DEMOKRACIJA
Let® II. - Štev. 51
Gorica-Trst, 17. decembra 1948
Uredništvo In uprava: 0orlca - Rlva Piazzutta ir* Cena: Posamezna Stev. L. 15 Narodnlna: Mesečna L. 61
Za inozemstvo mesečno L. 100
Po«. ček. rač, At. S-1B1S7
Izhaja vsak petek
DEŽELN E
AVTONOMIJE
V četrtek 25. novembra je nd votivnem shodu v Triden-tu govoril ministrski predsednik De Gasperi in izjavil, da predstavlja posebni statut, ki je bil izdan za Nemce na Tri-dentimskem in v Poadižju vzor avtonomije, ki bi se lahko uveljavila tudi za Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji.
V teku enega leta. 'odkar je stopila republikanska ustava v veljavo, to je do 31. decembra t.1„ morajo biti določene volitve v deželne zbore, kakor določa čl. Vlil prehodnih določit te ustave. Prav zaradi tega so nastali v parlamentarnih krogih novi poizkusi preprečiti izvedbo deželnih avtonomij, in neka skupina poslancev ie v ta namen stavila predlog, naj bi se volitve odložile za eno leto.
V sredo 15. t. m. pa je govoril v senatu ministrski predsednik De Gasperi in izjavil, da se bo vlada držala ustave in izvedla deželne avtonomije, »toda postopati je treba previdno«. S temi besedami je De. Gasperi potrdil odločno voljo vlade, da bo spoštovala ustavo in njena določila tudi izvedla.
Notranji minister Scelba pa je pred nekaj dnevi povedal v poslanski zbornici, da bodo deželne votitve sklicane najpozneje za jesen prihodnjega leta: in ne preko . tega časa. /zgleda, da se bo to zgodilo v oktobru 1949. Na vsak način mora biti ta čas določen do 31. t. m.
Nobeden od dveh ministrov pa ni povedal, ali bodo naši deželi dali posebno avtonomijo. kakor je bilo to določeno v ustavi in potem s prehodnim določilom zopet prekli-cano, tisto posebno avtonomijo, kakršno uživajo Francozi, Nemci in Ladinci v Italiji. Strogo ustavno in po pravilih enakopravnosti vseh državljanov bi morala republika nuditi tudi Slovencem uživanje enakih pravic, kot vsem drugim državljanom, zlasti državljanom pripadnikom narodnih manjšin. Vsaka izjema bi pomenila kršitev ustave in enakopravnosti, in tudi teptanje naravnih in človečanskih pravic, ter ponižanje enega dela državljanov pred brezobzirno vladajočo večino.
Ali pa vlada rds misli Slovence zapostaviti in zahtevati od Titove Jugoslavije uvedbo iste manjšinske zakonodaje. kakor jo misli izvesti ona? Kakor smo že večkrat .poudarili v našem listu, stojimo na stališču in zagovarjamo mnenje, da bi bilo zelo umestno doseči med obema državama popoln sporazum v tem pogledu. Toda dokler ie stvar šele v željah in načrtu, naj bi Slovenci v Italiji uživali to, kar jim ustava določa. Na drugi strani pa ie obče znano, da uživajo Italijani v Jugoslaviji širše iezikovne pravice, kakor Slovenci v Italiji. Dobro vemo, da vlada tam komunizem, ki ima svoie nazore in metode, toda teh »dobrin« so deležni tudi Slovenci. Srbi in Hrvati, ne samo Italijani. In primer zaradi politične ideologije ne more priti v, poštev, kadar gre za zaščito jezikovnih manjšin. Ko je vladal v Italiji fašizem, smo mi tu trpeli, Italijani v Jugoslaviji pa ne!
Naj nam Republika da, kar mm pritiče v isti meri. kakor
Proti rodomoru
Letošnja glavna skupščina Združenih narodov v Parizu za« radi trenj med velesilami ni bila prav uspešna, navzlic vsemu je pa rodila dva pomembna uspeha, ki bosta ostala trajno zapisana v zgodovini te mednarodne ustano« ve in ji bosta v čast.
Prvi uspeh predstavlja sprejem mednarodnega dogovora o prepo« vedi in kaznovanju^ rodomora, k a« terega so v Parizu proglasili za hudodelstvo nad človeštvom. Drugi uspeh pa je splošna izjava o človeških pravicah.
Za ta dva važna sklepa, ki ju moramo prištevati med najvaž« nejše dogodke po zadnji vojni in za mejnik v zgodovini človeštva, je bilo potrebno dolgo in naporno delo, ki je trajalo nad dve leti.
Sporazum o prepovedi in kaz« novanju rodomora ustvarja p o v« sem novo poglavje v mednarod« nem pravu. Ustvarja namreč nov mednarodni pravni red, ki bo te« mu sklepu dajal potrebno veljavo in spoštovanje.
Sporazum se je porodil iz splošnega odpora proti uničeval« nim nacističnim taboriščem smrti in njihovim strahotam. Njegov namen je braniti plemenske, na« rodnostne ter versko skupine pred popolnim iztrebljenjem, ka« kor smo ga doživljali med drugo svetovno vojno in ga žal marši« kje na svetu doživljajo šo danes. Dalje naj zakonodaja, ki jo ta sporazum določa, poskrbi, da bo« do narodna ali pa mednarodna sodišča kaznovala vse, ki se s hudodelstvom rodomora pregrcšc.
Rodomor bo odslej veljal za zločin nad človeštvom ne samo v vojnem času, marveč tudi v miru. Tudi v mirnih časih vidi« mo, da so na svetu vlade in ob« lastniki, ki bi radi uničevali na« rodne in verske manjšine pod pretvezo, da branijo lastno drža« vo in narodno neodvisnost.
V	zgodovini vseh malih naro« dov je to eno najžalostnejših poglavij. Zelo bridko smo ga ob« čutili ,zlasti mi Slovenci. Kot kr«' vava nit se vleče skozi vsa sto« letja-naše zgodovine. Naši sosedje s severa in juga, z vzhoda in za« pada so stalno z nasiljem in pre« močjo raznarodovali naš sloven« ski živelj. Omejimo se samo na zgodovino zadnjih desetletji. V Avstriji so pred prvo ■ svetovno vojno Nemci na Koroškem in Štajerskem, Madžari v Prekmurju in Italijani na Primorskem, zlasti v Trstu, v Gorici in Istri potuj« čevali naš rod. Kako sta nas ho« tela iztrebiti nacizem in fašizem,
o	tem ne bomo pisali, ker je še vsem predobro v spominu. In ka« ko nam razni šovinisti in neofa« šisti odrekajo naše narodne pravi« ce in postajajo krivi rodomora na Tržaškem in Goriškem, mora« mo na žalost ugotavljati še danes vsak dan.
Treba si je bilo dosti prizade« vati, da so pri tozadevnih razpra« vali člani odbora premagali razne pravne, tehnične in politične pomi« sleke, s kater:mi so zastopniki ne« katerih držav skušali sporazum preprečiti, ali pa ga vsaj zvodeni« ti. Med te države spadajo Sov« jetska zveza in njene podložnice.
Komunistične države so se za« vedale, da je poglavitna ost tega sporazuma naperjena proti njim,
Francozom in Nemcem ter Ladincem. Naj nas zaščiti, kakor določa čl. 6 ustave, pred tistimi, ki bi nas radi iztrebili in so že na delu v tem oziru,'Saj nam prihajajo vsak dan pritožbe, da oblastva osporavajo mnogim Slovencem celo državlianstvo v-kljub vsem javnim dokazom in vpisom v uradne imenike.
saj ves svet . ve, da se ro« domor danes, po končani voj« ni, nadaljuje zlasti v teh dr« žavah. Sovjetska zveza, njene podložnice in Titova Jugoslavija so skušale doseči, da bi Združeni narodi rodomor razglasili za zlo« čin samo tedaj, če ga zagreše ta« ko imenovane »fašistične države«, ne pa kdo drugi, na primer »ljud« ske demokracije«.
Toda javno mnenje vsega svo« bodnega sveta se je v tem pri« meru izkazalo za tako močno, da so pred njim morali odnehati tudi zastopniki komunističnih držav.
Ko so videli, da ne morejo do« seči nobene bistvene spremembe, so poskusili izpodbijati določilo, da mora tiste, ki se pregreše z ro« domorom, soditi mednarodno so« dišče. To so delali pod znano pretvezo, da pomeni takšno do« ločilo okrnjevanje neodvisnosti posameznih držav ter vmešava« nje v njihove notranje zadeve.
Toda vsi napori komunističnih držav so bili zastonj in Združeni narodi so sporazum o prepovedi rodomora sprejeli soglasno.
Seveda bo treba zdaj počakati, da bomo videli, kako se bodo Sovjetska zveza in njene podlož«
nice v dejanju držale sklepa, za katerega so glasovale tudi one.
S tem, da je sporazum sprejela Glavna skupščina Združenih na* rodov, še ni storjeno vse. Preden bo začel zares- veljati, ga mora potrditi in podpisati vsaj 20 dr« žav, ki so članice Združenih na« rodov. Potem bo treba ustanoviti mednarodno sodišče, ki bo skr« belo za njegovo izvajanje ter za« sledovalo vse prestopke.
Za zdaj je važno že samo dej« stvo, da so Združeni narodi u= stvarili moralno orožje zoper hu« dodelstvo rodomora; hudodel« stvo, ki ga je zdaj lahko nekaž« novano počenjal vsakdo, ki je imel v rokah oblast.
Od vseh sklepov, kar so jih Združeni narodi sprejeli v svo« jem kratkem obstanku, je ta naj« bolj pomemben /a male narode, ki so vedno bili in so še — žrtev rodomora, o čemer nam priča ne le zgodovina zadnje svetovne voj« ne, marveč tudi čas pred njo in po njej.
Sporazum o prepovedi rocmmo« ra ter izjava o človeških pravi« cah, o katerih smo v naši zadnji številki tudi že raz« previjali, sta dve dejanji, ki de« lata čast Združenim narodom m tudi zadnjemu zasedanju g',avne skupščine v Parizu k; -«,.er ne mora pokazati kak'h posebnih uspehov.
Gorica in njen prosti pas
Kakor smo že poročali in kakor zatrjujejo poučeni krogi stopi 1. januarja 1949 v veljavo zakon, ki ustanavlja carine prosti nas za ozemlje, ki leži med jugoslovansko mejo, Sočo in reko Vipavo ter mu je vključena podgorska predilnica. Po tem zakonu bo dovoljeno vpeljati na to ozemlje vsako leto carine prosto sle-dieče blago za prehrano prebivalstva: 2.500 ton govejega in svinjskega mesa. svežega in zmrznjenega:	1.200 ton
masla in jedilnih maščob>'
1.280 ton semenskega olja; 180 ton suhe ribetštokviža in bokala); 500 ton kave; 300 ton kavihih nadomestkov; 2.500 ton sladkorja; 60 ton kakava• 13.000 hi piva; 2.500 etanitrov špirita in 340 etani-trov čistega alkohola. Cene tega blaga bodo nižje kot sedaj, ker bodo odpadli obrtniški proizvajalni in notrošni državni davek.
Znižanje cen pri zgoraj navedenih živilih bo sicer u-godno za prebivalstvo v prostem pasu, vendar bi se samo s tem ukreni)m ne odpravila gospodarska mizerija. ki tlači Gorico. Vsi merodajni krogi se strinjajo v tem. da je sedanjo krizo mogoče rešiti samo s povečanjem industrijske proizvodnje in zaposlitvijo brezposelnih. V ta namen določa zakon o ustanovitvi četrtne prostega pasu. da bo dovoljen v ta pas carine prosti uvoz raznih industrijskih surovin iti pomožnega blaga. Sem spadajo razne važne surovine kot železo, les, drva za kurjavo, maščobe za industrijo, katrani, gumij. barve, kože. papir, kolonialno blago (poper) itd. Te surovine bodo lahko naročila in dobila že obstoječa industrijska in obrtna podjetja ter jih predelovala v svoje izdelke. Teh ugodnosti bodo seveda deležna tudi podjetja, ki se bodo v Gorici na novo ustanovila. Tako ojačena in poVečana storilnost raznih in-
dustrij. in obrti v prostem pasu bi nudila primeren zaslužek tisočem, ki so sedaj brezposelni, tolčejo revščino in tvorijo enega najtežjih in najbolj perečih vprašanj Gorice in celotne pokrajine.
Ob primerni priliki bomo objavili celotno besedilo tega važnega zakona. Z njim se bo gospodarsko življenje soriškega mesta in okolice zopet poživilo in dvignilo, toda samo če bomo zakonske ugodnosti modro podprli s trgovsko podjetnostjo in pridnostjo.
Sklepi srbskih demokratičnih strank
Od 22. do 27. novembra se je vršil v Londonu'sestanek zastopnikov srbskih demokratičnih strank v emigraciji. Na sestanku se ie dosegla soglasnost glede bodočega dela in je bilo ustanovljeno »Predstavništvo srbskih demokratičnih strank v emigraciji«, ki ima naloge izvesti čimprej vse korake, da se ustvari Srbsko narodno predstavništvo. To,nai bi bilo vrhovno politično vodstvo vseh demokratičnih Srbov v tujini, v katerem bi poleg njegovih članov bilo tudi več uglednih srbskih javnih delavcev. To »predstavništvo«; bo vodilo srbsko narodno politiko . v tujezemstvu in bo^ podvzelo vse korake, da v sporazumu s hrvatskimi in slovenskimi strankami ustanovi enotno »Predstavništvo Jugoslavi.ie« v inozemstvu. Na ta način bi se potem lahko pričela skupna, brezkompromisna borba proti komunističneifiu režimu v domovini, dokler bi se ne vzpostavila svobodna in državna neodvisnost.
V	»Predstavništvo srbskih demokratskih strank« v inozemstvu so bili imenovani: Miloš St. Bobič in Stevan
Trivunac od Narodno-radikal-ne stranke, Radoje L. Kneže-vič in Bogdan N. Lekič od demokratske stranke, dr. Milan Gavrilovič in dr Miloš T u p a n j a n i n od Srbske zemljoradniške stranke ter Adam Pribičevič za Samostojno demokratsko stranko in dr. Živko Topalovič za Socialistično stranko. »Oslobodenje«. ki izhaja v Londonu, je v svoji številki od 11. dec. posvetilo ustanovitvi »Predstavništva« članek, v katerem med drugim pravi:
»Prepričani smo. da bo ta korak na potu sloge in sporazuma pozdravila velika večina Srbov v izgnanstvu. Njihovo zadovoljstvo bo tem večje, ker je nova ustanova prevzela pobudo, da okrog enotnega Srbskega narodnega predstavništva zbere vse aktivne srbske sile. Pa vsem tem bo treba doseči sporazum še s hrvatskimi in slovenskimi zastopniki, in sicer preden se otvori enotno »Predstavništvo Jugoslavije« v inozemstvu. Ako poborniki te rodoljubne in demokratske zamisli z uspehom zvršiio tudi ta del svoje naloge, zlasti če ga hitro zvršijo, potem bomo mi vsi skupaj opravičeno z veliko večjimi^ upi gledali v bodočnost in* z veliko večjim zaupanjem pričakali dogodke, ki se že najavljajo. Uspešno borbo proti komunističnemu režimu lahko vodimo samo, ako smo složni: a nravi demokratični red ter socialni in ekonomski napredek moremo o|iyotvoriti samo. ako smo edini vsaj v osnovnih načelih. Z osnovanjem enotnega jugoslovanskega prestavništva bi Svobodna Jugoslavija slednjič dobila svoj Državni odbor, svoje odgovorno politično vodstvo, kateremu bi nihče, ne med nami ne med tujci, ne mogel odreči legitimacije«.
Ge na podlagi pcaoičnosrfi Gono sezidali sroefooni mic.
OCocošfm keontfm
PETER II. IN TITO
Jugoslovanski kralj Peter II. je pred kratkim dopotoval v Združene države. Po prihodu tja je dal časnikarjem več izjav. V njih je med drugim izrekel upanje, da se bo vrnil domov in spet zasedel prestol.
Prelom med Titom in Ko-minformom je po njegovem povzročil v Jugoslaviji gospodarsko krizo, kakor ie tam še niso poznali. A kljub temu ne kaže, da bi Tito kai kmalu padel in da bi se država o-tresla komunističnega jarma.
Tito, je dejal Peter II., bi sprejel vse, kar bi mu hotele Združene države dati. Vprašanje je le, če* velja jijegov položaj danes z zunanjo pomočjo ojačevati. Nikjer ni dokazano, da ie Tito res prelomil s Sovjetsko zvezo. A-meriko napada prav tako, kakor jo je. Zato je prazno prizadevanje, če ga skušajo Združene države spraviti v tabor zohodnih demokracij.
Kralj ne verjame v kak oo-litični uspeh teh ameriških prizadevanj.
Glede odpora doma je Peter II. rekel, da bi vsak poskus za organizacijo kakih podtalnih gibanj bil udušen. Policijski režim doma ie tako izdelan, da bi odpor rodil pre-krvave posledice.
Od srede
do srede«.
9. DECEMBRA : Stalin je spre*
jel predsednika češke komuni« stične vlade in njegove spremlje, valce, ki so bili poklicani na vw žen uradni obisk v Moskvo. -— Zahodne velesile so sprejele av, strijsko zahtevo za obnendtev po« gajanj glede mirovne pogodbe o tej državi. —. V zahodni Evropi so zaradi pomoči po Marshallo« vem načrtu lahko povsod pove« tali življenjske obroke. — Od« stop madžarske vlade, ker je po« begnil na Zahod njen finančni minister Nyaradi. — Francoska policija je prijela in izgnala Ti■-tovega konzularnega uradnika Poženela. ■— Argentinski zunanji minister Bramuglia je dopotoval na uradni obisk v Washington. —
1	zahodno Nemčijo je pobegnil grof Einsiedel, vnuk slavnega nemškega politika Bismarcka, ki je dozdaj bil duša vse rdeče pro« pagande in organizacije na sov--jetskem področju. — »Tanjug« poroča o velikih aretacijah Tito« vih privržencev v albanski komu« nistični partiji.
10. DECEMBRA : Zahodne dr« zave so se sporazumele o ustano« vitvi posebnega nadzorstvenega urada, ki bo preprečeval zopetno oborožitev Nemčije. — Anglija odklanja predloge za pristop Ito, lije v* Atlantsko obrambno zvezo, češ da je Italija vojaško presta, ha, — Železni zastor je dosti bolj nadležen tistim, ki so zaprti za njim, kakor pa ljudem na tej strani, je izjavil ameriški vrhovni sodnik Jackson, .... 'Združene dr, zave štejejo zdaj nad 147 milijo, nov duš, 16 milijonov več kakor pred 8 teti. — Sovjetski parla« ment ostro graja nezadostno pre« skrbo prebivalstva z živežem in najnujnejšimi življenjskimi=■ po« trebščinami. — Zaradi zahrbtne politike Sovjetov in njihovih podložnikov se je ves svet združil v enotno fronto proti komu.-nizmu, je govoril kanadski zuna« nji minister. — Anglija bo fran« coski vojski začela dobavljati najnovejša letala na raketni po, gon. — Obsedno stanje na vsem ozemlju nacionalne Kitajske.
11. DECEMBRA: Glavna skup« ščina Združenih narodov je z 48 glasovi sprejela Izjavo o člove, ških pravicah. Zanjo niso g/aso« vali Sovjeti, njihovi podložniki in pa Titova Jugoslavija. — Sovjeti imajo v svojih uničevalnih kon« centracijskih taboriščih vsaj 13 milijonov ljudi, sodi ameriški mi, mster za vojsko, Royall. — Prva posvetovanja za sklenitev Atlant« s (e obrambne zveze v Washing« tonu. — Uprava Marshallovega načrta je že izdelala program za svoje delo v prihodnjem letu. -Prvi sestanek med predsednikom USA Trumanom in gospo Čang, kajšekovo zaradi ameriške po mo, či Kitajski. — Glavna skupščina Združenih narodov je soglasno odobrila mednarodni sporazum
o	prepovedi in kaznovanju rado, mora, to je, uničevanja celih na, rodnostnih ali verskih skupin iz kakršnih koli razlogov.
12. DECEMBRA ; Češka komu« nisfična partija je dala navodila zasnov boj proti katoliški cerkvi.
—	V Sovjetski zvezi in v podlož« niških državah so začeli odkrito gonjo proti Judom. — Stroški za celoletno preskrbo Berlina po ^raku znašajo toliko kakor stro, ški za en dan zadnje vojne.
V	madžarsko vojsko so uvedli politične komisarje, kakor jih poznamo iz drugih »ljudskodemo* kratičnih« armad.
13. DECEMBRA : Glasilo Ti, tove partije »Borba« hudo napa, da srbsko pravoslavno cerkev,
Od srede _____________do	srede
ker ni preprečila Škofoma Dioni* liju in Nikolaju protititovskega delovanja v Združenih državah.
— Bolgarski kmetje se upirajo obvezni oddaji žita. Da bi jih ukrotila, pošilja rdeča vlada nad* nje posebne kazenske brigade. — Danska vlada je sklenila ojačiti obrambo svojih meja. —* V Pa* rizu se nadaljujejo razgovori za sporazum med Grčijo in njenimi komunističnimi sosedami. -- Polj* ski komunistični tisk napada Tita zaradi petletnega načrta, češ da se pri njem ni prav nič menil za koristi ljudstva. — Ameriški minister za vojsko Royall je do* potoval v London. Obiskal bo Nemčijo, Avstrijo, Grčijo, Tun čijo, Neapelj, Pariz in Trst. — V Pragi se je začela razprava proti skupini »benderovcev«, to je, ukrajinskih■ protikomunističnih borcev, ki so čez češko ozemlje upravljali ljudi iz Sovjetske L! kr a* jine na Zahod. — Vsak nov sm>jetski ukrep za poostritev za-, pore nad Berlinom bo škodil sa* mo Sovjetom, trdi ameriški po* veljnik v Nemčiji, general Clay.
— Sovjetski tisk hudo napada finsko vlado, češ da trpi proti; sovjetsko propagando. — Nemški begunci iz Slezi je in ostalih vzhodnih predelov izjavljajo, da ne bodo nikoli priznali nobene mirovne pogodbe, ki bi te pokra: fine dala Poljakom ali Sovjetom.
— Transjordanska zbornica je kljub protestom ostalih arabskih držav razglasita združitev arabi skega dela Palestine s Trans jor* danijo pod kraljem Abdulahom.
14.	DECEMBRA : Nadaljevanje pogajanj za sklenitev atlantske obrambne zveze v Washingtonu.
— Sovjeti znova začenjajo gonjo 2» priključitev turške Armenije k svoji. — Trans jordanska zbor* niča je odobrila predlog kongresa palestinskih Arabcev, naj se a rab s ski del Palestine in Trans jorda* nija združita v eno državo. — Mirovne pogodbe z Nemčijo, Av* strijo in Japonsko bi najbolj po* magale obnoviti mir na svetu, je izjavil avstralski državnik dr. Evatt. — Mednarodna begunska organizacija IRO je v 16 mesecih preselila 276.000 evropskih proti* komunističnih- beguncev. — Italija ie s Sovjeti sklenila trgov; sko in reparacijsko pogodbo. Ugodila je vsem sovjetskim zahte* vam in bo takoj izročila 33 voj: nih ladij, kakor to določa mirov*
pogodba. — Bolni angleški kralj Jurij VI praznuje 53. rojstni dan. — Če hoče Marshallov načrt uspeti, morajo njegove članice čimprej skleniti med sabo carin* sko zvezo, sodijo vodilni ameriški strokovnjaki. — Glasilo Komi n* forma spet napada Tita ter pravi, da je njegov »osvobodilni boj« bil vse kaj drugega kakor pa rdeča revolucija. — Trst je iz Marshallovega načrta za letos do* bil spet 2,200.000 dolarjev. —
POLITIČNI OBZORNIK
Obračun o delu Združenih narodov
Zasedanje glavne skupščine Združenih narodov v Parizu, ki se je končalo v nedeljo je .trajalo točno 81 dni. Skupščina je imela 49 sej, 9 njenih odborov pa 478, ne vštevši sej pododborov.
Največ sej je imel Socialni odbor, ki je sestavil izjavo o človečanskih pravicah, in sicer 96, nato politični odbor s 94 sejami.
Raznih sej se ie udeležilo vsega skupaj 275 delegatov in 183 njihovih namestnikov. 60 tolmačev je vsega skupaj delalo 18 tisoč ur. 2000 listov in poročevalskih agencij je irnelo za to priliko dopisnike v Parizu.
Računajo, da ie bilo izgovorjenih na raznih seiah nad deset milijonov besed, trideset ali štirideset mili.ionov pa med izvensejnimi razgovori.
Predsednik nove madžarske vlade Dobi je napovedal neizprosen boj katoliški cerkvi.
15.	DECEMBRA : V Varšavi se je začel kongres poljske sociali* stične in komunistične stranke, ki se bosta združili. Udeležujejo se ga tudi vidni zastopniki 22 tujih partij, kar daje kongresu značaj seje Kominforma. Titovci nanj seveda niso bili povabljeni.
— Italijanski tisk napada novo trgovsko in reparacijsko pogodbo s Sovjeti, češ da ima od nje ko* rist le Sovjetija. — Pri Berlinu so uredili novo letališče, da bodo lahko povečali preskrbo mesta po zraku. — V Londonu so krstili sinčka princese Elizabete na ime Karl. — Ameriška zbornica bo skoraj gotovo sprejela nov zakon, ki bo omogočil 400.000 evropskim protikomunističnim beguncem, da se preselijo v USA. — V Ameri* ki so odkrili, da so visoki uradni* ki v ministrstvih vohunili za Sov* jete. — Poglavar grške komuni* stične partije Zahariades prizna* va, da so komunisti med nemško zasedbo in po njej »delali napa* ker — to je, da so se bratili z Nemci ter pobijali lastne rojake
— zaradi česar toži, da grško ljudstvo zdaj komunistov ne ma* ra. — Sovjeti obljubljajo Čehom posojilo v zlatu in v tujem denar* ju, da bodo lahko zanje trgovali z Zahodom. — Papež Pij XII je uradno sprejel predsednika itali* janske republike Einaudija. — Francoska vlada je ustanovila v n hovni vojni svet, ki bo skrbel za državno obrambo. — Ameriški minister za vojsko je iz Frank* furta odpotoval v Atene na po* svete z grškimi politiki in gene* rali. — V Franciji je začela po* slovati prva naprava za pridobi* vanje atomske sile.
Stroški za zasedanje so znašali dva milijona 315 tisoč dolarjev.
Vidni uspehi zasedanja glavne skupščine Združenih narodov v Parizu so naslednji:
1) Ustanovitev poravnalne komisije za Palestino.1 ki naj konča vojno v Sveti deželi.
2) Sprejem vesoline izjave o človeških pravicah, za katero Sovjeti in njihovi podložniki niso glasovali.
3) Mednarodni sporazum proti rodomoru, to je, proti uničevanju narodnostnih skupin, bodisi v vojni, bodisi v mirnem času.
4) Obsodba Titove Jugoslavije, Albanije in Bolgarije zaradi pomoči, ki jo dajejo grškim komunističnim upornikom. V zvezi s tem so podaljšali delo posebne komisije Združenih narodov za Balkan .
5) Priznanje južno-korej-ske vlade kot edine zakonite
vlade na Korejskem polotoku.
Zasedanje glavne skupščine Združenih narodov se bo aprila nadaljevalo v New Yorku.
Naloge angleške zunanje politike
Angleški zunanji minister Bevin je imel važen govor o britanski zunanji politiki. Med drugim je dejal:
/ —  —
»Ne bo več dolgo, ko bodo obrambni in finančni ministri vsega zahodnega sveta skupno razpravljali o skupnih proračunih, o skupni politiki in skupni obrambi. S tem bo sila in moč zahodne Evrope zelo zrasla.«
Glede Kitajske ie dejal, da so komunisti zdaj zasedli obsežne predele. Nihče ne ve, kje se bodo ustavili in do kod bo segal njihov vpliv.
Velika Britanija se ie držala dogovorov, ki so jih 1945 sklenile Anglija. Amerika in Sovjetska zveza, da se nobena velesila ne bo mešala v kitajske notranje zadeve. O-koliščine pa so prisilile Združene države, da so morale podpreti zakonito kitajsko vlado.
Anglija zaradi svoiega gospodarskega položaia nacionalni vladi ne more Domagati. Toda po drugi strani ne more biti brezbrižna glede svojih koristi na Kitajskem.
V	Evropi se Anglija trudi, da bi se čimprej postavil trden temelj za zahodno - evropsko zvezo.
Največje politične težave prizadeva zdaj berlinsko v-prašanje. Težav so krivi Sovjeti.
Zahodne države bodo zastavile vse sile, da ohranijo svoje postojanke v Berlinu ter da onemogočijo Sovjetom, da bi njihovi naklepi uspeli.
Bevinu je odgovarjal vodja konservativne opoziciie. bivši predsednik vlade Churchill.
Najprej je pozdravil tesno sodelovnje med Anglijo in A-
Osebne izkaznice za STO
r
Slov. demokratska zveza za STO je storila vse, kar je bilo v človeških močeh, da se odpravi krivica, ki je bila storjena slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu prebivalstvu z uvedbo novih osebnih izkaznic samo v ital. jeziku na ozemlju tržaškega mesta ter z označbo prebivalstva STO kot italijanskih državljanov. Suverenost Italije nad tem ozemljem je prenehala s 15. sept. 1947 (čl. 21/2 Mirovne pogodbe z Italijo), ko je bilo STO javnopravno ustanovljeno. V smislu načela „ius soli" ter čl. 6 stalnega statuta, — ki se ima v smislu čl. 2. provizorne listine (VII. priloga) takoj izvajati, — so postali prejšnji ital. državljani, ki so tu bivali 10. junija 1940, polnopravni državljani STO. Kljub temu pa jih protizakonito še vedno označujejo za italijanske državljane.
Ker ni ,bilo mogoče kljub opetovanim zahtevam doseči drugačnih novih izkaznic niti odgoditve njih izdajanja, je Slov. demokratska zveza v skladu s priporočilom njenih somišljenikov na tržašk-m sestanku 28. novembra 1948 sklenila, da pod silo razmer it! zato da prepreči prikriti posredni plebiscit, M bi se ga hotelo izvesti z dvojno vrsto novih izkaznic, s protestom proti takemu postopanju POZOVE vse slovensko prebivalstvo STO, da povsod, tudi^ na deželi, zahteva in sprejme samo enojezične italijanske izkaznice ter odklanja drobtinice v obliki dvojezičnih izkaznic samo za en del slov. ljudstva na STO.
Slov. demokratska zveza za STO v Trstu'
meriko, ker vidi v niem glavno upanje za uspešno obrambo človeških pravic.
Potem je dejal, da bi bilo mogoče zagotoviti trami mir, samo če bi se s Sovjeti sporazumeli, preden bodo ti imeli atomsko bombo. Anglija in zahodni zavezniki niso krivi, če Amerika, Velika Britanija in Sovjetska zveza ne morejo sodelovati.
Glede Kitajske ie dejal, da je treba ojačiti angleške letalske, pomorske in komie sile v glavni britanski postojanki Hongkongu. Vlada mora spremeniti svojo politiko na Srednjem Vzhodu ter priznati Izraelsko državo.
O Španiji ie rekel, da jo je treba sprejeti v Združene narode. Španci med voino niso ubili niti enega Amerikanca ali Anglčža. Naredili so zaveznikom veliko uslugo, da niso Nemcem dovolili prehoda proti Gibraltarju. Zato ne gre, da bi z njimi danes ravnali kot z manjvrednimi ljudmi samo zaradi tega. ker jim vtada general Franco. V Francovi Španiji ie danes mnogo več svobode, kakor v kateri koli državi za železnim zastorom. Zato ni razloga, da bi Španija še naprej bila zunaj Združenih narodov, je zaključil Churchill.
Usoda „kor>stnib bedakov"
Glavni tajnik češke komunistične partije, Slansky, je te dni govoril vsem tako imenovanim sopotnikom ali »koristnim bedakom«, kakor jih imenujejo komunisti sami.
To so nekomunisti, ki komunistični propagandi verjamejo ter komunistom pomagajo do oblasti, (rj. m*, slovensko meščanstvo v Osvobodilni Fronti.)
Slansky je zdaj napovedal plačilo, ki čaka »koristne bedake« na Češkem in drugod!
Imenoval jih je nevedneže in nepismene ljudi, ker si domišljajo, da bodo imeli kaj besede pri oblasti ali pa, da bodo za svojo pomoč komunistom dobili kaj priznanja in nagrade. Partija bo vse take sopotnike potisnila v kot, kamor spadajo. Čas da bi še naprej hlinili kako naklonjenost do takšnjih neDotrebnih •ljudi je minil.
Titovi pogoji Grčiji
Predsednik glavne skupščine Združenih narodov, Avstralec dr. Evatt že dalje časa posreduje, da bi se Grčija in njene komunistične sosede same sporazumele o vseh spornih vprašanjih. Dozdaj niso ta prizadevania rodila nič uspeha.
Titov zunanji minister Kardelj je Evattu poslal sporočilo s pogoji, pod katerimi bi Ju-
goslavija bila pripravljena poravnati se z Grčijo. Ti pdgOji so:
Spremeniti bi bilo treba
sedanji dogovor o obmejnem prometu med Grčijo in Jugoslavijo. Dalie naj bi ustanovili mešano jugoslovansko - grško komisijo, ki bi preprečevala kršitve mednarodnega prava v obmejnih področjih. Začela naj bi se pogajanja o vprašanju narodnih manjšin in o beguncih. Obe državi pa naj bi se obvezali, da se bosta čim bolj izogibali raznim nevšečnostim ob meji.
»Splošna linija"
Tržaški časnikarji so hoteli od Zavezniške vojaške Uprave vedeti, zakaj so nove osebne izkaznice samo v italijanščini. Odgovoiill so iim, da zaradi tega, ker je to »v skladu s splošno linijo zavezniške uprave«.	t
Če je to res, zakaj se te »splošna linije« ne drže tudi v okoliških občinah? Ali Sta mogoči dve »splošni liniji?«
Drugi razlog pa je po istem odgovoru bil ta, da bi imetnikom in oblastem »olajšali či-tanje osebnih izkaznic«.
Mar Slovenec v Trstu laže bere italijansko izkaznico kakor n. pr. v Nabrežini? In oblastnik v Trstu ne bi mogel italijanskega besedila na izkaznici v Trstu prav tako lahko najti, kakor ga n. pr. najde na Repentaboru?
Takšni odgovori so lahko resno mišljeni toda večina Slovencev vidi v njih norčeT vanje iz stvari, ki tujcu morda res nič ne pomeni, za nas pa je važna tako kakor življenje!
Kitajske zmešnjave
Vse bolj trdovratno se por navijajo glasovi, da bo na Kitajskem prišlo do premilrja med nacionalisti in komunisti. Čangkajšek naj bi odstopil, nakar bi sestavili novo vlado, v kateri bi sodelovali tudi komunisti. Več vidnih kitajskih nekomunističnih osebnosti, ki so v opoziciji proti Čatigkaj-šeku, je pripravljenih sodelovati v taki vladi,- Do teh sprememb v kitajski politiki je prišlo, ker se Čangkaišeku ni posrečilo pregovoriti Ameri-kance, da bi mu dali kako večjo pomoč. Amerikanci so razočarani nad nesposobnostjo sedanje kitajske vlade.
Po drugi strani silijo nacionaliste k tem poskusom komunistični uspehi. Komunistične^ vojske, ki uživajo vso pomoč Sovjetov, imajo zdaj v rokah četrtino vsega kitajskega ozemlja, tretjino prebivalstva ter najvažnejša industrijska podfočja. Zdai so obkolile bivšo prestolnico Peking in jo bodo najbrž tudi zavzele.
FRANU LOVŠE (Lauche)
- - slovenski guverner Ohia - -
Pri novemberskih predsedni* Skih volitvah letos je bil za guvernerja važne ameriške zvezne države Ohia izvoljen Frank John Lov.še (Lausche), ki je potomec slovenskih staršev.
Uspeli našega rojaka, ki je s tem postal poglavar omenjene /vezne države, je tako velik in pomemben, da velja z osebnostjo in življenjem Franka Lovšeta se« znaniti tudi naše bralce.
Kaj je Ohio?
Proden bomo razpravljali o no? vero obijriiskem guvernerju, naj spregovorimo nekaj besedi o dr* žavi, ki ga je na to mesto po* stavila.
Zvezna država Ohio ima nad
107.000	.kvadratnih kilometrov 'površine ter šteje skoraj sedem milijonov duš.
Že njeno kmetijstvo je mogoč* tia reč, a človeka še bolj preše*
reča njena industrijska zmoglji* vost.
Ohio izdela med vsemi ameri* »kitni zveznimi državami največ strojev in orodja; največ gumija; izdaja največ listov; dobavlja največ lončenin?, žebljev, vija* kov, železnih sodov in porcelana.
Po izdelavi motornih vozil, po plavžarstvu in jeklarstvu je Ohio na drugem; glede barvil in firnežev na tretjem; glede kmeč* kih izdelkov, letal in moške oble* ko na četrtem; glede obutve na petem in glede papirja na šestem mestu v Združenih državah.
Industrija je neločljivo zvezana z mesti in Ohio šteje deset mest, katerih prebivalstvo se g-blje med sto tisoč im milijon ljudmi.
Največji mesti v Ohiu sta Cie* veland in Cincinrati. Prvo ima
1,200.000,	drugo 800,000 prebival* cev.
Akron z 250.000 dušami je sve*
tovno, središče za predelovanje gumija. Tam narede 90 odstotkov vseh ameriških avtomobilskih ob* ročev in zračnic.
V	Ohiu je 53 muzejev, 684 bank, 272 državnih javnih knji* žnic, več kakor 1000 listov,
1,600.000	telefonov in kakih
2,000.000 prijavljenih avtomobi* lov.
Ni čuda, da je treba potemta* kem Ohio prištevati med naj* važnejše zvezne države v sever* neameriški Uniji.
Lovše — guverner in človek
Biti izvoljen za poglavarja tak* šne države, je velik uspeh jm guvernerstvo tam je združeno z velikansko odgovornostjo.
Frank John Lovše (Lausche) je bil zdaj drugič izbran na to od* govorno in visoko mesto. On je prvi sin tujega priseljenca in prvi katoličan, ki je kdaj prebival v palači ohijnskega državnega po* glavarja.
Po vsem Ohiu, zlasti pa v rod* nem Clevelandu, kateremu je' dolga leta županova!, slovi Lov*,
še kot skoraj bajno bitje. Da je to res tako, nam priča naslednji clevelandskih dovtip:
Učitelj pripoveduje svojim a* becedarjem, da bo jutri Kolum* bov dan.	*
»Kdo je bil Kolumb«, vpraša nežen glasek.
»Tisti, ki je odkril Ameriko.«
»Kajpak!« vzklikne otrok. »A* meriko je odkril Frank Lovše!«,
.Rodbina in njena pot
Lovšetova zgodba sc pričenja v Sloveniji. Njegov oče sc je pre* selil v Ameriko iz Ljubljane in sicer leta 1895. Frank se je rodil deset let kasneje v Clevelandu.
Frankov oče je delal v jeklarni, poleg tega pa je tudi izdajal slo* venski list v Clevelandu. Umrl je, ko je bil sin star dvanajst let.
Mati Franja, rojena Milavec, jc po moževi smrti imela majhno vinarno, da je pomagala preživ* ljati številno družino.
Frank si je moral sam služiti kruh prav za prav, odkar pomni.
V	tem je njegova življenjska pot podobna poti mnogih nekdanjih in današnjih ^ameriških politikov.
Godba, šport, politika
Vsi ohijski Lovšetje imajo ve* lik dar za glasbo. Frankova sestra Jožica je slovita po svojih gra* mofonskih ploščah, na katerih poje slovenske narodne pesmi. Njegov brat Viljem, ki je zobar, je skladatelj; drugi brat Karel je pa odvetnik, ki dobro igra klavir, poleg tega je pa še eden prvih mojstrov v balinanju.
Frank sam je bil dober v ba* seballu, ki je v Ameriki tako pri* ljubljen, kakor pri nas nogomet.
V	mladih letih je bil napol po* klicni igralec in je nastopal za dve znani baseballski društvi.
Ko je leta 1919 prišel iz vojske v Franciji, se je moral odločiti, ali se bo preživljal kot poklicni igralec baseballa, ali bo izbral kaj drugega. Vrnil se je v Cleve* land, hodil zvečer poslušat pravo na vseučilišče in sc je tako uspo* šobil za odvetnika.
Ostal je v odvetniški ' stroki vse do leta 1932, ko so ga Odlo* čili za sodnika v občinskem so* diišču. Leta 1937 je bil izvoljen za vrhovnega sodnika v državi
Ohiu.
Kot sodnik je bil odličen in je nekaj časa tudi predaval sodstvo na pravnem oddelku vseučilišča.
Clevelandski župan
Skupina zavednih Cleveland* čanov, ki jim je bilo do sposobne in poštene mestne uprave, je že od leta 1935 dalje silila mladega Lovšeta, naj se poteguje za žu« pansko mesto. Po dolgem okleva* nju je res razglasil, da bo kandi* diral. Leta 1941 so ga z 61 od* stotno večino izvolili za cleve* landskega župana. Pri volitvah leta 1943 pa je dobil celo 71 od* stotkov vseh glasov, kar je naj« brž največji rekord pri vseh vo* litvah po velikih mestih ▼ sedanjem času.
Leta 1942 se je Lovšč prvič po» tegoval za guvernersko čast ▼ Ohiu in sicer kot kandidat de* mokratske stranke. Ohio velja m močno republikansko postojanko. Vsakdo, ki ni doma iz Ohia, je mislil, da bo njegov republi* kanski nasprotnik zlahka zmagal.
Izza zavese
0 načrtn^jp Gospodarstvu
Da bi ljudje v Ljubljani ne bili loto), jim je ljudska oblast dala zš grmski čas po 60 kg krompirja n* Osebo. Že to je samo po sebi /.elo malo, ko ni' druge hrane, to* d* žal, bo vsaka družina uživala tisti krompir kvečjemu mesec dni, tH pa niti ne. To zgleda na prvi pogled sicer čudno, toda če vim »e povemo, da je bil tisti krompir skoro že gnil, potem je stvar ja« sa*. Toda kdo bo skušal temu oporekati, češ, saj so kmetje mo* rdK oddati najlepši in najboljši ■dravi krompir! Na žalost jc tudi to res, saj gre vse po pla* rm in v smislu načrtnega gospo* darstva.
ŽŠfepa ali zgrda, kmetje so od* dali res lep krompir in prevzele **» ga potrošniške ^adruge Na* prctee, ki so organizirane po sov*
1 stricem sistemu in jih vodijo sa* m< komunisti. Tam so krompir udkrniško naložili z lopatami na kamione in ga zvozili na okrajne poslovne zadruge, kjer je lepo pod milim nebom 14 dni ležal, izpostavljen soncu in dežju, megli iti mrazu. Ko se je po 14 dneh takole nekako »uležal«, so ga »pet prekidali z lopatami na ka* mfone in poslali na centralo v Ljubljano in centrala ga je potem spet s pomočjo lopat po sedmih dneh predala prodajalnam. Ker so ga tolikokrat prekladali, so ga lopate dodobra sesekljale, dež pa *abelil in namesto zdravega krompirja, ki ga je kmet oddal, j« prebivalstvo dobilo gnile go* molje, od katerih je bil vsak gretji za silo. užiten in vsak peti delni) nepoškodovan.
Črno na belem
»La veritfe Yougoslave“
»L* Verite Yougoslave» (Jugo* »klanska resnica) je naslov listu, Ici so ga jugoslovanski politični delavci začeli Izdajati v franco* skem jeziku v Parizu. List ima n*m£n točno obveščati francosko javnost o dogodkih v Jugoslaviji. Zamisel je zdrava in jo je treba sima pozdraviti. Naslov časopisa je: 28 Rue de la Glaciere, Pariš (13), cena 50 frankov za številko.
Kakor 1. 1938
Pomorski promet v Trstu jc v mesecu oktobru dosegel 278.932 ton, železniški pa 195.872 ton. Skupni promet je torej znašal nad 474 tisoč ton, to je skoro še enkrat toliko kot v oktobru lanskega leta ter le malo mani kot v istem mesecu leta 1938.
K temu prometu ie največ pripomogla Avstrija in sicer 25 odstotkov. Z njo so Združene države s 16 odstotki, Ita-
lija s 13 odstotki, Arabija s 10 odstotki ter druge države z manjšimi odstotki. Od koga ili od česa torej živi Trst?
pa pravi general Airey, da ga morajo vrniti Italiji, ker ne more živeti samostojnega življenja!
Kominform it! Turčija
Dva georgijska Rusa, ki sta zbežala v Turčijo, sta povedala med drugim:
Turčija je po mnenju Sovjetov tako v političnem kot v vojaškem oziru trd oreh za komunizem. Da bi premagali to težavo, so dali nad 1000 agentom komlnforma v Turčiji posebna navodila, kako naj znotraj razjedajo in razkraja* jo enotnost in moč Turčije.«
„Pst, komunisti poslušajo 1“
Med nemško zasedbo so bili po praških trgovinah in drugih javnih lokalih razobešeni . napisi: »Pst, sovražniki poslušajo! Ne go* voritc o politiki!« Pred kratkim so se pojavili po praških javnih lokalih spet napisi; »Ne govorite
o	politiki! Sovražnik posluša!«
Zanimivosti
Razdiranje tovarn na sovjetskem področju Nemčije
Nisem sicer prerok, toda trdno vem, da nihče ne bo več razdiral, odvažal ali razstreljeval tovarn, ki so jih prevzele sovjetske družbe v Vzhodni Nemčiji. Vsa ta pod* jetja bodo ostala in bodo služila nemškemu ljudstvu, kateremu bo* do tudi končno pripadla. »Tako je govoril septembra Fritz Selb* mann, ki je podpredsednik nem* ške gospodarske komisije, ki so jo ustanovili Sovjeti na svojem področju v Nemčiji. Toda isti Selbmann je že tretjega oktobra sporočil, da bodo razdrli 162 nem* ških podjetij, ki so jih prevzele sovjetske ‘družbe. Po poročilu nemške agencije DENA bi bili morali z razdiranjem pričeti že prvega septembra. Zaradi tega je seveda veliko število delavcev za* dela brezposelnost. Morda pa je prav za tem ' grmom tičal pravi zajec. Sovjeti so namreč ponekod povabili kar vse 'delavke in ve* čino delavcev, ki jih je prizadela brezposelnost, naj stopijo v po]’* tične tečaje za komunistično po* ličijo. Tako bodo ti delavci tudi v bodoče zaposleni, in sicer v složbi borbenega komunizma.
Z »Letečimi brigadami" nad puntarske kmete
V	London so prispela nekoliko zapoznela poročila, da se je v Bolgariji, zlasti v Dobrudži, veli* ko kmetov spuntalo proti prisilni oddaji žita. Tako n. pr. pet vasi v Dobrudži ni hotelo oddati niti enega zrna. Bolgarska komuni*
stična vlada je takoj organizirala kazenske »Leteče brigade«, ki so se z vso naglico odpravile v ome* iijene vasi, da bi »razkrinkale sa* botažo«. Poleg tega so bili kažno* vani vsi voditelji tamkajšnjih političnih strank in občinski, od* bori. Leteče brigade pa so imele tudi drugod dovolj opravka. Ta* ko torej komunisti ustanavljajo »prostovoljne kolhoze«.
Komunistom dišijo ameriški paketi
Iz Prage poročajo: Pred pro* slavo češkoslovaškega dneva ne* odvisnosti, ki je bila 28. oktobra, so dobili člani organizacije »Borci na barikadah« naslednjo okro* žnico:
»V četrtek dne 28. oktobra se bomo zbrali im korakali na trg sv. Venčeslava, kjer bo proglaše* na petletka. Zbrali se bomo ob pol osmih zjutraj. Kdor ne pride, ne bo dobil ameriškega paketa (CARE). Pakete bomo razdelje* vali po 28. oktobru.«
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
DNEVNE ODDAJE: '7.30 * 8.00,
11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00.
Ob nedeljah od 7.30 do 24 ne*
prekinjeno.
POROČILA DNEVNO: ob 7.45,
12.45, 14.00 (izvzemši nedelje),
19.45, 23.15.
DNEVNI pregled tiska: 14.15.
Nedelja 19. 12. 1948: 8.30 Koroške narodne pesmi. — 11.30 Sloven* ske legende. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Nicodemi: »U* čiteljica« (ponovitev) igrajo člani Radijskega odra. — 17.00 Plesni popoldan. — 18.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.15 Narodni plesi in rapsodije. —
20.30 Filmski trak. — 21.00 Ve* ieia ura. — 22.00 Schumann: koncert za čelo in orkester.
Ponedeljek 20. 12.: 18.45 Sloven* ske narodne pesmi. —	19.00
Zdravniški vedež. - 20.10 Pev* ski koncert Dušana Pertota. —
20.30 Sprehodi po našem po* deželju. — 21.00 Opera.
Torek 21. 12.:	13.00 Srbske in
hrvatske pesmi. — 18.00 Vaški kvintet. — 19.00 Človek in pri* roda. — 19.15 Pevski duet: Kozem * Trobec. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Pester večer. — 22.00 Stra\vin* sky: Pomladanski praznik.
Sreda 22. 12.: 13.00 Glasba po željah. — 13.40 Dvorakovi slo* vanski plesi. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 18.15 Glasbeni lik Williama \Valtona. — 20.00 Klavirski koncert Mirce Sanci* nove. — 21.00 Vzori mladini: Cerknič&o jezero. — 21.30 Za* bavni orkester. — 22.00 »Dobri vojak Svejk«.
Četrtek 23. 12.: 13.00 Češka lahka glasba. — 18.00 Orkester Al* bert Dermelj. — 19.00 Sloven*
ščina za Slovence. — 20.00 Slo* venske narodne pesmi. — 21.00 Radijski oder: Dickens: Čvrček za pečjo, drama v 4. dejanjih.
—	22.30 Južnoameriška plesna glasba.
Petek 24. 12.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 18.45 Pester koncertni spored. — 20.00 * 24.00 Poseb* na oddaja »Božični večer«. Čla* ni Radijskega odra bodo izva* jali recitacije in božične prizo* re, komorni zbor bo pel bo* žične pesrtii.
Sobota 25. 12.: 10.00 Maša in pri* diga. — 11.15 Priljubljene slo* vanske skladbe. — 12.00 Revija znanih orkestrov. — 13.00 Slav* ni skladatelji. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Člani Radijskega odra bodo izvajali »Petrčkove poslednje sanje«. — 20.00 Pro* gramski periskop. — 21.00 Bo* žični glasbeni spored. — 22.30 Koncertne fantazije.
Dva važna italijanska odloka
Državnim uslužbencem se zvišajo plače
Vlada je končala s preučeva* njem o povišanju plač državnim uslužbencem in sklenila povišati plače začenši od -prvega novem* bra 1948, kakor sledi: razni raz* redi delavcev * vajencev mesečno 1200 lir; nastavljene! in pomočni* ki IV razreda 1500; navadne de* lavke 1500; zvaničniki (uscieri), navadni delavci in rokodelci 1900; osebje XIII razreda, nastavljenci (avventizi) III kategorije in kva* lificirani delavci 2000; osebje XII razreda, nastavljenci II kat. in specializirani delavci 2300; osebje XI razreda 3048; X razreda 3778; IX raz. 4818; VIII raz. 5715; VII raz. 8135; V raz. 10.239 itd.
Povišanje stanovanjskih najemnin
Ker ni časa, da bi vlada, po* slanska zbornica in senat končali do 31. decembra s preučevanjem novega zakona glede stanovanj in stanovanjskih najemnin, je vlada sklenila in določila, da se s prvim januarjem in do konca aprila 1949 povišajo najemnine za stanovanja in za urade prostih poklicev za 30°/o sedanje hajem* nine, najemnine za druge vrste prostorov pa za 50%. Od poviška so izvzeti tisti najemniki in pod* najemniki, za katere bo 31. de* cembra 1948 izhajalo, da preje* majo pomoč od strani občinskih zavodov, ali da so brezposelni ali pa da prejemajo pokojnino od strani socialnega skrbstva. Doka* zati pa bodo morali, da nimajo, oni ali drugi člani njihove dru* žine, drugih dohodkov. Izvzeti od poviška so tudi jetični, ki so v bolnišnici ali čakajo na bolni* šnico ali pa so iz bolnišnice bili odpuščeni v zadnjih dveh letih. Tudi ti*le bodo morali dokazati, da nimajo oni ali drugi člani družine, drugih dohodkov. Poviški se nanašajo tudi za pod* najemnine.
Prva zmaga
Toda Lovše je dobil 112.000 glasov več kakor republikanski kandidat in postal guverner, če* prav je pri volitvah za zveznega predsednika tedaj v Ohiu republi* kanec De\vey potolkel samega Roosevelta. Vsega skupaj je Lov* ie tedaj zbral rekordno število
1,603.809 glasov. In edino v Ohiu se je leta 1944 primerilo, da je bil za guvernerja izvoljen demo* krat, medtem ko je demokratski kahdidat za predsednika bil v, isti državi premagan.
Ni čuda, da je to vzbudilo mo* čan vtis v VVashingtonu in da je Lovšč postal v vseh Združenih državah znan in upoštevan po* Htrfc.
Službena doba ohijskega guver* nerja traja samo dve leti. No* rembra 1947 je Lovšč znova kan* didiral, a je izgubil. Tega je bil Ifcriv trenutni mogočni zagon re* publikancev pri teh vmesnih vo* lltvah. Dobil jc nad milijon gla* •ov in volitve so bile zelo napete, saj je razlika med njim in lije* govim nasprotnikom znašala le
45.000	glasov.
Letos novembra je . Lovše spet kandidiral za guvernerja in pre* pričljivo zmagal. Januarja pri* hodnjega leta se bo iz svoje skromne hišice v Clevelandu spet preselil v guvernersko palačo v prestolnem mestu Columbusu.
Njegova skrivnost
Razlogov za Lovšetove uspehe v političnem življenju je več.
Najprej zna ta mož z osebnim čarom pridobivati volivce. Pri volivni agitaciji sc bolj zanaša na osebni vpliv kakor pa na u* cinkovitost strankarskega agita* eijskega stroja.
Dalje kaže veliko razumevanje in sočutje, do ponižanih in raz* žaljenih. Poleg tega ima poseben dar za poravnanje s političnimi nasprotniki. Njegova življenjska modrost je v tem, da je treba od* puščati in pozabiti. Njegovo glav* no načelo je poštenost in javna služba je zanj zaupano mesto, ki mu ga je dala skupnost.
Ljudje so na Lovšeta nori in se pogosto sami čudijo, zakaj.
Ali je mož res bil tako dober župan?
Živa duša ne ve, pa se tudi ne
zanima za to. Drži le to, da bo Lovše izvoljen znova in znova, kadar bo pač kandidiral.
Poleg osebnih odlik so seveda še drugi razlogi, ki so pomagali pri Lovšetovem političnem vzpo* nu. Njegova sila izvira iz na* prodnih teženj širokih množic v tako industrijskem mestu, *kakor je Cleveland. Podpira ga tudi ve* čina tujih priseljencev. Dosti Nemcev ga voli zaradi imena, ki v ameriški izgovorjavi zveni nem* škOj večina Slovanov pa mu daje glasove zaradi tega, ker vedo, da je Slovenec.
Prijatelj ljudstva
Vendar glasovi tujerodnih O* hijčainov niso pri nobenih voli* tvah odločilni, saj je doseljencev vsega skupaj komaj osem od* stotkov.
Lovšetovo zasebno življenje je zelo preprosto. Njegova žena je škotsko * irskega rodu in ni kato* ličanka. Igra klavir in pogosto spremlja moža, ki igra .gosli.
Poleg glasbe in golfa je Lovše* tova edina Stmst pesništvo. Sam pravi, da ga branje klasikov dela bolj milega in mehkega.
Lovšč nima nobenih šaljivih priimkov. Ljudstvo mu pravi kar »Frank«.
Njegov najboljši prijatelj je skoraj gotovo John E. Lokar, nje* gov tajnik, ki je tudi slovenskega rodu,
Lovšč ima rad ljudi in ogrom* no ljudi visi na njem. V vrstah čakajo pred njegovo pisarno, češ da morajo sami govoriti s »Fran* kom«. Le malokdaj se zgodi, da »Frank« koga odslovi.
Podpredsednik USA?
Po presenetljivi zmagi v no* vembru je Lovše zdaj bolj v ospredju političnega dogajanja, kakor je pa kdaj prej bil. V Ohiu, ki je kar se tiče domače in vsedržavne politike zelo spre* menljiva ter izbirčna država, je politično trdno zasidran.
Zaradi tega in pa, ker ima Ohio 25 glasov za volitev ame* raškega predsednika, je Ohio ena najvažnejših držav glede tega. Do zdaj je dala že sedem zveznih predsednikov.
In mnogo ljudi je prepričanih, da bi Frank Lovše bil dober pod* predsedniški kandidat pri voli* tvah leta 1952.
Odcui Gartkac nam *><»>*
ob tclčtesettebuei spoje smcEi
11.	decembra je preteklo trideset let, odkar ie Uthrl slovenski pisatelj Ivan Cankar. Njegovo ime nam je vse čase bilo več kakor samo ime človeka, ki je v svojim mojstrstvom obogatil slovensko besedo in slovensko omiko.
Cankar je Slovencem postal simbol boja za pravico ponižanih in razžaljenih; simbol neutrudnega in neustra-snega teženja slovenskega naroda po svobodi; simbol odpora proti tuji učenosti, to je, tuji miselnosti in tuji ideologiji, ki nam je vse čase prinašala samo nesrečo.
Cankarjevo ogromno delo bi lahko imenovali sveto pismo našega naroda. V njem takšno bogastvo in takšna delovna sila, da se že trideset let bije boj, katera skupina in katera politika si ga bo prilastila.
Nikdar ni ta boj in to svojevoljno, nasilno prilašče-vanje Cankarjeve dediščine prišlo do tako zoprnega izraza kakor prav za tridesetletnico njegove smrti. Tisti, ki so slovensko^ ljudstvo s svojo tujo učenostjo vrgli v sužnost in na križev pot, o kakršnem se Cankarju niti sanjalo ni, modro skušajo dokazovati, da so edino oni pravi Cankarjevi dediči.
Cankar, ki ni prinesel ne strankarskega, ne duhovnega, ne nikakršnega nasilja, naj bi zdaj postal ideolog najstrašnejše duhovne in policijske diktature, ki duši danes Slovence! On, ki je rajši stradal in bil zaničevan, kakor pa da bi bil služil čemu drugemu ko lepoti, resnici, svobodi in svojemu ljudstvu, naj bi zdaj bil le lepa krinka tolpi, ki bi njega samega prvi dan obtožila in obsodila, da se je pregrešil z nedovoljenim oznanjevanjem svobode In pravice!
Če bi bil Cankar živ, bi na vse to uradno ljubljeno vpitje in posmrtno nasilje nad samim seboj zamahnil z roko in dejal: »Nikar, ta burka je stara žfe dolgih trideset let!«
Spričo vsega tega je prav, da na tem mestu poudarimo eno resnico, ki jo danes vsi zamolčujejo in ta ie:
Cankar ni govoril nikomur drugemu kakois, svojemu trpečemu ljudstvu. Vse tiste, ki hočejo njegovo besedo danes spreminjati v evangeliji za svojo rabo, je bičal ih bi jih bičal še danes.
Tisto pa, kar je iz globine svojega krvavečega srca oznanjal svojemu narodu, je pravtako danes res, kakor je bilo pred petdesetimi leti. Nikdar niso Cankarjeve besede bile tako živ izraz vsega, kar čuti in trpi slovenski narod, ta veliki hlapec Jernej, kakor danes.
In nikdar niso zvenele tako preroško, kakor zvene danes, ko smo sredi trpljenja morda prav tako blizu svobodi, kakor smo bili na predvečer njegove smrti; tedaj ko je sredi krvi, stiske in obupa potegnil poslednjo črto pod »Podobe iz sanj«.
Zato berimo Cankarjevo besedo:
»Človek roma po slovenskih deželah, malodušen sklone glavo in žalostno ie njegovo srce,
Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel!
Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, a vstati ne more.
v Kolikor je dolin in kotUn po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita; in kotiko je bo še prelite!
Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi in m ač'ehe, botri in botrce. Včasih si zajokal, včasih si omahnil, ves truden, včasih pa si tudi planil.
Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili.
V	curkih je tekla kri iz tvojih žil, napolnila ie zemljo za več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in pil svojo kri.
Močan si, o slovenski narod! Tisoč in pet sto tet krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik U bil dušo izdihnil ...ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrujen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš:
»Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!«
»Nenadoma je vztrepetal materin glas, da me fe vsega izpreletelo.
»Ni res!' Ni res! Tako ni, tako ne more biti!... Tv je	tista	tuja učenost... segla ti je	v srce.	Boga ti ie
ukradla... Zdaj jo poznam, že zdavnaj	sem jo poznala...
Bog se te usmili!«
Zdaj,	o mati, slišim tvoje besede,	zdaj jih	razumem.
Zdaj	razumem tvoj bledi strah,	o mati,	tvoj bledi
strah pred sovražno tujo učenostjo!
»Silen je vihar, ki buči preko trpeče zemlje, preko človeštva,^ tega ubogega, v krčili in vročici polblaznega.
Tisoči in tisoči mladih, življenja željnih in življenja vrednih bitij padajo pred našimi očmi v prezgodnji grob... Tisoči umirajo za neizprosno boleznijo, ki se imenuje bridkost in skrb iti — glad.
Kljub vsemu, kljub temu brezdanjemu morju krvi in solz — kljub vsemu ni predrznost, če pravim, da je in ostane resnično, kar sem bil nekoč zapisal:
»Nobena solza ni potočena zastonj, nobena kaplja krvi ni prelita zastonj!«
Na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi pognojenih tleh si bodo gradili sinovi in vnuki svetlejši in lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji, iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu!
To moje jirepričanje, to moje zvesto zaupanje v veselejšo našo bodočnost ni prazna beseda, ni gola želja.«
•»Narod potrebuje v> težkih' časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar!
Če kdaj, v teh časih ie potrebno, da ši zvesto pogledamo iz obraza v> obraz, da si sežem o v roke, se strnemo v eno vrsto.
Strahopetec je, kdor zdeti trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju ne odkrhnila ta ali ona mrvica strankarskih načel in njegovega svetovnega nazirania.
Prijatelj, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje!
In takrat, kadar si zagotovimo to življenje, takrat ši bomo spet pogledali v oči in povprašali: Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali ne brat?
Zdaj pa je vrsta ena, prapor en sam!
—O 0——O O--*1
»To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo nase! Ljudje so zdaj med nami — saj jih lahko vsak dan slišite — ki bi nas najrajši kar prodali — kar daU vbogajme. Imenuj se danes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen.«
—o o—o o—
»Leta 1848 so klicali študentje delavce; delavci so prihiteli ter so prelili svojo kri, zato, da bi študentje postali dvorni svetniki.«
—o o—o o—
»Ta črni praznik, ki nam je dal dovolj solza, bridkosti in očiščenja, nam je obenem dodelil posebno dragocen dar: vrnil nam je spoznanje, ki nam je bilo v teh čašah že skoraj izgubljeno, da more obroditi sočen sad samo tisto delo, ki je bilo spočeto in izvršeno v čisti poštenosti. Vsako delo, ki je vzklilo iz kalne misli, je ob rojstvu mrtvo.
Poštenost ni suknja, ki se jo da v prednji sobi zamenjati za svetli frak sebičnosti.
Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja in omahovanja sprevidi bistro, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje.«
—o o—o o—
»Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preskuštije izšlo prerojeno človeštvo!
»Bil bi hinavec in lažnjivec, če bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale!
Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice!
Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se1 bo dvignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno!
V	to verujmo, v to zaupajmo — in lažje nam bo’ trpljenje!
Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet: človeštvo ie moralo brezmejno trpeti,.da si je zaslužilo vrerojenje in življenje!«
—o o—o o—
»Jaz zaupam v to delo, zaupam v delo vseh.
In obenem trdno in zvesto zaupam v uspešnost tega dela, zaupam v bodočnost svojega slovenskega naroda.
Za slovo, prijatelji, vam rečem besedb iz srca: verujmo!
Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje/«
^"Oesfi s paškega
Charles F. Baldwin, ameriški pol. svetovalec v Trstu
Dne 10. decembra ie zapustil Trst gospod P. Joyce, a-meriški politični svetovalec pri ZVU v Trstu. Bil je na svojem mestu preko leto dni. Gospod Joyce je dobro poznal tržaške razmere in sploh politični položaj v vsej jugovzhodni Evropi. Bil je pravičen in preudaren funkcionar in mu želimo v njegovi novi službi pri centralni vladi v Washingtonu vse naiboljše.
Na njegovo mesto je prišel gospod Charles F. Baldwin, ki je bil do sedaj svetovalec pri ameriškem veleposlaništvu na Norveškem. Mesto političnega svetovalca pri Zavezniški vojački upravi Tržaškega svobodnega ozemlja je izredne važnosti, zato pošiljata ameriška in angleška vlada na ta mesta svoje najboljše
moči. Gospod Charles F. Baldwin se zaveda kot izkušen diplomat v polni meri važnosti in odgovornosti svojega visokega mesta za u-pravo STO in prepričani smo, da bo v polni meri razumel tudi težnje in stremljenje slovenskega naroda, ki se mora kljub enakopravnosti, ki mu jo daje mirovna pogodba z Italijo, boriti za najprimitiv-nejše narodne pravice.
Gospodu Charlesu F. Bald-winu naše iskrene pozdrave v imenu slovenskega naroda.
Silvestrov veter
Za vsakega Tržačana pomeni Silvestrov večer največji družab* ni praznik v letu, in to še poseb* no v teh časih, ko Človek v veseli družbi prijateljev in znancev vsaj za nekaj ur rad pozabi vsak« danje skrbi. Tak družaben večer bo 31. decembra v prostorih SDZ
v ulici Macchiavelli 22/II. z vsem kar k silvestrovanju spada, z god* bo in zabavo.
Prijave se sprejemajo ob urad* nih urah od 10 * 12 in 17 * 19 v gori imenovanih prostorih.
Kdor se misli odzvati, naj po* hiti, da ne bo prepozno.
Ogenj v trgovini
V	noči od 11. do 12. t. :n. je nastal ogenj v trgovini g. Ivana Lupšeta na vogalu ulice Nizza in ulice Rismondo. Požar in gašenje sta povzročila pri raznovrstnem perilu občutno škodo, ki je še toliko bolj občutna, ker je g. Lupše šele pred prilično enim le* tom otvoril svojo trgovino. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Vjerska pravica u Trstu
U crkvi Kapucina u Trstu odr* žavala se je več dugo vremena svake nedelje i blagdana sv. Mi* sa sa hrvatskom propovijedi za Hrvate, koji su nastanjeni u Trstu. Mnogo nas je začudilo da ta naravna i vjerska pravica je bila oduzeta tako velikom broju hrvatskih vjernika. Mislima da ta vjerska djelatnost ne bi bila smi* jela smetati demokratskom duhu crkvenih viasti u Trstu, kada bi te viasti znale šta je demokracija
i	kako treba, da se krščanin, a napose crkvene viasti; vladaju prama svog bližnjega. Znamo da u Trstu imade više crkava i ka* pela i broj sv. Misa za talijanske vjernike, — da bi i ove bile po* hadjane!!, — docim hrvatska bila je samo jedna.
Taj slučaj nadodao se neizbro* jenim sramotnim i žalosnim slu* čajevima oduzimanja naravnog, vjerskog i narodnog prava na* rodu, koji živi na svom tlu. Zato zahtijevamo od odgovornih vla* stri, da se ta nepravda čim prije popravi.
Nabrežina
Smrt zavednega narodnjaka. V soboto 11. t. m. je umrl tu v sta* rosti 75 let železniški upokojenec Frano Caharija, p. d. Babčev. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec ter zvest čitatelj našega lista. Bil je član starega pevskega društva v Nabrežini, ki je pod vodstvom nepozabnega pok. uči* telja Avgusta Tanče goseglo ve* Pike uspehe doma kakor tudi v tujini. Še sedaj, dokler so mu moči dovolile, je vedno rad po* magal pri cerkvenem pevskem zboru. Zato je bilo prav lepo od našega pevskega zbora, da se je od pok. Franceta poslovil s tremi žalostinkami: doma, v cerkvi in na pokopališču. Veličastna udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bil pokojnik povsod in od vseh vi* soko čislan in spoštovan. Ostali druž’ni, posebna pa sinu France* tu, ki biva v daljni Venezueli, na* še iskreno sožalje.
Gostovanje dramatičnega fcrož* ka iz Mavhinj. Preteklo nedeljo
12.	t. m. popoldne je gostoval v dvorani »Prosvetnega doma« v Nabrežini dramatični krožek iz Mavhinj z žaloigro »Mlinar in
njegova hči«. Vrlim gostom mo* ramo dati vso čast, ker so nam žaloigro res nepričakovano dobro podali. Občinstvo je bilo prav zadovoljno; če je bilo kaj po* manjkljivo, ne moremo grajati, ker je požrtvovalni krožeik šele prišel z delovanjem. Videli smo dobro voljo, a tudi zelo zmožne ljudi, kateri bodo v prihodnjosti kos vsaki, tudi težji nalogi. Le pogumno naprej po začrtani poti! Udeležba ni bila ravno popolna. Mnogo krivde leži na premajhni propagandi, a nekaj je bila kriva
tudi mržnja proti vsemu, kar ne pride iz rdečega lonca. Za take kulturne prireditve pa bi ne -smeli tako postopati, kajti one nimajo s politiko nič opraviti. Posebno mladina je bila zelo, zelo pičlo zastopana, česar ne opazimo ne pri nogometu, a še manj pri plesu, pa naj ga priredi kdor hoče. Ako se ne bomo zanimali za kulturne prireditve, ne moremo reči, da smo narodno zavedni, in tujec nas ne bo niti upošteval niti spoštoval.
(T9esfi ^ Qocišhega
Sv. misijon
Zadnjo nedeljo 12. t. m. ob pe* tih popoldne je bila v župni cer* kvi pri sv. Ignaciju zaključna pobožnost slovenskega sv. misijo* na, ki se je pričel v soboto 4. t. m. zvečer. Potek sv. misijona je bil lep, spodbuden in bo rodil, to upanje sta izrekla tudi oba misijonarja, plemenite in bogate sadove. Vse pobožnosti, združene s krajšim ali daljšim misijonskim govorom, so privabile v obsežno cerkev vedno toliko vernikov, da je bila zasedena. Število poslušal* cev se je pa od govora do govo* ra, od dneva do dneva večalo in je doseglo v zaključni slovesnosti svoj višek: cerkev je bila nabito polna, natrpana. Po spominskih podobicah, ki so bile oddane pri ofru, sodijo, da je bilo navzočih okrog 2000 oseb. To jasno priča, da je verska zavest med goriški* mi Slovenci še močno zasidrana
Sv. misijon se je izvršil točno po določenem programu. Vsak dan so bili trije misijonski govo* ri: zjutraj, popoldne in zvečer; obe nedelji in na praznik Brez* madežne pa še eden ob devetih predpolne. Govorila sta lazarist Savelj, k; je bival svojčas na Mi* renskem gradu, zadnja leta pa v Trstu ter je vodil že veliko mi* sijonov po naši deželi in salezija* nec Vidmar, doma z Otlice, ki zdaj pomaga pri dušnopastirski službi v naši nadškofiji. S svojo prepričevalno in toplo besedo, ki ji ni manjkalo duhovitosti, sta ogrela srca in jih priklenla nase, da so vrste poslušalcev stalno naraščale.
Zaključne slovesnosti v nedeljo popoldne sc je udeležil tudi nad* škof Margotti. V kratkem sloven* skem nagovoru je pohvalil vnemo vernikov, ki so se zbrali v tako veličastnem številu in se je za* hvalil misijonarjema za njun trud, ki naj ga Bog blagoslovil.
Pri vseh pobožnostih je sode* loval slovenski cerkveni pevski zbor, in s svojim petjem lepo spremljal dneve sv. misijona.
Novost
Župna cerkev na Travniku je zelo ncakustična. Ako se govor* nik na prižnici ne obrne v pravo smer, so njegove besede v raznih cerkvenih predelih nerazumljive.
Zato je bilo preskrbljeno, da sta bila v času slov. sv. misijona po« stavljena dva zvočnika, ki sta se prav dobro obnesla.
Božičnica
Ljudskošolska mladina v Gorici priredi v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani kina »Vittoria« na Travniku božičnico. Vabljeni ste vsi, da nas obiščete in priskočite na pomoč s svojimi' prostovoljnimi prispevki. Za obdaritev revnih učencev se lahko obrnete naravnost na didaktično ravnateljstvo.
Bilanca goriške občine
»Messaggero Veneto« od 15. t. m. je prinesel podatke o račun* skemu stanju goriške občine za leta 1945, 1946, 1947 in 1948. Iz teh podatkov izhaja, da je imela občina leta 1945 izgubo v znesku L. 100.774,13, leta 1946 komaj L. 2.313,88 in leta 1947 L. 933,08. Vsa tri leta, do 15. septembra
1947 je bila občina pod vojaško upravo Nemcev, Jugoslovanov in Zaveznikov. Italija pa je. dala pomoč kakor sledi: 27.789,136 lir leta 1945, 105.011,770, lir leta 1946 in204.006,277 lir leta 1947. Za leto
1948 je predvidenih 300 milijo* nov ijgube. Največ 200 milijonov bo krila država. Kje vzeti pa ostaTh 100 milijonov. Zares težka naloga čaka novoizvoljeni občin* ski svet in še težje breme goriške davkoplačevalce. Tpda kje tičijo vzroki tako visokega primanjklja* ja? Ponovimo vto, kar zna pove* dati sleheren trezen in pameten Goričan; Slovenci (Solkanci, Šem* pfcterci in drugi iz Brd, Vipave, Banjške planote, Kanalske, Idri* je, Tolminskega. Kobariškega in Bovškega) so Gorici prinašali lepe dohodke in dobičke kljub temu, da so jih Italijani prezirali in jim kratili pravice. Potem pre* več praznikov, ki stanejo občino težke milijone. Končno pa pre* več uradništva in tudi tu smo pVzadeti mi Slovenci.
oesfe,
kje se dobe
zimsko perilo, nogavice 9 in druge potrebščine ■
Pri domači tvrdki Gupšc Ooaa
  TRST, Via Rismondo št. 1
Zadnje vesti
„Lunedl“ obsojen
Dne 16. t. m. se j izvršil v Vid* mu proces proti odgovornemu uredniku Cavassoriju in ravna* telju odv. Bonu zloglasnega ted? nika »II Lunedi«. Tožil je blvfc ministrski predsednik s®n*tor Parri z nekaterimi ožjimi poli« tičnimi somišljeniki radi žaljenja časti in obrekovanja. Cavassori je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca ječe in 120 tisoč lir globe. Odv. Bon je bil obsojen na plačilo sod1* nih stroškov in na 100 tisoi lir globe. Tudi mora biti razsodba objavljena v števlnih italijanskih časopisih.
Stavka drž. nameščencev
Sklep italijanske vlade glede zvišanja prejemkov državnih n«* meščencev, ki ga priobčujemo na drugem mestu, ni zadovoljil gin. dikalnih organizacij. Splošna ital delavska zveza (C. G. I. L.), ki i« v komunističnih rokah, je takoj sklenila 24 urno protestno stavko, ki se naj izvede v ponedeljek od ure 0 do 24. Novo ustanovljeni! »Svobodni sindikati«, ki zagov«'* jajo stališče, da sindikati ne fimt< jo biti odvisni od političnih strank, z vladnim ukrepom tudi niso zadovoljni in predlagajo, naj se izvede* »referendum«, katerim naj državni nameščenci izrabijo svoje stališče.
Volitve
Volitve v deželne zbore so do* ločene za 30. oktobra 1949.
Vrnili so se
Sedem italijanskih državljanov, ki so bili tam obsojeni, je Jugo* slavija vrnila domov na podlagi znanega sporazuma.
ZAHVALA
Družina Caharija se toplo *a-hvaljuje vsem, ki so izkazali poslednjo čast našemu pokojnemu očetu in staremu očetu
FRANCU CAHARMI,
zlasti pa gospodu župniku in pa pevskemu zboru. Vsem prisrčna hvala.
Nabrežina, 12. decembra 1948.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in za cvetje darovano blagi pokojnici
EMI SFILIGOJ
Gorica, 16. decembra t948
Družina Evgan Sfiligoj
»ZA URŠIČEV SKLAD«:
A. V. iz Mendo*ze (Argentina) daruje 300 lir z željo, da bi praa* novali vsi Slovenci doma in na tujem vesel božič in srečno novo leto.
Odgovorni urednik: Janko SimčfS Tiska tiskarna Budin v Gori«
n9ržava me
Velika drama slovenske Karantanske države €p®®*®®8®®®
Dejstvo, da so Karantanci ohra* nili svoje domače kneze in jih sami po svojem ljudskem cere* monielu umeščali, čeprav seveda z dovoljenjem Bavarcev odnosno Frankov, priča, da tuja nadvlada ni b la totalna, marveč je slejko* prej, kot to naglasa j o tudi »I.eto* pisi bavarskega naroda«, med Ka* rantanci in Bavarci odnosno Fran* ki bila nekaka, malo manj kot zavezniška pogodba, namreč s strani Karantancev pristop k ba* varski odnosno frankovski državi, s strani Fratikov pa zaščita in obramba Karantancev — pred •ovržnimi sosedi — Obri.
Ker »Spis o spreobrnitvi Ba« varcev i,n Karantancev« omenja, da. so Bavarci po obrski zmagi podvrgli p-od lož ni* tv u vladarjev Karantance in enako tudi njihove sosede, .moremo upravičeno skic*
pati, da so bili ti sosedje neka* rantanski Slovenci. Vendar ne še vsi. Šele leta 796., ko je obrski sili bil zadan smrtni udarec, se jc ves slovenski narod združil v ob* močju frankovske velcs le, čeprav je slovensko narodno ozemlje ta* krat bilo razdeljeno na dvoje: deloma pod Furlansko krajino, deloma pod Vzhodno krajino. Kljub temu so do upora Ljudevi* ta Posavskega leta 819*822 Slo* venci ohranili svoje domače kne* ze iin popolno notranjo satnou* pravo. Šele njihova udeležba pri protifrankovskem pokretu je spremenila državnopravni položaj Karantancev in sploh slovenskega naroda.
V	tej dobi približno se je vrši* lo tudi pokristjanjenje vsega slo* venskega naroda. Že kmalu po slovenski naselitvi v Panoniji in
vzhodnih Alpah, po zasedbi oko* lišev nekdanj h škofij v Pctoviju (Ptuju), Celeji (Celju), Emoni (Ljubljani), Virunumu (blizu Go* spe Svete), Teurniji (b:zu Spitta* la) in Aguntu (pri Lienzu na Ko* roškem«, katerih škofje so se u* maknli pred obrskoslovenskim pritiskom, so misijonarji sosed* njih dežel (Istre, Furlanije, Ba* varske) skušal: priti v stik s po* ganskimi Slovenci.
Prvo znano poročilo o širjenju krščanske vere med Slovenci je mini jonska akcija sv. Amanda v prvih letih vlade kralja Samo. To akcijo, ki je bila morda tudi kaj politično podprta, je prekinil ali onemogočil poraz, ki ga jc kralj Samo zidal germatiskofrankovski protislovanski zvezi. Šele čez do* brih sto let, kot'Zvemo iz »Sp;sao spreobrnitvi Bavarcev in Karan* tancev« in iz »Letopisov bavar* skega naroda«, je knez. Borut sam dal pobudo za začetek pokristja■-njevanja slovenskega naroda. Kot sporoča »Spis o spreobrnitvi Ba* varcev in Karantancev«, je knez Borut prosil za sina Gorazda, ki
je bil talec na Bavarskem, naj se vzgoji krščansko in napravi iz njega kristjan, kar se je tudi zgo* dilo, in isto je zahteval tudi za Hotimira, sina sovjega brata. To poročilo »Spisa o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev« potrju* jejo in lepo dopolnjujejo »Leto* pisi bavarskega naroda«, ki pra* vijo, da je knez Borut hotel, naj so sin Gorazd in nečak Hotimir poučita v Kristusovi postavi in krst:ta (legfbus Christi cdoceri et sacro lavacro tingi voluit).
Ker nimamo nobenih sledov, da bi knez Borut bil že sam kri* stjan, sicer bi za Gorazdovo in Hotimirovo pokristjanjenje bil'že prej doma poskrbel, sc zdi, da je »modri mož«, kot ga ocenjujejo ba* varski letopis'', bistro spoznal, da po le sprejem krščanstva rešitev in zadostno jamstvo za narodno: državni obstoj Karantanije. Ta politična uvidevnost, ki sliči du* hu in ravnanju Konstantina Veli* kega, pa nič ne nasprotuje mož* nosti, da so tako Gorazd kot Hotimir i.n za njima ogromna ve* čina Slovencev . krščansko vero
sprejeli iskreno, da se je pokri* stjanjevanje slovenskega naroda vršilo iz notranjega prepričanja. Vsaj Hotimira nam bavarski le* topisi kažejo kot izredno vnetega kristjana in gorečega razširjeval* ca krščanstva po Karantaniji. Na otoku Awa v Chiemskem jezeru mu je versko vzgojo (sacris chris stianis initiavit) dal duhovnik Lupus, Razmerje med njima je bilo duhovno sorodstveno' (com*
pater eius orat * verjetno boter)<‘ romenja škoj Modest (poslan v
Zato je ob odhodu z Bavarskega Lupus zlahka pridobil Hotimira za to, da si je v Salzburgu priv* zel spremljevalca duhovnika Ma* jorana, ki naj bi mu v knežji službi dajal zveličavnih naukov 'in ga ohranjal v občestvu salz* burške Cerkve (et abcunti author fuit, ut Salisburgo comiten acci* peret Majoranum sacerdotem, S. Petri aseetam, qui salutarbus m oni tis eum in off'cio, et Salis* burgrad s Ecclcsiae communionc continerat). Hotimir je v ecrkve* nem pogledu Karantanijo pri* kij učil salzburški Cerkvi in sc je
tudi obvezal na letne dajatve salzburškemu škofu, škofa Virgj* lija (vladal od leta 748 * 784) j« često povabil v Karantanijo, da bi s svojo veliko govorniško spretnostjo ljudstvo pridobil a* Kristusa. Virgilij pa spričo mno« gih vojnih zmešnjav ni mogel zapustiti Salzburga in je zato po* sla! vrlih mož, ki naj bi ga oa* domeščali. Na prvem mestu »e
Karantanijo okrog leta 760.), ki je bil predstojnik več duhovni* kov in diakonov. Ti so tako vne* to in resno vršili svojo službo, da so, pravi sporočilo, v kratkem vso pokrajino poučili v krščanski veri in jo dvignili do vzora prve apostolske Cerkve (ad primae* vam nascentis Ecelesiae normam composuerint). Zgrajenih jc bilo tud: več cerkva, kot Gospa Svet«, kjer se je nahajala krstilnic# (bapisterij), ki je ohranjena ie v današnje dni, bržčas je pri Go« spe Sveti bila tudi stolica škof« Modesta.
(Se nadaljuje).