glasilo slovenske narodne podporne jednote STEV.—NUMBER 278 III* sobota, 27. novembra (Nov, 27), 1926. TIIJIIEHA- TORJI PROTI Hudaon Coal kompanija je zopet priredila mesečni banket. — Superintendent Je pe obdrža-val avoj priganjalkl nagovor. Scranton, Pa. — Hudaon Coal kompanije je zopet obdržavala mesečni banket, a katerim lovi rudarje, da bolj trdo garajo sa njene interese. . Na zadnjem banketu ao tisoč rudarjem, ki delajo v premogovniku 01y« phant, servirali purana z olivami, zeleno, redkvicami, kumar-cami, malimi zelenimi čebulami, zmečkanim krompirjem, repo, grahom, smetano, žemljicami, sirovim maslom, kavo, orehi, cigaretami in smo t kam i. Vsak si je lahko napolnil krožnik dvakrat, da je boljše teknilo je pa igrala godba. Jedi so bile tiskane na jedilnem listu, na drugi strani jedilnega lista je bil pa naslikan jamski voziček, naložen s premogom. Voziček je bil a pre- mogom dobro zvrhan. Pod vozičkom je pa bilo tiskano. Vaak palec naloženega premoga nad robom vozička pomeni deaet centov več zaaluika za rudarje. Seveda je to velika neresnica. Premog pada doli, preden voai-ček v rudniku doape do nakladalna. Kadar je na tehtnici, je pa tudi odvisno od tehtnice, kako potegne. , Pri takih priredbah pa supe-rintendent Weichel nikdar ne pozabi povedati rudarjem, kako se hitro dela, da se rudar počuti srečnim. WiUiam J. Brennan, bivši predsednik unijskega diatrikta Scranton-Wilkes-Barre, Je dejal, ko je govoril naaprotl dvorane, v kateri eo rudarjem servirali purana, da Hudaon Coal kompanija ni povrnila rudarjem pol milijona dolarjev neizplačane mezde, ki jim je bila priznana leta 1925. Kompanija daje obede, da izpodkolje unljaki duh med rudarji. Newyorftki epiakopalni škof Je oiigoeal katoliško cerkev, ko Je rimska Rota objavila ločitveno razsodbo glede Marlborough-VanderbUtove afere. Katoliški škof brani ločitev. — Marconl se Je tudi obrnil na Roto sa ločitev. " \ Zadeva rudarjev Je še atara tri leta. — Kompanija Jo Je zavlačevala, dokler al prišla do prepričevanja, da ee lahko zanjo zgodi nekaj neprijetne- Borah, Norrie la Fees izjavljajo, da ameriška vlada nima nakan aRa pavedj taalvatl eo- Pile John Des Passe«, avtor vojne poveeti "Three Soldiers". Sacoo in Vanaetti ata last let In pol v ječi. Skoti Seat let in pol tiči ta med drlavo Maaaa-chuaetta la pravičnim mišlje-ajem preeejlnjega vdela člove-Itva. 0 tej zadevi je bilo toliko povedanega in pisaaega, da Je poatala val na v svetovni zgodovini kot Mooneyjeva zadeva, Dra/fuaova afera v Franciji la Calaaova zadeva ob času Voltaire, In da Je ljudstvo le pozabilo, kako je pričela. Zvečer dne 8. maja 1920 ata bila aretirana italljanaka delavca Nleoola Sacco, čevljarski delavec, In Bartolomeo Vanzettl, prodajalec rib, v vozu ulične še-leznice v Broctonu. Polletja Je pri njima nalla radikalno literaturo, poeebno pa poalv za akll-canje protestnega ahoda zaradi nepoatavnega zatvorjenja Salae-da ln Rile, dveh tlakaraklh dar lavoev v New Yorku In saradl umora Salaeda. Dva dni preje ao našli Salae-dovo truplo zmečkano v Park Rowu pod okni Juatlčnega da-partmenta, kjer ao ga Imeli zaprtega brea sodnijske tlralloe In kjer ao ga podvrgli tretji preizkušnji akosl osem tednov. AU je aam akočll doli, aH gs Je kdo porinil doli, ae ne bo isvedelo nikdar, Za njegovo smrt Je vaeeno odgovoren justičnl department. WmMttmBlVanaettl Je Imel v avoj am lepu tudi nekaj nabojev aa lovsko puško, Prlšakove-la aU napad od atraal policija. Odšla aU v Brocton v paničnem atrahu, da dobita avto, ki Je lastnina nekega Boda. 8 tem avtom ata hotela pri prijateljih pobrati vso radikalno literaturo v krožku tovarnilklh mast okoli Bostona In Jo zakopati kjs v Šumi. Ko ata bila aretirana In Is-prašana od strani policije, ata aa silno prestrašila; ima!* ata še toliko prlčujošneatl duha, da •U ščitila avoje prijatelja in ae-drug« radikalnih skupin. Bpo-minjala aU ae zmeCkanega Sel-aedovega trupla. (Dalja aa S. strani.) Scranton, Pa. — Grožnja aplo-šnega pritožblnakega odbora pri Hudaon kompaniji, da za-stavka 22,000 rudarjev, ki jih ta odbor zastopa, ako ae ne vpo-stevajo pritožbe, ae ne izvede zdaj. Razsodnik Neill je dobil teden časa, da reši pritožbe rudarjev, ki delajo v premogovniku Grassy Ialand. Rudarji so se pritožili zaradi odškodnine, ki jo družba plačuje za odstranjevanje škrlovine. Ta zadeva je atara tri leta. Ampak ta zadeva je zanimiva, ker pokazuje, da lahko kompanije take pritožbe zavlačujejo, dokler ne pridejo do prepričanja, da mogoče rudarji podvza-mejo akcijo, ki bo škodovala njihovim profitom. Pred tremi leti ao rudarji dobili za odstranjevanje škrlotine 40 ur ali pet delavnikov odškodnine na vsakega pol meseca, ko je bil izplačilni dan. Vrhtega ao pa prejeli le plačano od toliko ton premoga, kolikor ao ga naložili. Ti delavniki ao jim bili plačani po $6.90. Pred tremi leti se je pa Hudaon Coal kompanija odločila, da zniža plačilo za odstranjevanje škrlovine. Rudarji so kmalu pronalli, da ae jim plača na pol meseca aamo po pet, Aest, sedem- alt-pa" ooenMfc^ l&rjev za odstranjevanje škrlovine. To je bila velika razlika, kajti preje je prišlo po štirideset dolarjev na pol meseca. Kompanija nI imela pravice vtr-gati plačila' za odstranjevanje ikrlovine. Rudarji ao ae pritožili in razsodnik je določil, da so rudarji v pravem, a v avojem odloku pa ni povedal, kako vleo-ko naj bo plačilo za odstranjevanje škrlovine. Cela zadeva je pričela zopet od začetka in prilezla je končno pred razsodnika, ki se je zopet obotavljal izreči gvoje mnenje. Po pravilu bi moral razsodnik podati evojo razsodbo v enem zneeecu. Zadeva je pa bila pred razaodnlkom že tri mesece. Ko je prltožblnski odbor spoznal, da ao opomini zaman in da ae razsodnik nikamor ne gane, je zagrozil a stavko. Neill je zdaj hitro prišel v Scranton in ozmerjal prltožbln-*ki od bor, ker Je zagrozil a atav-Rudarji so ostali neomah-Uivi. Nato je razeodnik aranžiral h kompanijo, da je unljekl odbor Aei v rudnik, da proračuni. koliko škrlovine je treba od-atraniti, da ae določi plačilo za odstranjevanje Ikrlovlne. Odborniki distriktne rudarje organizacije nieo bili prav ^ v»:*eli grrotnje aatavko. Pri-toibfnski odbor Hudaon Coal kompanije Je eeetavljen lz lokalnih pritožbinakih odborov, kot tO v navadi pri vaeh pritožnikih odborih, ki obeegajo premogovnike ene družbe. MKSAHSKI POMOČNIKI 80 ODOBRILI MEZDNO POGODBO. 1 'denaka mezda ae povila za 9230. ( birago, IIL — Organizirani •*«*rskl pomočniki ao podpiaali Jovo mezdno pogodbo z meaarji, \ i,r<«dajejo meso na drobno, nezda se povila aa dva dolarja in H na teden. Zahteva, da ae •*n'ce ob sobotah zapro ob ■^m.h /večer meato ob devetih se predloftl skupnemu od-v izravnavo. M ' malne tedenaka mezda Je *t ia fctiridoaet dolarjev. * Ligi unliv Falietovaki dlkutor Je obveaUl Anglijo, da Italija mora dobiti francoaki mandat Sirije, drugače gre evojo pet In odpelje še druge dežele Iz Lige. London, 26. nov. — Tukaj poročajo, da je MuaaoHnl obvestil angleškega zunanjega ministra Austena Chambertatna ln francoakega zunanjega mlniatra Brianda, da Italija Izatopi iz Lige narodov, ako ne dobi obljubljenega mandata 81rije pred prihodnjim marcem. Mandat Sirije hna zdaj Francija. * ^Druga veat ae glaal, da Mua-sollnl kuje zaroto z nekaterimi maharadžaml (domačimi „.vladarji) v Indiji za fašlatovako vstajo proti Angliji, če Italija ne dobi 81rije. Muaeolini je men-da zagrozil, če pojde Italija iz Lige narodov, pojdejo z njo tudi nekatere južnoameriške repub-like. Bill eo več kot teden dni pod zemljo, ko Je voda zalila rov. Hazletoa, Pa. — Petorica rudarjev, ki je ostala pod zemljo zadnji teden, ko je voda zalila premogovnik Tomhicken, je bila v sredo rešena. Nihče nI več upal, da ao rudarji le živi, zato pa je zdaj veeelje toliko večje, finega-radarja -5$ pogrelajo In upati je, da je tudi ta živ^ Rešeni rudarji ao: Henry Klrchdoerfer, Avguat Jenčik, Michael Lawrence in John Lo-rnic. Politična policija poiovila aa ale-tlae naaprotnlkov črnih araje. ' Berila, 26. nov. — Nemška zbornica Je včeraj sprejela re-solucije, Id poziva vlado, naj ae dbrao na avetovno sodišče v Haagu ln ga pridotjLče Jelokirala svojega obrežja, am pak narodna ljudaka stranka ali pa delavske organizacija same so bojkotirale britako blago. Ta bojkot je bil tako učinkovit, kot blokada. O tem ao se britaki podjetniki, bankirji, trgovci in kapiuliati hitro prepričali JuŽpa armada vedno bolj napreduje proti severu. Cilj kitajske revolucije je zdaj jasen. Njen namen je, da rpodi starokopitne kitajske mUitariste in apravi Kitajsko v enoto, da dobi formo vlade odborov. Izpremenitev vseh obstoječih pogodb a tujcsemskimi silami. Odprava pred pravic, ki jih uživajo tujezemake aile. Vapoatavitev kitajskih sodišč v vaeh sodnih zadevah. To je program, ki si ga je zapoaUvila kantonska vlada, zastopnica narodne ljudske stranke, za bližnjo bodočnost Predstavniki narodne ljudske stranke še govore dobro in prijazno o Washingtonu. Od poetopanja našega državnega departmenta je seveda odvisno, da ae priji nost ln naklonjenost predstavnikov ' kan tonsko vlade 'ohrani 08VETI ■ gmotnih akrhi, ki jih ima klub e izobraževalnim delom a tem. da so se zgražali nad visoko vstopnino. Prifiekovali smo od teh ljudi več ofikritosifcnoati 80B0TA, 27. NOVEMBRA T ksjti sami se borijo s istimi tež-kočemi in bi morali imeti ve* proudarka in razumevanja. , * Za si. #amost. izobraževalni klub—H. %. Pierce, predsednik. Po petletnici Samostojnega is- V obraiev^sg. klSTF Wa«kegaa. «L — Ob priliki pre«u>wja ^^JfUOce Samostojnega izobraževalnega kluba, ki se je vršilo dne 14. novem-bra t. 1. v S. N. D., izrekamo vsem udeležencem, ki so nas v t*ko obilnem številu posetlli inl KONFERENCA J. 8. Z. DNE L --1-mnogi i do tako nepričakova-uspeha v gmotnem in dSM tiaj if r<' nf i a< zahvalo. Posebno se naš klub zahvaljuje mr. Charles Pogorel, cu, kar se je dobrohotno odzval našemu vsbilu in kot slav' nostnl govornik v prepričevalnih besedah raztomalčil težko-če in boje, ki jih imajo isobrsže-vsipe organizacije pri nas in v drugih naselbinah. Pokazal je udi smer v boddčnost ln nas bodril, ds nadaljujimo izobraževalno delo, da ga razširimo in ds b{ ss nspredne foobraževslne organizacije v Wfukegsau in iorth Chicsgu združile in tako alje služile istemu namenu in dljn. Naš klub se zahvaljuje tudi gstom iz sossdnjlh nsselbin, posebne onim is Ohicaga, ki so pri vsaki naši' prireditvi vedno med nami. Hvala ln priznanje našim diletantom, kakor tudi vsem prijateljem kluba, ki so sodelovali pri nsilh priredlt-vsh. Upamo, da nam bodo tudi v bodoče naklonjeni. Leta 1017 je bila pri nas stagnacija v družabnem, izobraževalcem in političnem oziru. Ve-ika potreba je bila, organizirati našo mladino in vsaj deloms vršiti družabno in izobraževalno delo. Vsled omenjenih razmer tn dalekovidnosti nekaterih požrtvovalnih Siovencev se je porodil naš klub, ki je vršil svoje nalogo, ako ne popolno vendar smotreno s pomočjo tukajšnjih zavednimi rojakov in upamo, ds bo vršil svojo nalogo tudi v bodoče, ako mu bo slovensko občinstvo stalo ob strani. Klub ima od svoje ustanovitve pa do danes tudi sovražnike. TI so sovrsžni vsaki napredni ideji. Bili so" in nekateri so še pri prosvetnih in političnih organizacijah, kjer intripirajo in zabavljajo toliko čass, ds onemogočijo vsako delovanje in obenem odtujujejo . nsprednejše elemente od prosvstnega in por lltičnega dels. ; So tudi žalostni slučaji, da so taki ljudje voljeni v odbore, ki sahtevajo mnogo previdnosti in intelegence, a ti pa nadaljujejo s svojim razdiralnim delom in se 4o iz osebne- sovrsštvs ln gre mimo njih uspshom. Tistim pa. ki so klubu najbolj sovražni in bi bils njih naloga vršiti izobraževalno delo, telimo, da bi se skoraj sdramll! Bivši odbori 8. N. D. ps tudi sedanji, nam niso bili ponebno naklonjeni (isvzeraji par izjem) če prav smo delovali v namene in korist istegs. Levice so odklonili, desnics je onemogla, kar so povzročili tisti ljudje, ki veliko govore, a nič ne delajo. Ali je v teh razmerah mogoča bratska sdrušitevT Gledališki oder v 8. N. D. je v slabem stanju, ker ss nihče ne briga zsaj. Kulise ne odgovarjajo potrebam našiji -iger. Potrebna je več j s in rsznovrstns razsvetljava; novo zagrinjalo, da se izboljša akustiko, ker je oder preširok v razmirju s dvorano; boljšo, lepšo ln večjo šepetalče-vo kapo; potrebne so Žice sa razširjenje glasu; prostor, da so nepotrebne kulise shranijo; večji prostor sa ftensks, ds se lahko nemoteno preoblačijo; vsaj nekoliko najpotrebnega pohištva in drUge scenerij*. da se sa vsako silo lahko rabi; stalna, izkušene moč ss manipuliranje luči, kulis in zastora. ker ss brez taks moli Jgadstave zavlačujejo. Občinstvo je vsled tegs nesado-voijno in je sploh nevarno to delo ss neisveibane in neodgovorne ljudi. Klub si ssm nabavlja potrebne stvsri in oskrbuje oder sa svsjs ' prireditve, kar bi bila doiftnost B. N. D. To Je svezano s velikimi stroški in se moramo pri večjih priredbah obrniti ns občinstvo, ds nam pomaga s povišano \ »topnino. Ob tej priliki ne amemo pozabiti oeeb, ki »o pokazale razumevanje tetkoč ia . .? Naš klub z najboljšim v Bridgeportu. Na skupni seji klubov J. S. Z., ,kl se je ^vršila dne 3. oktobra 1926 v BridK«'I>ortu, O., je bilo sklenjeno sklicati ns dneÄ novembra konferenco tukajšnjih klubov J:8. Z. in društev Izobraževalne akcije J. 8. Z., ki naj #e bi vršila dopoldne, popoldne pa bi imeli shod, ns katerega bi bil povabljen s. Frank Zaitz. Na imenovanem sestanku so bili za-' stopani klubi Št 2, Glencoe, št. U, Bridgeport, in itj W. Blaine, vsi v Obio. Ker. pa pn-pravljfdni odbor nI mogel dobiti dvorane sa omenjeni dan, smo konferenco in shod odložili na Novega lata dan, to je, na januarja l«t Zborovanje se bo vršilo v Bridgeporta (Boydsvfl-le). Konferenca zastopnikov klubov J. 8. Z. in društev Izobrs-Ževslne akcije se prične ob ip. dopoldne, ob 2. pa shod, na k*-terefcn bo med drugim govori naš sod. Frank Zaitc, urednik "Proletarca" in predsednik gl. nsdsornega odbora S. N. P. J. Konferenco in shod otvori s« Nace Žlemberger, in predsedoval bo tudi shodu, ako se ne udeleli zborovanja tajnik ohijske Konference J. 8. Z., ki stsnuje ssdaj v Clevelandu. Vabljeni so vsi klubi in drp-yšJtva izobraževalne ' akcije v vzhodnem Ohiju in aapsdnem delu W. Virginije, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco, in vabimo vse člane in somišljenike v teh krajih, da se je udeleže. Shoda dne 1. januarja se udeležite v čimvečjem številu. Sodrugi' in simpatičarjl našega gibanja, vsi na delo, da bo ta konferenca in shod člmvečji u-speh. čas beži. Stavka premogar-jev na poljih mehkega premoga se bliža. Koliko smo pripravljeni nanjo ^ V koliko »mo poučeni o situaciji — o taki kakršna je? Ali poznamo svoje moči, svoje vodstvo, razpoloženje dru god, medsebojne odnošaje in drugo, kar je v*žno in potrebno da vemo? Na zborih izmenjujemo misli, sklepamo, usmerjamo svoje sktivnosti, da rode čim-boljše rezultate, in v tam je važnost konference, ki jo bomo imeli na Novega leta dan. Na shodu pa boste čuli sodruga, ki je dober govornik in poznavalec razmer. Naš veliki Eugene V. Debs je mrtev, ni pa mrtvo njegovo delo. Vsi, ki smo ostali, gs vrši mo nsprej. Naloga *na« vseh je, da dobimo pokretu novih moč in novih boecev.^ Ako so na| nauki zgrešeni, ako je naš program slab, čemu hvalijo Debsa sedaj ko js mrtev, v življenju tm so ga napadali? «Kapitalistično in buršoaano časopisje nikoli ne hvsll šivih socialistov, sm-psk šele kadar kdo izmed njih umrje, če je toliko posnan kakor je bil E. V. Debs. Ravno hvalospevi, ki so jih dali Debsu po njegovi smrti, dokazujejo, da je socialističen program pravičen in kapitalistična uredba krivična. Samo nevednežl ne poznajo te resnice, kapitalisti pa jo nočejo poznati, ker je umevno, da nočejo delati sebi v škodo. Ko je Debs živel, so mu me Uli polena pod noge in ga vlačili na sodišča in v ječe. Ko je umrl, so mu postlall rože. Ni jih želel, želel ps je, ds ostanemo mi, so» drugi, ki čutimo in mislimo ks-kor on, v borbi ss socializem do konca in da pr|dobimu tudi tiste, ki še niso s nami. dssi so člani delavskega razreda kakor mi, aa socializem, kl je upanje Človeštva Konferenca, ki jo sklicujemo, je košček dels as sociatisom. Ds bo ta košček večji in da tevril Čim več svoje naloge, je potrebno, ds vi. ki ste sodrugi in simpatičarjl Is atranke. stojite vsi svojo doltoost Sa informacije as obrnite na tajnika pripravljsln. odbora, sodruga A. M. Bradlyjs. Box Hi. Blaine. Otoio. On koroepon-dira s klubi In druAtvi. vse z namenom, da dosežemo dim več ¡MM Draga poiiljatev piUst>un«Mh Slovencev poplvijaneem v J^BlovenlJL T3^ ? j Slovenski. dom ns Witlonku, Pa., je dlgovsl |60. ro*25jo darovali: Društvo Združeni Slo-vani št 118 S. N. P. J., društvo Marije sedem žalosti It. 60 S. K. J. in društvo sv. Štefana št. 26 J. K. J. 6 dolarjev daroval Frank Golob; |S Louis Veroga; $8 Frank Aiič. Po #2: JohnKo-govšek, Vlncenc Arh, Anton Skerlong, Mike 2ugel, Frank, Gašper Berkopec, ■ Kastelic, Joseph Borstnar, Ben- Im «ari|aMi, ajftgova alssa la sraainta UNiV« ■.panmia Garibaldi . . . V tem samem imenu je izražena slava in propsst italijanskega nacijonalizma, pot od kipečega "Mealtzma do smrdeče šuftarije, od požrtvovalnega junaštva do' plačane špijonaSe. To |e najsvetlejše Ime is dobe borb za ujedinjenje Italije, a pred vso i^ropo ara potomec slavnega heroja Da, Ricciotto Garibaldi, ki ¿a jamin Smuč, Peter Klobučar,j policija in novfoe razkrin-Anton Jordan in mrs. J. Trem- kujejo za plačanega faiistovske- Hiš $1.60. Po |1 so darovali: |picla med italijanskimi emi-Joseph Klobučar, Frank Peklaj, ^anti> je vnük oaßgfi ^aribaldi-Joseph Jeke, Mate Rogina, Jo- %t ki ^ je 36 let M l823. do aeph LubiČ, Louis Ogrizek, Ste- 1870) borii ^ lobodo in edin-fan Oblak, Anton Kos, Franc ,gtvo BU je ¿lan vsakoj Percmsn, John Ban, Andrej ^^ proti ayairijpkemu n^. Hudnik, John Progar, Jos^i vladj ^ v vaaki vojni protJ »ÄÄg tanjt Ä itertii, Antej Griovit, - Joh» ^ Smrdel, Andy Polwki, Joseph isi Leb«,. Jakob 8»yer, John Buk po^g^ pred faÄi-ščeno ime Matija Skender, ki je ^ terorjem, v roke krvni- daroval vsoto f6i>0. Denar je bi vključen v odposlani vsoti, toda ime je bilo pomotoma izpuščeno Naš tukajšnji odbor je dose-daj nabral skupno $864.46, kar dokazuje, da se naši rojaki za-vsdajo svoje narodne dolžnost in da so pripravljeni priskočiti Začetek našega dela je bil do-sedaj povoljen in ako bomo šli nsprej z isto vztrajnostjo, ni no-benega vzroka, da bi ne dosegi vsote, katero smo si določili. — Frank Oblak, tajnik Stara, stare molitvica Mehiški škof Gonzales Jt re cel v Rimu, da katoličani v Me hiki mogoče kmalu pograbijo puške in nože. Katoliška <*r kev, je rekel dalje, dovoljuje prelivanje krvi, kadar gre za ivljenje. Vsaka zdrava pamet odobr». va silobrsp, ksdar je silobran res sikfonn. Te dni je list iz Mianeapoliaa poročal: Sodnik je Vprssal lovca, ki je ustrelil srno v prepovedanem času, zakaj je to storil. "V sUobrami"j je odgovoril lovec. Bil j, ka- znovan. kov. Giuseppu Garibsldiju, ki je na vso jezo Napoleona ip Viktorja Emanuela drzno odjadral z barko mimo italijanskih fltrl-žark ter prispel v Caprere se poizkusit v borbi z Napoleonovimi zuavi, sledi vnuk Riodot- JSat«®» --rt onstran oceana zniui ceniti to ve- Garibaldijove r^eče srajce likodušnost in da bodočo iz nekoč bile simbol svobode srca hvaležni. Nsbiralce pa pro- -Današnje črne srajce pa odprav simo, da se še v naprej potrudi- U*jo svobodo z ricinovim oljem je, kajti veliko je med nami ro- in noži. Zato pa tudi Garibaldi jakov, ki bi sicer radi dali, a nT » dsnašnjo Italijo ne oznsSuje nikogar, ki bi jih na to opozoril borca za svobodo, marveč agent» provocsteurja. ZDRAVLJENJE MOČ KRVNEGA PRITISK> M02NCU NEGA •KA JE Raamsrs v naselbini. Farrell, Pa. — Delavski pulo-žsj naše naselbin« je žak: Kdor dela, je 4phro, da se dela drži kdor pa nima dela, ga tudi ne dobi, pa magari če ga išče z Interno. American Sheet to. je prenehala obratovati. Postsv-Ijenih je do 1000 delsvcev na cesto, kar pokazuje, da avtomobilska industrija peša. | Za delom nikomur ae svetujem sem hoditi. Oposar jata del ničarje našega doma, kateri so plačali zadnji obrok na delnice lanako leto o božiču, naj ponove, stl, ki niste v zadnjih 11 cih nič plačali na vsis delnice, da s novim letom se lahko vaša dslnks prekliče. Poglejte plačU- . ; Cal. — Pr. T. ■ Burnett iz kaMforniške univerze je naznanil, 4a je iznsšfd zdravilo, s katerim bo možno u spešno zdraviti bglezen visokega krvnega pritiska. Ako je to res tedsj se ts nov serum aji zdravi lo lshko prišteva onemu, ki ga imenujemo insulin. On js pro-nsiel, kar zgleda da je specifično medicinski fafetor v jetrnih ekstraktih, katerega se lahko jTtt^^i oikkonj^lio bolezen Močan krvni pritisk, ali kakor Je saana ta bolssen zdramikonaJ no knjižico, kdaj ste na zadnje plačali. Kcgiišče v domu so začeli postavljstl. Z bratskim pozdravom 1 — Frank Kraasar. Wl ln Michigan Madison. Wis. — Višje sodišče Združenih držav js prisodilo državi Wisconsin sporno ozemlje kstero sU si lsstfll obe drta-vl. Michigan in Wisconsin. O-zemlje je vredno čez $184)00.000 Teritorij vključuje 286.000 a-krov zemlje ns celini in poleg tega pa ie kakih 120 otokov v raki Menominee. Otoki Jprijo od manj ko enegs ps do tri sto skrov suhe površine. Spor med obema državama radi tega ozemlja se js pričel šs lets 1907. zelo nevarna po toni deželi. Pravijo, ds je bolezen tipična takosvani jazz dobi. Dr. Brunett je nazval njegov serum histamin. • ♦ a Novica iz Italije. Ognjenika Vezuva ni Mussolini ga je zamašil! «I več! o o o Saharske dude. Strašna puščoba je zavladala po frančiškanskem listu, odkar je Trunk zaspal. On je vsaj skr-bel za smefinice, zdaj pa niti tega ni več. „ Sheboyganski "Pol- bi rad nadomestil izgubo, amp^k to je te mačje mijavka-nje. ' '* * ^ ■ « • a Ali bo vsa svoboda zbežala čez Rio Grande? Ta teden šo prijeli governerja Alabame, "ki je vozil Snopa. Ni-Jti governerji nimajo več osebne >de! Zdaj jo ima ssmo še * " i^ruženlh držav. WM • ♦ * Bratska politika. Iz Elyja, Minn.: Dve vrsti katoličanov, socialisti, boljdeviki in Janezovo Jugoslovansko združenje, Harmonija! Kdo bo iz. voljen? Sved ali katoliški Irec! — Pika. ■ a a a .'.t'*™-^ * • af ■ f 5 ■ Nova forma kralja Jureta. Sedem glav, ens roka, štiri noge, ki se vrte od desne na levo, nojev želodec, pamet pa tam, kjer hrbta zmanjka. .. r': - '"""v ' . a a a Dobra novica iz Jugoslavije. Dr. Korošec postane minister trgovine, Stipica Radič pa minister za javna jela. 7. o a a Zakaj ne ismolijo kruha? Dragi mi 2arkomet! ^ Kakor čujem, je v Detr^tu dosti cerkva. Potemtsken je dosti dela in dosti kruha. Dobro jc to, če imajo ljudje dosti dela in kruha zsto, ker cerkve zidsjo in molijo Pri nas v West Vtrginiji je mal lo cerkva, zato je menda malo dels. Imsmo pa dosti gospodarjev in policajev. Ako bi bolj cerkVe gradili in molili, bi morda bilo manj poliesjev. — Miner iz West Virginije. a a a Ali vam ni Žarkomet povedal pred tremi meseci? V Albaniji je revolucija! » » ♦ [•' ¡TJ ' +[( 1 • ."■■» 1 Pravljica. Bila je slovenska naselbina| Bil je pevski zbor, ki je bil pomešan. Zbor je priredil koncert. Ko ja bil program zaključen, je vodja zbora stopil na o-der in dejal občinstvu: Oprostite, Jter smo slabo peli. Vzrok, da smo slabo peli, je, ker .«mo pred nastopom dobro pili " I a a a Angelčki nimajo mal ere Cenjeni K. T. B.l- Na vprj Janje v tvoji koloni, če so angel« čki brez matere, bi morali odgovoriti trunkovci, ki se najbolj razumejo na take coprmje Saj Ts je norica! Denver, delo. — Kadar vlak trešči v avto ns križišču, lahko vsakdo ve, kaj sledi. Na Zahval ni dan se je pa pripetil slučaj, kakršnega ni pričakoval nihče. Strojevodja vlaka Colorado ft Southern železnice js m&o u-stsvil vlak, ko je saftodal "fli-ver" pred seboj aa krittfcu. Lokom otivs je zadela avto. Moštvo vlaka je skočilo doli, toda avta ni bilo vsč aa tiru. Bil js Is daisč na csati in teicel ss js kar kadilo sa njim. *o je strojevodje hotel masti lokomotivo, je bils mrtva. Preiskava js dkrila zlomljen parni cilinder, počeno vodno cev in upognjeno železno prednico posledica. ker je strojsvodja prsnag-19 zavrl. pravijo, da se je Jezus rodil bVei očeta. .Ako je to mogoče v ene« slučaju, js v drugem alučaju v* mogoče. Po mojem mnenju ne more imeti matere nihče. k<*sf le ni bilo. — Vernica v sv. rek< in Apaški kotlini. Doma raipro-dajo svoja posestva, sami ai jih nakupijo na oni strani Mure. posebno ae to opazuje pri evan-geličanih, ki so stisnjeni na male rodovitne goričke bregove. Nova uprava na trboveljski občini. Dne JU nov. se je vršila na občini predaja občinskih poslov iz rok dosedanjega gerenta Gustava Voduška v roke Ignaca Sietrja, ki' ejibHzolvjkzš&Šd-vb Siterja, ki je bil Izvoljen za župana. .. 83f* T " r Kje je papež? "Slovenec" po- . HHH roča, da pretepajo faSlfeti v Istri val narodni sporazum. Ba bi bil slovenske duhovne ter vprašuje: govoril samo o tem, bi tega naj-"Ali je mogoče, da fašistovska novejšega Rad|6evega «hoda vlada, ki akuša za vsako ceno re- niti ne .omenili. Toda Radič je ¿iti "rimsko vprašanje," mirno tudi povedal, da v Belgradu ne gleda, kako podivjfnci, ki eolg^fltolHroMladeo'kateri ne vendar v režimski stranki, pobijajo slovensko katoliške •duhovnike?" Mi pa vprašamo: Ali je mogoče, da rimski papež, ki je največji zaltftnik Musspltni-ja in njegovega fašistovskega režima, trpi, kako fa^istovski podivjane! pobijajo kar na cesti slovenske katoliške duhovnike, zveste služabnike Rima? Kje je slovenskih duhovnikov "božja previdnost?" NaS rojak V Pod usedu smrtno ponesrečil. V bolnico Usmiljenih sester je bil pripeljan Josip Mer-vič, star 28 let, rodom iz Sevnici, delavec v tovarni cementa v Podusedu. Menftč je delal pri «troju. Zagrabil ga je jermen ter cal desno roko. V bolnici je že istega dne podlegel težki poškodbi. Zapušča vdovo v bla-goslavljenem stanju. Defravdacija na železnici. Bla-winik železniško postaje v Va-raždinu Mijo Hrestak Je 5. t: m. prejel obvestilo, ds je upokojen in da mora izročiti blagajno. Hrcstak se je takoj prijavil poniji ter povedal, da je poheve-ril okoli 150,000 Dni državnega denarja. Policija ga je aretirala ter zadevo prijavila železniški u-• ki je odredila preiskavo. Surov fantovski pretep. V ma-ribosko bolnico so pripeljali i. iz Jsrenine Sletnega fanta f ranča Peela. katerega so na . P°tu iz vinotoča proti domu na-P*ili štirje fantje v Vukovskem [flolu in ga tako pretepli, da so /lomili desnico, levico ps dv*krat ranili. Samomor Slovenke v Belgra-iu J,ne 1. nov. se je zastrupila ¡■Belgradu nadzornica domu ¡"vpske Majke" v ulici Miloša u'«kegaf Marija Engelsberger. n*iom iz Tržiča. V Belgrad je pred dvema mesecema iz u,'ljane, kjer je bila poprej v IWJem domu in zelo priljub-f ljena._fillilipl ' l¿lifc%/niiüL O»'* 1 dar za leto 1 1927. Izdalo lil «alo-ništvo Glas Naroda New York. Ona redništv XXXÍtl žilo ur Letnik HlT' I KoledJySni? strani in mehke piatnke. Tisk in pspir sta lična. Poleg koledarske vse-bine In oglasov js ens pesem (sonet), več prevedenih in ponatisnjenih kratkih povesti In črtk — med temi tri Cankarje-ve zgodovini« črtite "Zgodovina mesta New Vorkakratek rt«um« o umoru Matteottija ter nekaj informativnih, poto- PlcMlka odklonila Jeeenlnovo dedščino. Pariz, 26. nvo. — Izadora Duncan, amrriška plesalka, ki je bila soproga ruskega peanika Sergija Jesenlna, kateri je lani Izvršil samomor v Leningradu js odkk^ils dedščino v vmHi 100.080 frankov, katero JI Je pfcnih |n tivljonjepisnih aesUn-prisodiio sovjetsko sodišč* kot kov. V ms« Je nasajenih dokaj «ttnt poatevni ženi pesnika. Isa- «lik is preoej rasnega drobita, dors prsvi, da pesnikovi aorOd- Koledar ns naroča pri Giss nikl t Rusiji bolj potrebujejo U Naroda. M Cortland st* New denar kot ons. . w J Yoi* Citft s toga kraja. 'To Js moja .Iona, to moj otrok," Js dsJal starec Njegov glas sem žs slišsl, kož daljni odmsv turohnogs vskliks. Sočutno sem mp stisnil roko kt odbežal od tušae hiše, kjer «Ive živi mrtveci ... Pred menoj je krožil Še vodno oni isti nasmeh. V glavi pp so. ml šs vedno šumsls njsgovs tu gepolne besede. Kje js "Vsts jettjeH?l ___ MLEKO IN ULTRAVIJOLKTNI ŽARKI. Z ultravijoUtnimi žarki obsijano mleko se priporoAa že dalj ČSaa kot srodstvo zoper rshiti-ho. Dr. Hottinger piše v šviear- em medicinskem listu o tem nsslsdnje: Prsvi vzrok rahitike js dozdaj se neznsn. sisrai igra pn tem konstftucija večjo vlogo kakor ae Jo doslej splošno domnevalo. Pač pa poznamo vsaj očtncfc več zdravilnih faktorjev, n. pr. ribje olje, obsijano mleko in di uga obsijana tivils, zdravilno učinkovanj S nltravijoletnih Žarkov Itd. Fosforovano ribje olje «boljša rahltfko v treh tednfh. Direktno obsevanje js najbolj učinkovito ter pozdravi to bolezen v treh do štirih tednih. 2ensko In kravje mleko zadobl t obsevanjem t ultravijoletnlmi žarkt protlrdhl-tične lastnosti. V štirih primerih so ss osdrsvill svoM, ns preveč močni slučsjl rshitlke pri mlsj Mh otrokih s obsevsnji^m mleks, k| se jim Je dsjslo dmfud^ kot edina hrana, v dveh do treh tednih. * \ Kaj Je rahitika, to menda tudi pri nas ve vsakdo, poznavajoč Jo pod imenom angitfka bolezen, ki ogroža otroke od 1. do I. tete In Jo ihstl takoj spomu po mehčanju otrokove Misije. CLAVNfc STAN. SSS7-SS SO. LAWNDAL1 AVL. CHICAGO, ILUNOM Izvrševnlnl odbor: UPRAVNI ODSEK; Predaadalk Viarenl Calnkari padprMMalk AaSrsw VMrkà. B- F. D. T Bas 1SŠ. Jafcaatawa, Pa l gl. tajnik Matthew Turki »ajaik balplškasa oSSalka Blaa Novak; «L blagajnik Jokn Vugrlrk; urašnlk sU.lU ioU Kavartaik; spravUalj «la.il. (¡^.aai vshavel s4rsvalk Dr, f. J. Kara, till SL CUir A».. Uavalaaá. OM«. _ „ jfclsZ GOSPODA KAK I ODSV) Kraak Somrak. «raSMalk. IM K. 74* St.. ClavelaaS. OSio; Praak lUš M. ( r.wfarS Ara.. CkUaga, UU Jaseb UpuMt, MI7 g. KMg-waj Ave., Chk.ir». nt I»OR6TNI ODSBKt t 4M mi Ntr»lwn,, p».i Tany tkkra«al Jaha Gar lak. sreSaešaik, 4M W. Hay 8t„ BprlagfleM. IU.j Joku TrialJ. tf I. R. r. D. Na. I, Johnston Cltjr. Ht.| •L Park HW, Pa.; Antoa Mar. Bas 1S4, 4 >» • BOLNIÍKI ODSKKt ■ O0RKDNJK OKROŽJE i Blaa Nava k, »reiaefelk. MI7-M g. UwaSaU Ave- Chica«©. Ul VXHODMO OKKOŽJK: Jaaesk «orka, R. f. D. t Baa 114. Wast Ntwtea. Pa.i Astas Abra», 1 JOS B. 7«U> ClavalaaS. O^o. ZAPA DNO OKROtlE: Jaoah Balah. IL M. I, Bas SI. PUtahar«. Kaa... IS JssoaapMi Frank Klun. Bog Ml. CklshoUe. Blaa., ss pav. sap i Joka Go-lah, Baa 144. Beak Sprta «a. Wyo. <íd M Nidzorni odbor: Fraak Zaje, pradaadaik. Mil W. Mth BI« GMsaga. Ill.i l.advlk Madva-•f!» Ara., Cleveland, Ohio; Albert Hrast, 4él National Ata* Wla. Združitveni odbor: TU* w. Mrd Bin Are«, III.j Jaka OUp. MM van Chiasm »Ij Fatar Gaahal 10» fa. Broadway, Denver. s glstahal kl dalaje v VSA PISMA, hI m Udihji as pasla si. miiilslks, se asslevet aadnlàtva g. N. F. J« I4&7-4I So. Uwad.l. Ava.. Ch(aa«o, IU. VSK gADKVK V ZVKZI Z III.AUAJNIAKIMI l*OBU SS polHJaio aa ar» Blagajnik ve S. N. P. J„ M57-ŠI Sa. Lftsralals Ava. Chleaia, III. Vas srMešba' «lada poalovaaja t gt Isvršavalaeai adhere se as) pošlje je Frank lajea, pradaadniku aadsaraaca adhaaa. ligar aaalev ja s«aref. «M mniKr1 i. Zg^^ñM SHZSZ&XrZ IM74S flst Lewadale Ara. Chlsaia. IH. JIIS MUS 'P' 1 1 ...... ■ OsUnfci prastarega naroda naj- denl y Ari/oni. Jerome, Ml.*^ Blizu Camp Vrde, Arizona, ss nahajajo veliki depoziti žvepla in sodljs Maj poročajo od tam, da so našli zelo čudno okostje globoko v teh depozitih. Kno teh js bilo še celo brez glsve, ki Je bilo oks-menelo. Poteg tega ao tudi do-hfll veliko predmetov, ki znsčljo, ds so tedanji rodovi IomAi že svojo kulturo. Sol v dotlčnth M|pstorih šo rabili še Indijanci (iredho Je noga belega človeks •topil« ns ts kontinent. Gsry^nairada petdnevnl delavnlk. New York - Elbert H. Osry, star in sakrknjsn nasprotnlk dslsvstva, «Jo tukaj Oejal k nje-governu prejlnjenemu poroillu, ds as vsrjams, ds bl induitrija morals le nadslje uspevsti, ako hi ipjoAno upeijsli pet dni delft v tsdnu, Pravl, ds bl as veliko manj fciroduelrslo, ksr bl iwme-nilo viAJo cone potrebl^insm. On is pgl iMiji, ds bl dslavsc dobil svoj poltsno zsilulen Mltek tar ds hi tsko imsl malo vsft proa tegs 6aaa, kl bl ga lahko posvsttl svojemu razvedrllu In svoj I izohrasbl, Dunajska buržuazlja ss tudi jezi. Dunsjsks občina jo seiida-la Že ekoro 80,000 stanovanj. Hišni lastniki t» prodsjsjo M Letos bo prodanih okoli tOftO hiš In od tsh Jih bo kupils občina okoli 1000. Ts proces Js povsem ns rs ven. 0«k nsj nI vsč tlstp zlsta Jsnta, kakor js bil. /.ato morajo tudJ hišni posostnlkl delati, če hočejo Uvetl, Kdor pa noče delati ali ns dobi službe, mora pač prodati hilo. Imetje občine ps nsrsščs, kar ho znstno" olajšalo drago upravo tako vsllkega mesta, ka« kor Je IhsnaJ, k 1 bo tudi aoelal-no nudil potem mnogo vsč, kakor je nudil le nedsvno. .j . 2m " Med prljslsljlesml. Minks: "Kaj, Tlnks, (o Je bU psf nsjjsftnejši trenutek f >vo- Jem življenju, ko ti Je on rtuodol svojo ljubezen?" Tinke J MOh, ksj šel Cisto tem-no J# bilo , , .M Hiromskovo zdravilo ss slahotne živce. hIhIh» prrliave Uta hitro aAnfcuj*. ^tivri moraja imeti Iveplo, kri pa leíase. '«S#Shp stori io sdrsvila, Nu«a Ton.-dki. ftalaaa hrvf I« Ivaplo livra». Je te sseastvani graditalj Mvaev, kri fn te-iaaa. Zs alpha prabava, sapet)a hi na-fmjflèjé. Vsawu. m hi pesprMsju ap kako hitro v«m ha poma«aao. Ora-41 mnéñf 1m untirjana livra, prlnaSa trdan, paSMrljaJo« .paoar, d.j. dohar tah, fleo paahavo, eadno hrtaáaeanla In ntnugo navdu^nja. Paaheaite ga nis*+r nlmau gS)tj, Nufe-Tawa Ja prijetno sa vlivati j am SJ.ee dehKa sals s*eaa4na salo«a in mora vas s«di»voHM, hae alear va« ne atañe aid. J«mljlto an fmr dni in fr niste popolnoma «adovoljsl a adán-ki, vrnila oaula In dohiU hanta i .. im>l»SÍMÍr;T odíame lee m denar, aha alea sada- ' UrmM voljni, kar asi »"do kaj nu*e lo sdra 44D DAfi vila fliarltl V Inkih sia4o)lh r | » ^MMMMMtABeAMM In ns predaj 16«7 a e vaeh iehamah In lr«./veéh s adrn-l . vul ^^ HSm oneAoa Hodo rssiaksli morsko globino pot tisoč šsvijsv globoko. New York. — Nov rekord v raxiakavsnju morake globino bo narejen, kakor pravi Willgm Beebe, direktor troplčnega raziskovanja sa soologično društvo, ko ss nsm poaročl sedsnji načrt. Pri tem delu bodo potspljslel imeli močne Jekleno cilindre, kateri bodo imeli okna iz debelega stekls. Raziskovali bodo morsko globino do pst tisoč čsvljsv globoko. POTKKHUJKM služkinjo srsdnjs starosti za do» mača hišna dela. Ta sluibs Jo na deželi ni v mestu. Bprsjme ss Movenks sli Mrvstlcs, ki Ims lahko tudi enega otroka s seboj. Plačam po dogovoru. Co katero veseli naj piše na naalovt Jurij Grubič, R. D. No. 1, Kighty Four, Pa. . (Adv.) ItIDY evo doti Me petateo, J Olejle aa aaM4 pp ' .jeHtacrri \ '""I i i' Znamenje (Ost IM9M) go-ml, da vam Je gsfiMiB fo* tekla u dsn. PmmkHo Js pravočasno, ds ▼«» bs nstsvlms. Ako lista ns prsjms-g^miiioče vstavljen. 1er tá ■Misli nlnljn sdisd navedite «t«ri In novi •JUo.^fiiS Jess pel Ms sls loto M H. Chicago m Closes , sel leta^Ji, m in z« pol §• Mi P. J» dopisi«Jo •1.90 In Mirnim, Za wm zs leto gsl člene 9SJ9. ts Evrope stags ss psi 94.00, sa vne lefts ps 9M0. 1.79. Ženitvena ponudba. YARN A BANKA ZA VLAGANJE VASlH PRIHRANKOM ce Ali imajo opic« pssMt? opice, predvsem človeške opl-(antropoidi). so na jbližnjl sorodniki človeku v velikem »vetu orgarmkega življenja. O telesni i»>dobnosti opic in človeka ni vredno govoriti, ker je ne more nihče tajiti. Kaj pa je z men-talnoatjo ali umnostjo, oziroma takozvano dufcevnostjo opic? Ali imajo opice razum? Morejo mi-Hiiti in delati zaključke? Lk» pred kratkim je valjalo Kplofcno mnenje, da opica kot o-Htale Živali sploh ima le nagon ali instinkt. Kar narede, atore le iz instinkta, ki jim je prirojen. 0 kaki pameti pri živalih bi bila bedaatoča govoriti. Utajiti M ni dalo. da imajo iivall ču-Mtva; celo žuželke čustvujejo. A tudi to je bil "instinkt" V zadnjih petindvajsetih lotih se je pa pojavilo drugačno mnenje. Prišli so znanatvoniki in raziskovalci, ki so »e začeli zanimati za mentalno življenje živali. Sklenili »o, da atvar pre-iščejo, eksperimentirajo in ae sami prepričajo. To opazovanje in preučevanje duševnih zmotnosti pri opicah je že obrodilo nekaj dobrih sadov. Očividci ao ie davno prej zabeležili mnogo zanimivih alučajev o docela človeškem obnašanju o-pic. Omeniti hočemo samo dva. Nedolgo tega ao angleški llati poročali o nenavadnem dogodka v londonskem zverinjaku. Tam imajo orang-utanjo, ki ima ime "Mrs. Murphy." Opica je bila znana kot mirna, krotka In golo .pametna. Porodila je mladiča, katerega je kmalu napadla In u-morila bolezen. Orang-utanja je bila vsled »mrti avojega dotota popolnoma izpromonjona. Štiri dni ni pustila mrlička od »obe. Ko »o ga le vzeli a ailo, jo podivjala. Neprenehoma je cvilila, tresla omrežje avojo kletke in jesti ni hotela več. Pazniki ao storili vaa, da bi potolažili opico; toda zaman. 2o jo bilo mialiti, da ni več pomoči sanjo in da pogine žalosti, ko jo za alučaj izvedel neki zoolog in prišel naokrog Ko je Izvedel vae, kaj ao je zgodilo, ao jo odločil sa eksperiment V zverinjaku ao imeli mladiča navadna opico, čigar mati jo poginila sa jotlko. Znanstvenik je velel princa ti oairote-lega mladiča, vzel ga je v roke in korakal s njim pred kletko orang-utanjo. Mr». Murphy jo poetala zdsj naravnost historična. Tako je beanela, da so bilo vee druge opico v bližini panične. Nato jo zoolog stopil bližjo in držal opiško dete tlk žolezne mreže. Mrs. Murphy je takoj u-tihnila in iztegnila avojo dolgo koamato roko »kozi mrežo. Po nekaj tronotkih obotavljanja jo snanatvonik odprl kletko in ji podal mladiča afriško opico. Pri-zor, ki jo potom alodil, jo »ko-raj izvabil aolze vsem navzočim. PBOBVBTS_ Silno zadovoljna jo orang-utanja I govim pogrebom, izkazali so mu NAZNANILO COLLIN WOOD, vzela dete v »vojo roke, ga pri- čast kskor človeškemu mrliču oil OHIO, tiaaila na pral, božala ga in po- občinski svet jo sklenil, da se giedovala zoologs naravnoat a i šimpanzu postavi spomenik iz S Um naznanjam, da človeškim izrazom hvaležnosti, brona. ^ £ „ Storila jo čiato vae, kar bi atori- Sličnih slučajev, ki pričajo o dala Književn metka S. N. P. la vaaka človeška mati, to s bo- razumnosti in človeškem čustvo-1J^ katero si lahka»f »odo ni mogla izroči »vojega vo-1 vanju opic — kakor tudi drugih I aseal Sedaj sa dolgi večeri in ■ Seveda so ji oskrbniki živali — bi lahko našteli še več, jo veliko časa sa tttaajo. Pa-zvorinjaka pustili mladiča, ka- toda bolj zanimivi ao ekaperi- laebao opozarjam člane društva terega je orang-utanja a tako monti, ki jih je izvršil Američan "Mir" št 142 S. N. P. J^ da ai Mur- Ben Burbrldge iz Floride v pro- knjiga naročite pri meni,-- i-lšlem lotu in kateri »o opiaani v lagodno. Obrnito so mo- zadnji številki revije "Popular a Science Monthly." 731 — E. 157th Street, Coffla- je Burbrldge jo bil lo dvakrat v | wood, Oblo. (Adv.) mnanja, da vo, da date ni njeno, centralni Afriki na lovu na go-toda premagalo jo j« simpatično I rile. Gorila je namreč na glaau čustvo. Značilno jo dejstvo, ds kot najbolj divja človeška opica, , , _ ggPBHH se orang-utanja ni prej nikdar katere jo ie zelo malo po zvori- p Sam»ki fant, star 27 let, so brigala za druge opice in živali njakfl». Kar ao jih jloaloj ujeli želi seznaniti a alovenakim de-8 ploh v zverinjaku. mladih, so v par lotih vse pogi-lkletom v starosti 20 do 25 let Drugi »lučsj »e jo pripetil nile. Burbridge jo sklenil, da u- v »vrho ženitvo. Co katera res-pred več leti v Franciji. Neki jamo čim voč mogočo živih goril I no misli, tu jo ugodna prilika, posestnik v Grenoblu jo imol in reši vprašanja, zakaj da no Tajnost jamčene. Vsa plains jo Aimpanza, ki jo bil znan daleč obetanejo v ujetništvu kot šim-1 nasloviti na naslov "Ženin" N. naokoli kot zelo dobra in pa- panzi, orang utani in giboni, ki D., P. O. Box 689, Kane, Pa. motna opica. Nokoga dne ae jo živo udonačeni do visoko staro-1 (Adv.) šimpanz igral z otroci pri vod-1 »ti. To vprašanja jo doloma «e njaku. Neki otrok jo prevagnil rešil. Lanako leto jo ujel oaem| Največja svetovna zaloga * SOBOTA, 27. NOl j? KNJl2ElfMÄ MATICA t radostjo adoptlrala. phy ima zdaj otroka ma mater. Očividci ao gU zodinitl, da 11 opica mladk njen ali ne. V< in vo, .00 $82 strani, trdo poučna la lahko razumljiva knjiga za učenje angleščino, s dodatkom raznih koristnih informacij, stane aamo........... ......$2.00 in splošni naukov .$1.50 naravne razvoj, iz •M... - V Kabarota—«animlva povest iz živ. ljanja ameriških frančiškanov, la doihrijaji rojaka, izvrstno spopohijsna s sHksml.....»..........................~8U0 doslej akri-vJwrDd.Jl.75 povest, k! Jo Ja spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poolovanil pa Ivan Molek-----------41.00 strani mehko .............W..IÖC Zapisnik 8. rodno konvencijo S. If. P, Jn vesana, stane shbo.w.m...................... J. S. Mschsrt RIM Poslsvsail V. M. Zalar. (Delje.) Antika je bila doba takih ljudij^ In uničenje oaebnoati, ki ga je izpeljalo krščanstvo, zuniformiranje duš a alvlm spokorniškim plaščem, revščina duha, mržnja na vae veliko in lepo, nasprotovanje znanosti, ao-vraštvo solnčni svetlobi — to vn Imenujejo naši Pangioaai napredek antiki nssprotl. O največjem zločinu niti ne govorim — o zaaužnje-nju šene. Nsšl filozofje namreč aode ns vrhuncu piramide, krščanatvo poznajo iz katekizmov, bibličnih dogodb ln iz toga, kar ao o njem napiaali duhovniki, in kor ima krščanatvo prpgram, da \ govorim moderno, ki je meatoma naravnost si-jajen, jemljejo program za fakta in dekretira-jo: krščanatvo — to jo napredek! Program seveda jo kakor star porcelan zaprt v omari, - nihče z njega ne je, nihče ga ne rabi — toda imajo ga. In najmanj aa ravna po njem duhovščina, ki ga najbolj hvali — to naših filozofov ne moti. Z ono boaodo, Sofija Petrovna, čisto gotovo ae mi zdi, ko bi danes vai bordeli izobesili table z napisi "Zavod za vzgojo mladih deklet" in bi razpoalall prospekte, da dobe v njih dekleta vso tolssoo in duševno oekrbo — naši prostodušni filosofl bi prebrali tsblo, preštudirali program in rekli: Napredek! Za dekleta je poskrbljeno! Dosti, Sofija Petrovna. Hotel aem vam razlagati zgodovino katakomb, toda kri ao razburi v meni. kadarkoli ao dotaknem te največje nesreče človeštva. Saj sem imel v avoji krvi toliko tega strupa, moj narod ga ima šo vodno toliko, da bi ai človek ne pomlšljal izpuatlti mu polovico krvi iz ftif, ko bi vedel, da ga a tem ozdravi — dovolj o tem.-- H pet se peljeva po tej slavni antični Via Appia. Prekrasno popoldne.' Sofija Petrovna nekaj Tasa molči, potem pa Izpregovori tiho: —-Vidik Večnosti je strašna stvar. Ce Človek z njegs pogleds sebe in to, ksr hoče, mu omahnejo roke, — , Morda je bila na Ruskem. ' Morda je mislila ns carske nestvore, murda Je čutila v roki nitroglicerinovo bombo. Ne vem. • Molči in gleda zamaknjeno v daljavo. Pri cerkvi sv. Sebaatijana zavije naš coc-chiere na desno in zapelje na Via Ardeatina. Izstopiva in greva če» vrt k blagajnici. Kra-marija je to, kjer ae plača vstopnina, kjer ao ns prodaj popisi Kallistovih katakomb, Čokolada in liker, izdelki pobožnih trapiatov, sinov kv. Bernarda, katere je poaadila semkaj Njega Svetost rkjni I*v XIII. l>obro rejen trapiet naju vpraša, kakšnega jezika spremljevalca hočeva. Odgovorim: ruskega. — Ni takega. — Torej nemškega. — Dobro, pride. — Čakava. Družba Angležev je tu in družba Francozov. I »obe spremljevalce in sveče. Na-|N»sled prUle tudi najin. Tudi dobro rejen fra-ter. Kuta kak v ne barve je na njem napeta, ¿u. da ne poka, bro» prestanka se mu kolca in tako glasno, tako brezobzirno in v tako naravnih tonih, da jo človeku kaf slabo, In s žol-timi očmi si predrzno meri Sofijo Petrovno. Sofija Petrovna nalahno zardeva ln atiaka ust-niče. Sin sv. Bernarda pa riga ln riga. Dobiva sveče in greva sa nJim. Sofija Vetrovna jo potegnila akoai nof rraka v ao, toda takoj ai odpljunoi — Smrdi huje nego star paa — mi pravi po raako. Pohotni frater diši roo kar preveč intenzivno. Sto-pimo r temo. Prišgomo svete. čes rob in psdel v vodnjak. O- goril v belgijski koloniji Kongo, stali otroci »o zavpili In hitro I v vznožja gorovja Kirunga nad Božali na vse strani, edino opica jezerom Kivu. Ujel je sedem js ostala na meetu. fiimpapz ni mladičev In eno nekoliko večjo pomlšljal niti trenotek, sWHTje opico, ki ga je tudi grdo premi-na vrv za vedro in se spustil do-j kaatila, predno jo js ukrotil, fill Čez par minut je prinesel na I no teh, mladiča ženskega »pola, površje otroks šo živega. Ta je vzel aeboj v Ameriko. Ta o-dogodek jo tako ganil prebival- pica, katero je krstil za "miss ce, da so nekaj let pozneje, ko Kongo", ilvi šo dane» v Floridi js šimpanz umri, šli vsi za nje- in je zdrava ter krotka kaHar šimpanz. Stara jo zdaj šest let To je do danes edina Živs.gori-la, ki se nahaja v Ameriki Kako je Burbrldge rešil vprašanje ohranitve gorile v ujetništvu? Na ta nač(n, da je dal o-pici veliko mero svobode. Burbrldge je 4ognsl da gorila ne more dolgo živeti v običajni kletki in v tesni zvezi z občinstvom. Skorsj vae gorile v zverinjakih ao poginW na jetiki, katere ao ao nalezle 6d ljudi, ki oblskuje-jo zverinjake. Zato je Burbrldge dal svoji gtfrili velik vrt na razpolago. Vrt, ali bolje park, je o-grajen, toda "miss Kongo" se svobodno kreta po parku in dela kar hoče. Ima torej svojo naravno svobodo in hrano v topli klimi, in te je pogoj sa njeno zdravje in razvoj. Opica krepko raste ln v teh rssmerah lahko učsks ndraVno starost 50 let in še več, ska ne bo kake nesreče. Predno govorimo o eksperimentih, ki jih je Burbrldge doslej izvršil ns gorili da se prepriča o njenih duševnih sposob-noatlh, mu1 moramo dovoliti, ds nam nekolifce pove o avojih zanimivih doživljajih v Afriki kjer jo opazoval gorile v njihovih pridnih bivsllščlh. t Burbrldge je našel gorilsko naaelbino v goetem pragozdu, nedaleč od jesera Klvu v belgij-akem Kongu. Gorile žive v družinah kakor ljudje. Divjoat teh opic Je pretirana. Gorila ni divja, če jo pustiš ns miru. Človeka sli zver napade ~ in takrat je ros divja le tedaj, kadar brani sebe in svoje mlade. Oče in mati s silno boatnoštjo branite svojo mlsds. To dsls vsaka žival in tudi Človek. Da je gorila bolj beans In krute, je vzrok ta, ker v obrambi pokaže vao avojo moč in njone mlšlčaate roke ter oatri zobje ao njeno edino obrambno sredstvo. Gorila ne pozna nobene šale. TO vedo tudi zveri, ki eo na široko ogibljejo njenega gozda. Edini leopard, najbolj tatinska zvar mačjega plemena, kateremu posebno diši meoo gorilnega deteta, včaai riakira avoje življenje la ee v nočni temi prikrade na drevo, na katerem spe mlade gorilieo na ležišču is list-ja. Toda stara gorila — navadno oba, oče la mati — api na tleh pod drevesom ln menda sliši najmanjši šeleat tudi v spanju. Čorje leopardu, ki jI prida v pe-ati; raztrga ga na kosce. Kadar gorila prvi! vidi bolopoltnega Človeka, ia če ne poana «činka njegove polko, ga radovedno o-pesuje. Sole, ko pride problizu, gre gorila proti njemu, mu kale sobe, zarjove bolj kot lev la ae tolče a pestjo po praih, da odmeva kakor udarci po bobna. To I jo znamenja, da ae naj umakne, če mu jo življenje drago. Ko pa [druge gorile olišijo otrel Is puško In vidijo, da je prva oblošala na tleh. nočejo čakati lote usoda, I poč po zbofte. Spoznale so nevarnost človekovaps orožja. Posledica je. da ae hitro prseole Is štabi vališča perja ia »trak Mi perniee, pravilno oä-fak pripravljeno pri Ml k pavje, perje ia KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE BE DOBE pri naših društvenih tajnikih in dragih zaatopnikih, namreč doaedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: Wimaai «ter, «404 St Ckfr Ava» Clevelaad, Ohio. Anten Jankovich, 1171 Nonrood 1UL, Oevetead, Ohio. Anton Boksi, 781 E. 157th Strast, Oevolend, Ohio. Takih katakomb js okoli Rims petdeaet. Nad polčetrti milijon grobov jo bilo v njih, napravljene so pri vssh konzularnih cestah, kakor »ovrainiŠki podkopi okoli trdnjave. V temo zemlje eo m zar|liv aemkaj nevednežl, fanatični duhovniki/ »užnji, kaatratje, libertinci, para-sitje, barbari iz daljnih pokrajin, vai polni ognjenega eovraštva do imperija, njegovo moči, elavo, historije, kulture in razcvele harmonične oaebnoati antičnega človeks; zarili ao as »emksj ob čs»u, ko as je otars mitologija Olym-pa podrla pod težo lastnih nemožnosti, ko so se bogovi in boginje razpršili kakor oblak, in filozofija moralistov, ki ao hoteli dati človeštvu nadomestilo za njo, ni znala izpregovoritl tem grobim dušam v razumljivem jeziku; zarili ao ao aemkaj z metafizičnim konglomeratom, sestavljenim iz judelzma, grških, indijskih, egip-. tovskih, asirskih ln babilonskih drobcev, zvarjenih v Judeji od razgretih možganov v grozno pljsčo; tu ao sknjsrill v vročičnih ekstazah o koncu tega svsta in o nebeškem kraljestvu, ki je pripravljeno njim, čakali so, prelivali v mrzličnih paroksizmih svojo kri po srensh, cirku in moriščih, ln ko obljubljenega konca »veta le ni bilo, eo prihajali iz teh podkopov in začeli odkrit boj, da bi poviročill vaaj konec onega •veta, ki je takrat bil. "Isreki židovskih pa-atirjev, Amosa in Mlchue ao uničevali dela u-metnoatl in kulture, kakršnih ni Imel avot ne preje in ne posnsjo ntkdsr več, sssmeh omejenih duhovnikov je zavrgel snanoot, in židovaka intoleranca je postala dalež novo vere." In rodilo je drugačne duhovne, nogo jih je imela antika. Rimaki pontifoz jo bU sluga tega ali onega boga v njegovem svetišču, nič več: Rimljan je darovsl svojim bogovom sam in je občeval s njimi brez posredovalca — duševna revščina krščanskega človeka jo morala Imeti poare-dovalca med avojo noznatnoatjo in božjim vell-čanatvom: to je postal duhoven, aacerdoe. Oeobnoat jo bila človeku vsota; podedovani greh ga je tiščal k tlom, miael na poemrtno življenje ga jo navdajala z grozo, v ustih duhovnika jo poatal bog bitje, ki ga je mogoče potolažiti g dobrimi deli, podkupiti z molitvijo, obi-akovanjem cerkve, In razjeziti z dvomom, uporom, nevero. Od grobov jo iišla te nova vera ln je živela lz tiate fizične nujnoati, ki ae imenuje smrt . . , Te-le Kalllstove katakombe ao izmed vseh patdeaaterih najalavnejše. — Odkod ato? — naju vpraša trapiet. — Z Dunaja — mu pravim. — Odkod »te vi? — — S Holandakega. Bil sem pa dolgo aa Nemškem. Ali je Dunaj voaelo meato? — — Veaelo. In ali jo Holandako lepa dežela? — — Lepa. — v I Hodimo po labirintu hodnikov. Frater raslags. Grob toga ln tega svetnika. Svata Cecilija. Doda njen življenjepie in kafte kopijo slavnega Mademovega kipa. Meatoma ao dvorane. kapelo. Grobi papežev. Frater kaže frooke, starokrftčanaka »namenja in almbole. Dokler je živel v tej umetnoeti paganeki duh, je bila umetnoet. To je otil freok is Uvijine hišo na Palatinu in ohranjenih alik v capltolln-skem muzeju. Kakor hitro pa je poetalo krščanatvo vladajoča alla. Je naenkrat izginila paganaka umetnost In na njeno mooto jo oto-pilo bresoblltao jecljanje, zoprni in šaleči zarodki ošabnih barbarov , * * S sten sijajo odprtino, druga poleg druge In druga nad drugo v par vrateh. Tu ao ležala trupla vernikov, konti mučonikov. svetnikov, tu se je ahajala oUlna v dobi preganjanja k pobošnoaU.—"Ka mor pogledaš tem rakvo* — pravi Vrchlkky v "Daeha a avotu", po to nI bilo roo, rakov takrat nloo poanall, mrliča ao položili v "loculum grob. s rokami na prsih prekrižaniad, ssvltega v povoje la maailjenega s dišečim maaOom . _____^ (Dal)» prtkadajll) v vae kraje v Ameriki. Vaoie pe-iljeno sastonj na «ahtsoo. .-i jTišlte ša najstarejši tvrdki perja ia gotovo bodete zadovoljni. Dept. g. .......... Andrefp TWrieh, R. F. D« 7, John ftfmsr 8555 Som " ■I ■ I______OA Frana Btniar, 13700 Sv Jahn Golob, Bon 144, Rack Proletaroe, 8889 W. 26th Stmt, Chicago, PL All pa pilite ponjo na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2857 So. Lawndale Avo^ Chicago, OL POSLUZlTE SE KAMPANJE ZA NOVE CLANE » PRIDOBITE SI LEPO NA6RAD0! JUGOSLAVIJI A f ■ ali bode s radostjo presnovna v marsikateri družini jo odvisno od dobrosrčnih rojakov v Ameriki Pomagati potrebnlsfc je oden glavnih principov teh praznikov, i» zapomnite si, da laia darilo doatavljeno ie pred božičem, dvakrat« ae odbiajte s poftiljatvijo. H: ae pošiljatve poovečamo nsšo največjo skrl zagotovimo, da Je denar v aajkrajšem časa Dostavi Ia v polni svoti izpiacan. ■ / ... " ■ ! > • A. ' ' M Z oairom na naš veliki promet in ker imamo sveže s največjim bankami v Jagoslavijl nam Js vedno mogočo aaditi najnižje eem Tistim, U «sle preživeti božične prasnike v JngosUviji, pripore čamo, da se obrnejo sa pojasnila glede božičnega potovanja ss asi parobrodnl oddelek. STATE BANK : CHICAGO, IU 1800 BLUE ISLAND AVE. VOMTVO TttMHE AFEUU HA tURSTVO S. H. P. J., M TtSKOtflNE NAROtfl V SVOJI TISKAM cana g—wa, uwusao oblo ra v s tans »■à rojASKiLA osja vowrvo nsaam 8. N. P. J. PRINTERY{| Anam sano tum m ubtmkná roui