrlimi kot med domnevnimi izvajalci ljudje različnih narodnosti. Tega problema ni mogoče ločevati od prejšnjih zgodovinskih dogodkov in tedanjih političnih napetosti. Razlaga, ki omenjene dogodke pripisuje etničnemu obračunavanju, ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi, ne koristi sožitju in postane le dodatni pritisk na mednarodne odnose med državami. Tajništvo je tudi pripravilo vrsto obiskov po sekcijah, v okviru priprav na strankine kongrese. — Sporazum o znanstvenem sodelovanju med Trstom in Ljubljano Prejšnji teden je v Ljubljani prišlo do podpisa pomembnega novega sporazuma o sodelovanju med miramarskim mednarodnim centrom za teoretsko fiziko in slovenskim ministrstvom za znanost in tehnologijo. Sporazum je podpisal ravnatelj centra Miguel Angel Virasoro in določa, da bodo študentje in raziskovalci iz držav Tretjega sveta in vzhodne Evrope, ki se izpopolnjujejo v miramarskem centru, lahko nadaljevali izpopolnjevanje na oddelku za fiziko ljubljanske univerze ali pa na zavodu jožef Štefan. Štipendije naj bi jim podelila Republika Slovenija. Po mnenju mnogih bo sporazum še bolj okrepil že tako plodne in tesne stike med centrom in ljubljanskimi znanstvenimi institucijami. —— Načrt proti onesnaženju Tržaška občinska uprava je predstavila načrt proti onesnaženju mestnega središča, ki bo stopil v veljavo 8. marca. Središče Trsta bo zaprto za vsa vozila, ki kot gorivo rabijo navaden osvinčeni bencin. V nadaljevanju pa bodo lastniki morali vozila peljati na redne preglede, zlasti izpušnih plinov. Če bodo izvedenci ugotovili, da avtomobili oz. motorna kolesa niso v skladu z normami, bodo morali lastniki poskrbeti za ustrezna popravila. Pregledi bi se morali vršiti dvakrat letno. Namen tega ukrepa, trdijo občinski upravitelji, je zlasti v tem, da se Tržačane prisili, da začenjajo uporabljati javna prevozna sredstva. Dosedaj so določili, da bo za izvrševanje načrta skrbelo sto mestnih redarjev. —— SSK IN OLIKA TUDI NA TRŽAŠKEM SE JE ZAČELA VOLILNA KAMPANJA IVAN ŽERIAL Mariin Ureeelj (desno) in Peter Močnik na večeru v DSI Datum parlamentarnih volitev se vse bolj bliža in lahko rečemo, da se je že pričela volilna kampanja. To velja tudi za Tržaško, kjer tečejo še zadnja pogajanja o koalicijskih programih in kandidatih. V zvezi s kandidaturami desnosredinskega pola krožijo imena dosedanjih poslancev Roberta Menie (NZ) ter Marucci Vasco-nove in Gualberta Niccoli-nija (Fl), pa tudi Franca Viezzolija in odv. Pietra Fornasara. Možni kandidati Prodijevega gibanja Oljka so kardiolog Fulvio Camerini ler novinarja Pa- olo Rumiz in Mitja Volčič (le-ta naj bi kandidiral v 2. okrožju za poslansko zbornico). Za Stranko komunistične prenove bo kandidiral njen tržaški pokrajinski tajnik jure Can-ciani, in sicer za proporčni sistem. Oljka je priredila vrsto javnih srečanj na različno tematiko. Eno od teh srečanj je bilo posvečeno obisku v Trstu delegacija Liberalne demokracije Slovenije, v kateri so bili dr. Dimitrij Rupel, Jadranka Šturm-Kocjan in Roman jakič. Delegacija je prišla na obisk k Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi, tema srečanja pa je bila Odnosi Italija-Slovenija in vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V poznih popoldanskih urah so predstavniki LDS imeli tiskovno konferenco na sedežu SKGZ, problematiki manjšin; bilo je v Boljuncu 28. februarja. Razne politične sile, ki sodelujejo pri Oljki - med temi je tudi Slovenska skupnost - pa se do tega trenutka še vedno pogajajo o kandidatih in programu ter o popravkih in predlogih, ki jih bodo vnesle v vsedržavni program Prodijevega gibanja (t.i. 88 tez). Osnutki teh predlogov vsebujejo med drugim zahtevo po odobritvi zaščitnega zakona, po večjih pristojnostih dežele Furlanije-julijske krajine na manjšinskem področju in po zagotovljenem predstavništvu za manjšine v pre- zvečer pa je bilo v Gregorčičevi dvorani javno srečanje. Če poskusimo potegniti nekaj zaključkov v strnjeni obliki, bi lahko rekli, da je glede manjšine prevladalo stališče, da se moramo Slovenci v Italiji sami med seboj sporazumeti o obliki predstavništva in da v Sloveniji še vedno ni nacionalnega konsenza o tem vprašanju, upati pa je, da bo le-ta dosežen z odobritvijo resolucije za manjšine v parlamentu. Predstavniki LDS so tudi zavzeli zelo kritično novljenem senatu dežel, katerega načrt je prisoten v Prodijevem programu. Te popravke in predloge (ki niso še dokončni) bodo glasovali na pokrajinski skupščini Oljke, ki bo v nedeljo, 10. marca, v gle-dališču Miela v Trstu. Skupščine se lahko udeleži vsakdo, ki plača 15.000 lir za glasovnico (s tem se Oljka samofinancira), za predstavitev predlogov pa je potrebnih najmanj 50 podpisov delegatov, ki so kupili glasovnico. Tudi SSk je v tem predvolilnem času zelo aktivna. Ena izmed njenih pomembnejših zahtev je zagotovitev zajamčenega zastop- stališče do italijanskega zadržanja do Slovenije, ki prihaja do izraza v ukrepih proti manjšini ter v preiskavi o fojbah. Zlasti večer v Gregorčičevi dvorani je bil živahen in se je dotaknil najrazličnejših tematik. V odgovor na številne posege je Jadranka Šturm-Kocjan sicer med drugim izjavila, da se mora manjšina organizirati sama, dejala pa je tudi, da je osebno za zajamčeno zastopstvo manjšine v izvoljenih telesih. Med nekaterimi diskutanti in dr. Dimitrijem Ruplom pa je prav na koncu prišlo do polemike glede problema obravnavanja zamejskih Slovencev s strani slovenskih oblasti. S formalnega (ne moralnega) stališča, je dejal Rupel, je normalno, da le-te obravnavajo zamejce kot tujce, saj imajo tudi njega, ko pride v Trst, za tujca. Mnogi se s to trditvijo očitno niso strinjali. ---------- I.Ž. stva v izvoljenih telesih in to tudi zagovarja v razpravi o izoblikovanju predlogov k programu Oljke. O poteku teh pogajanj in o sedanjem splošnem političnem trenutku sta v ponedeljek v Peterlinovi dvorani spregovorila deželni tajnik stranke Martin Brecelj in pokrajinski tajnik za Tržaško Peter Močnik na okrogli mizi na temo Manjšinske dileme v luči predvolilne situacije, ki jo je priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Brecelj in Močnik sta orisala potek pogajanj v Oljki in tudi težave, na katere so med temi pogajanji naleteli (ki jim je večkrat botrovala slaba informiranost). Ustavila sta se tudi pri odnosih med raznimi komponentami slovenske manjšine, med katerimi ni dovolj jasnosti in enotnosti, zlasti ne kar se tiče zajamčenega zastopstva. Ni rdeče niti, ki bi povezovala manjšinsko politiko. To je problem, ki ga je treba rešiti, drugače se bo vedno znova pojavljal kak nov subjekt, ki bo zahteval svoje. SESTAL SE JE DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINSKI SVET V četrtek, 29. februarja, se je sestal devinsko-nabre-žinski občinski svet, ki je imel na dnevnem redu dve točki: glasovanje o davku TOSAP ter zlasti resolucijo in sklep o plinskem terminalu SNAM, ki bi ga hoteli zgraditi na območju Tržiš-kega zaliva, ki meji na občino Devin-Nabrežina. Tako resolucija kot sklep, ki so ju sprejele vse politične sile, ki so prisotne v občinskem svetu, nasprotujeta temu načrtu, saj predstavlja veliko nevarnost za okolje (dejansko bi terminal iznakazil to področje) in za ljudi. Družba SNAM dosedaj tudi ni ustrezno odgovorila na zaskrbljenost občine. Načrt za gradnjo plinskega terminala je sicer že pred časom naletel na negativen odziv vseh občin, ki so na območju Tržaškega zaliva. To nasprotovanje je bilo med drugim izraženo na raznih javnih srečanjih. Na posvetu Oljke o okolju, ki je bil v Vižovljah 1. marca, pa je padel predlog, naj se glede tega vprašanja upoštevajo tudi mnenja občin z onstran meje (Kopra, Izole in Pirana v Sloveniji ter Buj in Rovinja na Hrvaškem). OBISK DELEGACIJE LDS Delegacija LDS s predsednikom SKOZ Palčičem med tiskovno konferenco Prejšnji petek je bila na Živeti v Kristusu in za Kristusa CERKEV V MISIJONIH Priloga Novemu glasu št. 9 - četrtek 7. marca 1996 - Odgovorni urednik dr. Drago Legiša Na pobudo ŠKOFIJSKEGA MISIJONSKEGA SREDIŠČA »Znova bi iz vsega srca rad izrazil svojo hvaležnost in vse Cerkve do misijonarjev in misijonark, tako redovnikov kot laikov. Oni z zavzetostjo in zagonom, če potrebno tudi z žrtvijo življenja, delujejo na fronti evangelizacije in služenja človeku.« (Janez Pavel II.) DRAGI PRIJATELJI MISIJONOV! Geslo letošnjega postnega časa je: Oznan jati in živeti evangelij, ki je ljubezen! Zamislimo se ob tem geslu, da ga bomo ne samo razumeli, ampak tudi uresničevali v vsakdanjem življenju. Če namreč resnično hočemo živeti evangelij, ki je ljubezen, mora v nas najprej v celoti zaživeti Kristus; to bomo dosegli na tri načine: - Živeti moramo v popolni povezanosti s Kristusom. - S svojim življenjem moramo Kristusa posredovati drugim. - Zaradi Kristusa moramo pomagati tistim, ki so v potrebi. Kristjan je, kdor je Kristusa začutil in ga doživel, kdor je izkusil moč in silo njegovega delovanja in ga je zato Kristus, kot pravi sv. Pavel, »popolnoma osvojil« (Fil. 3,12). Prav polnost tega Kristusovega življenja sili kristjana, da evangelij posreduje tudi drugim bratom, bližnjim in daljnim, in tako, kot pravi prerok Izaija, »Oznani rešenje do skrajnih mej sveta« (Iz, 49,6). Biti nosilec odrešenja pomeni, sprejeti to nalogo v znamenju božje vsemogočnosti, ki s človekovim sodelovanjem želi vršiti dela usmiljenja. Naše sodelovanje z božjo vsemogočnostjo prihaja do izraza v najrazličnejših oblikah, h katerim smo mi vsi poklicani v letošnjem postnem času, katerega geslo je prav vzajemna, bratska pomoč. Živeti, posredovati, pomagati: Ta tri gesla se v evangeliju ljubezni združujejo v eno samo in ta tri gesla bo tudi naša krajevna Cerkev skušala čimbolj razviti, še posebno v povezavi s pripravami na skorajšnjo sinodo. Vse, kar bomo izvršili v Kristusu, za Kristusa 'erjet no p redsta i Ija tudi veliko finančno breme... Sava je moj osebni generalni sponzor in krije dober del stroškov. Poleg tega imam še pool drugih pokroviteljev, kot so na primer Eurosava, firma Procon iz Bologne, Fossmarai in diskoteka Titanic iz Sežane, ki krijejo ostali del stroškov. Vsekakor računam, da bom v letošnji sezoni, če ne bom prevečkrat razbil avtomobila, poravnal vse stroške. Avtomobil sem seveda nabavil s pomočjo pokroviteljev. PRIMORSKI ŠPORT Nogomet na obali V nedeljskem drugem spomladanskem krogu slovenskega nogometnega prvenstva so bile tribune spet Polne. Za Bežigradom ni bilo zadetkov v derbiju med Olimpijo in vodilnimi Novogoričani. Mura, ki je doma 2 1 -0 premagala Maribor, tako zdaj zaostaja za štiri točke, najnevarnejši tekmec Novogoričanov Olimpija pa še vedno za deset. Brez zadetkov se je končala tudi tekma v Ajdovščini med Primorjem in Beltinci. Celjani so nasuli Korotanu kar pet golov, prav toliko pa tudi Velenjčani mlademu izolskemu moštvu. Začel se je tudi spomladanski del drugoligaškega Prvenstva. V uvodnih srečanjih sta obe primorski Moštvi ostali praznih rok. Pirančani so v Šiški izgubili 2 vodilnim Železničarjem kar s 4-0, koprski rurnenomodri pa so v Šmartnem prejeli zadetek tik Pred koncem. — JADRANOVCI POVSEM ZADOVOLJILI USPESNA JUBILEJNA TROFEJA ZSŠDI V LONJERJU IVAN BAJC V prvem kolu finalnega dela košarkarske B-2 lige je Jadran z dobro skupinsko igro dosegel pred domačo publiko zlata vredne točke. Motomalaguti iz San Lazza-ra ni bil našim fantom dorasel nasprotnik, tako da smo kar najbolje začeli play off za napredovanje v višjo ligo. S tem se je strinjal tudi najboljši strelec tekme Jan Budin: "Končno smo dobro zaigrali, mogoče tudi z zavestjo, da je sedaj vsaka zmaga življenjsko važna. Prikazali smo skupinsko igro, nihče ni pretiraval. Dokazali smo, da smo homogena ekipa, v kateri vsakdo da svoj doprinos h končni zmagi. Le tako lahko upamo na visoko uvrstitev tudi letos." Jadranov predsednik Pavel Vidoni pa nam je na kratko obrazložil letošnji sistem igranja v play-offu: "Začeli smo boje v končnici prvenstva za napredovanje skupaj s petimi ekipami. Tri peterke so iz naše skupine, ostale tri pa iz skupine B. Igra se po modelu vsak proti vsakemu, torej skupno deset kol. Najprej bomo šli v Čedad, potem pa bomo dvakrat zapored igrali doma, in sicer proti starim znancem Bielle ter Forlija. Zadnjo tekmo pa bomo igrali v Padovi. Mislim, da smo začeli kar dobro, tako da lahko gledamo na bodočnost sproščeno, čeprav vedno motivirano. Cilj obstanka smo seveda dosegli, vse kar bo več pa bo nekakšno darilo za celoten naš šport in za vso slovensko zamejsko stvarnost." Če se sedaj spustimo v nižje lige, lahko pridemo do spoznanja, da situacija ni rožnata. V C-2 ligi so košarkarji Bora po pričakovanju zabeležili nov visok poraz. Igrali so namreč proti prvo-uvrščenemu Martignaccu, ki našim ni dovoljil, da bi prekinili črno serijo porazov. Slab dan so imeli tudi košarkarji D lige. Kontovel-ci so prepustili točki sicer drugouvrščenemu Santosu, Cicibona pa očitno še ni prebolela krize, saj se z gostovanja z Ronk vrača zopet praznih rok. Tokrat je bil uspešen legoriški Dom, ki je v mestnem derbiju premagal ekipo Senators. Za krajši komentar smo se obrnili do Domovca Marka Corsija: "Derby z bratranci Senatorsa smo sicer zmagali, tekma pa ni bila vedno dopadljiva. Slavili smo hvala kančku sreče, kajti minuto in pol pred koncem srečanja smo za nasprotnikom zaostajali še za pet točk, nato pa smo zmagali z dvema točkama razlike. V letošnjem prvenstvu še vedno upamo na drugo mesto, zavedamo pa se, da je naš cilj težko dosegljiv, saj je na lestvici pred nami preveliko število ekip." ODBOIKA SOCA ZMAGALA DERBY Na Opčinah je bil konec prejšnjega tedna v središču pozornosti moški derby C-1 lige med Slogo in Sočo. Po tie-breaku so presenetljivo zmagali Sovodenjci. Beseda najprej zmagovitemu trenerju gostov Vojku Jakopiču: "Že pred tekmo sem povedal, da bo ključ do uspeha po vsej verjetnosti taktičen servis in da bo treba onemogočiti njihovo najboljše orožje, to je napad. Na tekmi se nam je tudi posrečilo, saj smo taktično res dobro servirali in s tem onemogočili njihov napad, tako da smo tudi z blokom zaustavljali njihove visoke žoge na krilih. Poudariti moram, da so si naši fantje, po vsej verjetnosti, bolj želeli zmage kot pa igralci Sloge in to je tudi bilo odločilno za izid tekme, tako da smo z res fantastično igro premagali ekipo, ki se bori za vrh C-l lige, to je Slogo iz Trsta. Še enkrat bi poudaril, da smo v zadnjih dveh tekmah odigrali tie-break, to je tista loterija, v kateri lahko zmaga ena ali druga ekipa. S tem smo dokazali, da tudi naša šesterka postaja zrelejša in ima samo en cilj pred sabo: prikazati čimboljšo igro in tudi zmagati." Vaša ekipa igra iz kola v kolo bolje... "Upam, da to ni samo preblisk tega prvenstva, da se bo tako tudi nadaljevalo, saj prvenstva še zdaleč ni konec. Vidimo, da smo v glavnem na sredini lestvice, vendar nas od predzadnjega na razpredelnici loči samo šest točk, tako da bo treba še mnogo trdega dela za tisti edini cilj, ki smo si ga zastavili, to je obstanek v ligi." Slovaški trener poražencev Dušan Blahuta je bil mnenja, da "je zmagala ekipa, ki je bila boljša in ki je pokazala večjo voljo do zmage. Dali so nam pravo lekcijo pristopa do igre in koncentracije in nam pokazali, kako se je treba na igrišču bojevati. Imeli so dober servis in igrali disciplinirano. Moji igralci pa niso upoštevali navodil". ---------- E.D. Odlična organizacija kolesarskih delavcev lonjerske Adrie je v čudovitem sončnem vremenu botrovala prodornemu uspehu 20. jubilejne mednarodne amaterske dirke za trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Dirko si je na cestah tržaške in goriške pokrajine, še zlasti pa na cilju pri kamnolomih nad Lonjerjem, ogledalo veliko ljubiteljev kolesarstva. Prvo polovico proge je nad 200 kolesarjev iz osmih držav prevozilo strnjeno v glavnini, v Sesljanu pa si je v edinem resnejšem pobegu četverica priborila štiri minute naskoka. Na vzponu od Za-brežca do Bazovice je pri- šlo do selekcije, vendar je na cilj privozila večja skupina tekmovalcev. V končnem šprintu je bil najhitrejši Italijan Ciuliano Figueras, lanski svetovni prvak na vojaškem prvenstvu. Za las je prehitel rojaka Spezialettija, tretji pa je bil član ljubljanskega Roga Andrej Hauptman. Tretjeuvrščenega Gorazda Štanglja so diskvalificirali, od ostalih slovenskih kolesarjev pa je Boštjan Mervar zasedel 22. mesto, Sašo Sviben pa je bil 23. Zmagovalec je 150 kilometrov dolgo progo prevozil v treh urah in 41 minutah ter 20 sekundah, s povprečno hitrostjo skoraj 41 kilometrov na uro. AMATERSKI NOGOMET JUVENTINA SPET PRVA Štandrežka luventina je v nedeljo izkoristila remije Sovodenj, Štarancana in Rivignana in se po zmagi proti tržaški Ponziani spet povzpela na vrh lestvice promocijske lige. Podpredsednik društva Lado Marchi nam je dal naslednjo izjavo: "Danes smo sami na vrhu lestvice, ker je Štarancan remiziral. V nedeljo bomo igrali doma prav proti Štarancanu in upamo, da bomo zmagali v tekmi, ki je pomembna za vrh lestvice. O tekmi proti Ponziani bi lahko najprej povedal, da ni bila ravno lepa. Taktično je bila dobro pripravljena, mi pa nismo navajeni igrati na peščenih igriščih. Kljub temu pa lahko rečem, da smo odigrali tehnično perfektno srečanje." V prvi amaterski ligi je proseško Primorje izenačilo v gosteh pri Pradamanu, o tekmi pa nam je odbornik VValter Husu povedal: "Tekma se je zaključila z rezultatom 1-1. V prvem polčasu je domača ekipa vodila z 1-0. Gol je padel iz prostega strela. Moram reči, da so tokrat Prosečani na splošno igrali precej slabo, saj smo bili premalo prodorni v napadu in tudi na sredini igrišča so bili domačini večkrat hitrejši od nas. Na srečo je v drugem polčasu Pescatori skušal po levem krilu prodreti v kazenski prostor, kjer ga je branilec zrušil na tla. Sam je nato uspešno izvedel enajstmetrovko. V bistvu bi lahko rekel, da je neodločen izid pravičen, škoda le, da proti zadnjeuvrščeni na lestvici nismo dosegli kaj več." Dosežena točka Vam vsekakor omogoča, da se držite vrba lestvice. Kaj si sploh pričakujete od letošnjega prvenstva? "Prvenstvo smo začeli, da bi se uvrstili čimbolje. V nedeljo nas čaka v gosteh derby z Vesno, če pa bomo igrali tako slabo kot tokrat, ne vem, kako bo." 15 ČETRTEK 7. MARCA 1996 S. A. R. - ZVEZA HOTELOV V DEŽELI S. p. A. Korzo Italia 63 - 34170 GORICA Predsednik: Vinko Levstik *** PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno kilometer od državne meje. Ponaša se z odlično res ta v ra c ijo, dnevnim barom, dvema sejnima dvoranama za sto-dvajset obiskovalcev in z lastnim, zaprtim j)arkiri-ščem. V udobnih sobah je skupno 150 postelj. Vse sobe so opremljene s kopalnico, sušilcem za lase, mini barom, telefonom, radijskim in televizijskim sprejemnikom. Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje. Hoje)71 * TEL. (0481) 82166 FAX 31658 3 na novo odprti hotel II. kat. je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejem n ik, telefon, mini bar in lastno, zaprto parkirišče. Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepši m počitn ica m. *** HOTEL EMONi HOTEL EMONA*.* Dl LEVSTIK VINKO 00185 ROMA, ITALIA VIA STATILIA, 23 TEL. 06 / 7027911 TEL. 06 / 7027827 FAX 06 / 7028787 P ZA VITTORIO EMANUELE FS TERMINI