41. štev.
V Kranju, 8. oktobra 1904.
V. leto.
60R6JO6C
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naročbo. T™™LTk,
za pol leta 2 K. za 61 rt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Kranjski deželni zbor.
II. seja dne 2i» septembra.
Deželni glavar omenja dopis glede volitve članov v davone komisije, ki se bo vičila v prihodnji seji.
Dr. Sušteršič opomni, da bi navadna dostojnost zahtevala, da je vlada deželnemu zboru pisala vsaj v obeh deželnih jezikih. Naj deželni glavar pouči deželnega predsednika. Baron Hein odgovarja, da vlada ni pisala deželnemu zboru, nego deželnemu odboru, kateri mora vsprejemati nemške dopise. (Dr. Sušteršič: To bomo že dognali.)
Deželni glavar čita dalje neki pripis za6tran sodnega postopanja proti poslancu Demšarju in izroči taistega pravnemu odseku.
Deželni tajnik prečita poročilo predsedstva finančnega in upravnega odseka, naj zbornica izvoli po pet novih članov v ta dva odseka, ker se klerikalci ne udeležujejo sej. Poslanec Hribar pravi, da je dr. Sušteršič med Čitanjem tega dopisa zaklical: «Osel, ki je to pisal.* Deželni glavar vsled tega pokliče dr. Sušteršiča k redu.
Različne prošnje, ki so došle deželnemu zboru, so se odkazale pristojnim odsekom.
Dr. Sušteršič nato utemeljuje svoj predlog, naj dežela dovoli 150.000 kron za podporo po nezgodah prizadetim, navajajoč podatke o škodah. Predlog se odkaže finančnemu odseku.
Dr. Sušteršič potem utemeljuje svoj predlog glede izpremtmbe deželnega in volilnega reda. Zahteva po-množitev kmetskih mandatov in razširjenje na one, kateri dosedaj nimajo volilne pravice.
Zbornica je soglasno sklenila, da se predlog odkaže ustavnemu odseku, v katerega so izvoljeni že v zadnji številki našega lista omenjeni poslanci.
Dr. Sušteršič za tem vloži nujni predlog zastran poročanja korespondenčnega urada. Dr. Sušteršič je rekel, da se gre tukaj za delovanje korespondenčnega urada, ki je tako, da škoduje ugledu dežele. Ta poročila so dostikrat namenoma tako zavita, da se s tem malo očrni slovensko prebivalstvo. Zlasti sta dva slučaja, ki obujata pozornost. Dne 24. majnika lanskega leta, ko je bila pred kazino demonstracija in je korespondenčni urad poslal med svet poročila, ki niso bila resnična. Med drugim se je trdilo, da se je streljalo v kavarno. Pa ta strel je bil izrodek prežive fantazije. Sodnijski je sedaj potrjeno, da se ni streljalo. Nemci so zaradi streljanja in-
! terpelirali v državnem zboru, da se je streljalo in tudi ministrski predsednik je to trdil. Drugi je slučaj kadeta Malica. Ta je izzival in psoval one, ki so demonstrirali proti «Karnijolcem». Dva dijaka sta stopila k njemu, pa Malic jih je opsoval, potegnil sabljo iz nožnice in jima grozil, da ju potolče. Toda en dijak mu vzame sabljo, drugi pa ga obrcne. Občinstvo vsled tega razburjeno je pobilo Malica na tla. Ker je torej Malic izzival, je bil tepen. Poročalo pa se je, da je btl Malic tepen vsled tega, ker je govoril nemški.
Dr. Tavčar pravi, da ima Suštertičev predlog samo namen demonstracije. To je obžalovanja vredno. Pri nas so razmere v marsičem nezdrave in tega je kriva vlada. Korespondenčni urad nam dostikrat dela velike krivice. Žalostna resnica je tudi to, da se proti našim dijakom zaradi najmanjše slvarice postopa krutejše, kakor postopajo v drugih kronofinah s svojim dijaštvom. Toda vprašati se moramo; Ali bo s sprejetjem predloga dr. Sušteršiča dosežen kak reelen uspeh? Ali ne bo sprejetje tega predloga samo prazna demonstracija, o kateri se bo danes govorilo, jutri pa bo pozabljena in ne bo obrodila nobenega sadu. Mi imamo trdno voljo poprijeti se te zadeve z vso resnostjo in z vso eneržijo, kajti uvdevamo, da je potrebno, da se kaj ukrene in kaj stori. Dr. Sušteršič je povedal, da njegov nasvet nima obstrukcijskega namena. Tega mu ne moremo prav verjeti. Ali ni morda nastavil napredni stranki samo past? Njegovi lastni piistaši, njegovi tovariši, so že prej povedali, da so jim te demonstracije jako dobro došle za namene klerikalne stranke. (Dr. Sušteršič in drugi klerikalci kriče: Imena! Z imeni na dani Dr. Tavčar: Pogačnik je bil to. Velik hrup.) Dalje se tudi govori, da je dr. Sušteršič včeraj ves dan zaslišaval priče. (Dr. Sušteršič: Eno samo! Hrup na galeriji. Glavar grozi, da pusti izprazniti galerijo.) Predlog dr. Sušteršiča izgleda prav kot bi bil stavljen v obstrukcijske namene. Stvar, za katero se gre, je preveč resna, da bi se smela zlorabljati za obstrukcijo. Potiebno je, da se sprožena zadeva natančno preišče. (Dr. Sušteršič: Saj pride v odsek! Dr. Tavčar  opravilnika  ne pozna! Velik hrup in ne-uraljivi medklici. Dr. Tavčar: Vi, dr. Sušteršič, seve vse bolje veste, saj ste iz sorodstva Sv. treh kraljev! Veselost.) Vlada ne bo mogla ugovarjati neovržni resnici, če ne postane ta zbornica prostor, kjer veljajo kazinski čiki za argumente. Glede demonstracij, ki so se godile pred nekaj dnevi na kolodvoru, se strinjam s tistimi, ki pravijo, da bi se bile lahko preprečile. Prepričan sem tudi, da je bila množica provocirana, ali tiste priče, ki jih je dr. Sušteršič navedel, ne zadostujejo, imeti moramo ves akt, če ne je nemogoče izreči pravično sodbo. Mi ne bomo šli za namene dr. Sušteršiča in dr. Schvvei-tzerja v ogenj, nego za čast dežele Kranjske, za resnico.
Poslanec Hribar izjavlja, da, če bi ne bil vezan po klubovi disciplini, bi on gla«oval za nujnost dr. Šuš-<eršičevega predloga. Kar smo doživeli glede poročanja korespondenčnega urada, priča, da je predlog nujen. Korespondenčni urad je že premnogokrat pomagal, da so se širili po svetu neresnični nazori in slaba mnenja o naši deželi in o Ljubljani. Poučen sem iz uradnih spisov o lanski demonstraciji pred kazino in o tistih strelih. Obžalujem, da je korespondenčni urad tedaj poročal očitno neresnico, dasi sem vse storil pri vladi, da bi se neresnično poročilo popravilo, ni vlada smatrala za vredno, da bi Ljubljani odvzela oni madež. Streljalo se ni v kazino. Kar se tiče slučaja kadeta Malica, imam prepričanje, da je Malic sam provzročil s psovkami, da je bil tepen. Obžalujem pa, da se je spravila stvar že danes sem, ker sodna preiskava le ni dognala resnice. Co bi dr. Sušteršič ne bi upeljal obstrukcijskih nujnih predlogov, bi bila gotovo naša stranka prva. ki bi danes glasovala z nj ni. saj se gre za to, da se ohrani časi dežele in mesta Ijubljanskeža. Pribiti pa se mora, da se v Trstu gode veliki nemiri in nepatrijotične manifestacije, a o teh se poroča milo in obzirno, dočim se pri nas vedno pretirava.
Poslanec dr. Krek pravi, da se jo povodom zadnje karnijolske slavnosli videlo, da je korespondenčni biro slikal Slovence kot divjake in suro veže. Temu se mora enkrat za vselej napraviti konec in poka/, iti, da se slovenski narod ne du žaliti.
Deželni predsednik H e i n meni. naj se počaka s to zadevo, da jo pojasni sodnijska preiskava.
Poslanec Drobnič protestira, ker je deželni predsednik govoril samo nemški, katerega jezika on ne razume. (Viharni „živio''-klici in ploskanje na galeriji.)
Ko deželni glavar prekine za nekaj minut sejo in zagrozi galeriji, da jo izprazni, ugovarja deželni predsednik Hein. da bi bil sovražil k slovenskega naroda.
Polanec Pogačnik napade barona Heina, ker je obiskal Malica, kar pa deželni predsednik zanika.
PODLISTEK.
Zgodba hudodelstva.
Spisal Mu k sini Gorki. Dalje.
Hoja je bila prijetna in lahka, noga se mu ni vdirala v trdem snegu, ležečem na polu; mrzel in čist zrak je napajal njegove prsi s poživljajočo svežostjo in daljina, ki je postajala vedno bolj višnjeva, je bila zapeljivo lepa. Ljudje, katere je Ivan srečaval, so ga zrli prijazno in dobrodušno. Na mah, ki je rastel po Ivanovi bradi, je legla slana, dečko je vihal zgornjo ustnico ter jo zadovoljno opazoval: brki so se mu zdeli dolgi in lepi. Ob cesti je moško koračil smolnatočrni krokar. Ivan je zažvižgal, črni tovariš pa ga je pogledal le po strani in le bolj se je približal cesti. Ivan je udaiil lako močno z orokovičenima rokama, da se je čulo kol strel, toda tič se tudi s tem ni dal opla&iti. „Ti hudičeva zalega!" je zamrmral Kuzin in hitreje' korakal dalje.
Proti poldnevu, ko je prekoračil Ivan že skoro polovico pota proti mostu, je nastal metež. Prikazali so se zdaj tu, zdaj tam lahki, prosojni snežni oblački, drvili so se okoli po zraku, zadevali skupaj in pokrivali Ivanov obraz s finim prahom. Časih se je dvignila tesno pred njegovima nogama množica snežink, kot bi hotela fanta zadrževati, potem ta mu je zaletel veter zopet v hrbet in ga tiščal naprej. Daljina je bila zavita v motne oblake, veter je žvižgal, drsal po zemlji, zametaval sledove, drvil po cesti dalje in tulil v dolgih, žalostnih glasovih. Ljudje in konji, ki so se pomoljevali somteitja, so se prikazovali in izginjali kakor kamenje v vodi.   Ivan je zaprl očesi
Ko sta govorila le poslanca dr. Schvveitzer in dr. Krek, dii deželni glavar nujnost Sušteršičcvega predloga na glasovanje. Nujnost se odkloni.
Poslanec dr. Schvveitzer protestira proti temu, da se je dalo na dnevni red nekaj točk. ne da bi se poslancem pravočasno izročila tiskana poročila. Deželni glavar se sklicuje na dosedanji običaj, čemur pritrdi tudi poslanec Etri ba
Potem se se vršile dopolnilne volitve v finančni in upravni odsek. V finančni so bih izvoljeni poslanci dr. Ferjančič, Pire, dr. Tavčar, dr. Schčppl in Ulm ; v upravni pa Božič, dr. Majaron, Luckmann, Rech-bach, Wurzbach.
O sadni razstavi v Radovljici.
— Odbor sadne razstave v Radovljici naznanja vsem onim, k' žele kupiti večje ali matljle inno-
j zine lepega sadja, da je zbral od razstavljalcev tozadevni materijal. V posebni knjigi je zabeleženo, koliko imajo posamezni razstavljalci sadja za prodati in po kateri ceni. Kdor želi kupiti sadja za dom ali za kupčijo, naj pride v razstavo, da si izbere vrste in polem naroči ali naravnost pri razstavljalcu ali pa po posredovanju razstav-
| Ijalnega odbora. Lastnikom sadja, posebno od bližino Radovljice pa se priporoča, da čimprej pripeljejo ali pri-neso sadja naprodaj v razstavo, ker si prebivalstvo mesta Radovljice samo želi nakupili nekaj lepega zimskega sadja. To naznanja odbor zaradi t ga, ker želi, da donese razstava že neposrednih koristi razstavljalcem in občinstvu. Ta sadni semenj v razstavi se lahko prične takoj in traja do zakljir.ka razstave.
— Visoki gostje v sadni razstavi v Radovljici. Sadno razstavo je obiskal v Radovljici dne 30. m. m. ataše ruskega poslaništva na Cetinju baron pl. Meck, dne 1. t. m. pa se je mudil v razstavi fcm. baron A I bori, intendant Bosne in Hercogovine. Visoka gosta sta se jako laskavo izrabila o razstavi.
in korakal v temi dalje, spremljan po stokanju in to-ženju vrišča.   Boki so ga boleli, noge so postale težke.
Zibaje se je koračil, stopical po snegu in se pikro spomnil matere: „Ona sedi tam udobno in jaz moram potovali!" . . .
Potem je postal tako truden, da ni več premišljeval in si le želel priti kolikor mogoče hitro v mesto, da bi se spočil in pil čaj. Z upognjenim hrbtom in sklonjeno glavo je šel dalje, enak biku, in ni se zmenil za to, kar se je godilo okoli njega, dokler se ni oglasilo skozi hučanje viharja počasno tulenje tovarniške piščali. Obstal je. vzklonii se kviško in globoko vzdihnil. Segel je v žep po denarjih, vtaknil jih v usta za lica, da bi s svojim žvenkom ne pripravili mestnih ljudi v izkušnjavo.
Zavito v sivo, sneženo odejo izgledalo je mesto kakor Črn oblak, ki se je vlegel na zemljo. Oglasili so se cerkveni zvonovi. Veter je nesel globoko brnenje dalje in nadkrilil je njih kovinaste glasove s svojim tulenjem. Ivan jo potegnil kučmo z glavo, prekrižal so in rekel k sebi: «Tedaj sem na cilju!»
*•
Ko je stopil Ivan v gostilno, dotaknil se je njegovega obraza gost in vlažen zračen val, ki je enako gorki, mokri cunji izbrisal z njegovih lic čut skelečega mraza. Višnjevkast, pekoč dim je visel pod obokanim stropom in se žgoče dotikal oči; duh žganja, tobaka in zažgane masti mu je uhajal v nos; vrišč in hrup v gostilni jo bil zamolkel in zmeden in vsled vsega tega jo napadla Ivana neka omotica.. Počasi korakajo med mizami.si je. iskal prostorčka, pa ga ni našel. Povsod so sedeli rdeče-
— Zaključenje sadne razstave. Ker dohaja na sadno razstavo še vedno precej obiskovalcev in se pošilja raznih vrst sadje, zlasti priporočanja vredno gospodarsko in trgovinsko bla?o, tako dajo vsak prostorček v razsta\i izpolnjen, sklonil jo odbor, da se razstava zaključi šele drugo polovico lega meseca.
— Odlikovanje nr/stavljalcev se jo vršilo že dvakrat. Dosedaj je dobilo sedun razstavljalcev prva odlikovanja, in sicer gg.: okrajni glavar pl. Detela, župan Ivan Hribar, Alojzij Pavlin iz Podbiezja, župnik Sirupi iz Šmartna pod Šinarno goro, Hafner. Tršar, Suhadolnik in Tomšič. Gospod Tomšič z Vrhnike je dobil najvišje odlikovanje.
V Kranju, 8. oktobru.
Pred 25 leti. Včeraj je preteklo 25 let, odkar so vstopili češki poslanci v državni zbor. Od takratnih članov češkega kluba sedaj ne najdemo nobenega več. Iznud 353 poslancev te perijode jih je sedaj le še 20, ki so bdi žo takrat državni poslanci. Stranke so se takrat delile na: 91 liberalcev, 54 naprednjakov, 54 češki klub, 57 poljsko kolo, 57 desni centrum in 40 divjakov; danes pa šteje zbornica 23 strank.
Ix štajerskega deželnega zbora. Slovenski de-želnozborski klub je volil načelnikom poslanca Robca. De želnozborski klub katoliško -kon*ervati\ne stranke na Štajerskem je prenehal in se odslej imenuje »krščanska ljudska stranka».   Predsednik ji je poslanec Hagenhofer.
Macedonija. Zadnje dni je bilo zopet umorjenih mnogo uglednih Srbov. Pobilo so jih bolgarske čete, ki hočVjo, da so Srbi prijavijo kot Bolgari komisiji, ki je pričela popisovati prebivalstvo v Macodoniji. Nekateri bolgrajski listi so zelo napadali bolgarsko vlado, češ, da hujska bolgarske čete. Toda srbski vladni krogi niso tega mnenja, pač pa sodijo, da bolgarske revolucijonarne čete le iz maščevalnosti pobijajo .Srbe. Zato je srbska vlada že storila potrebne korake in objavila, da hoče v sporazumu z bolgaisko vlado in pomočjo reformnih dižav preprečiti zločinstva v Macedoniji.
Dogodki na Balkanu. Bolgarska vlada prigovarja, naj so kakim 5000 beguncem iz dnnopoljskega vilajeta dovoli vrnitev v domovino. Tuiška vlada pa se zelo protivi tej zahtevi in bati se je vsled tega kakih konfliktov. — Pred kratkim je prišlo y vasi Oergu do hudega boja mod Grki in Bolgari, Grki so izgubili dva moža, na bolgarski strani pa je padlo 9 mož, 15 pa je bilo ranjenih. Vsled tega jo prišel na vse škofe ukaz, da morajo vsa poročila o gibanju ustašev pošiljati patrijarhu, ta pa izroči to poročilo turški vladi. Seveda škofje v svojem cerkvenem fanatizmu vse zelo pretiravajo.
Umrl je dne i. t. m. slavni angleški politik Willian Marcourt v slamsli 77 let.  Kot z\est pristaš Gladsto-
nosi vozniki, napol migi delavci z izpitimi obrazi, v cunje zaviti potepuhi so zrli mračno in preudarno nanj s svojimi tatinskimi očmi. Eden izmed njih, visoko postave, suh zanikernež z rdečimi brki je namignil Ivanu in mu rekel medtem, ko mu je ponudil roko:
• Dober večer, dečko!  Pojdi som!»
Ivan se je prestrašil in zadel z ramo ob malo, skoraj okroglo žensko. Njen obraz je bil kričeče rdeč, obrvi pa je imela moćne, brkam enake.
• Pazi, štor!» mu je zavpila s hripavim glasom.
V sprednjem voglu gostilne, pod svetilko pred božjo podobo, je sedel sam nek moški, Ivan se mu je približal.
• Smem li prisesti ?> «Kajpak!»
Ivan se je vsedel na stol, odpel si ovratnik svoje 6iiknje in rekel: „Joj, joj, toliko ljudi!*4
«Ta prostor ni nikdar prazen! Ali ste iz vasi?» «Da.»
nijev je igral svoj čas veliko vlogo in je bil vodja on dotne liberalno stranke.
Rusko-japonska vojna.
Položaj v Mandžuriji je še vedno nejasen. Nič gotovo ni. pride li pri Mukdenu do resnih bojev ali ne, in kateri nasprotnik da prvi napade. Sicer pa kaže vse, da se bo vršila bodoča velike bitka pri Tijenlingu, a ne pri Mukdonu. Pride li še pred zimo do bilke, odloči se v kratkem času. Ruski krogi pričakujejo sredi oktobra odločilne bitke na mandžurijskem bojišču. Akoravno je občudovanja vredna japonska taktika, vendar nihče ne dvomi nad Kuropatkinov o zmago.
Japonci so zahodno od Liaojana zajezili reko, da s pomočjo povodnji čuvajo svoje levo krilo. Sicer pa je situacija neizpremenjena. Rusi so se zdalno pomnožili od Jantaja do Liaojana ter imajo utrjene pozicije južno in južno-vzhodno od Mukdona. Okoli in okoli vlada '/daj popoln mir. General Kuropatkin nima namena prodirati proti jugu. Njegov načit temelji zdaj v tem, da bo izkušal, kakor hitro prično Japonci zopet prodirati, z večjimi in malimi napadi kolikor mogoče oslabiti in jo izvabiti proti severu, kjer bi jo objela vsa ruska moč.
Zadnje dni so bili Japonci zopet tepeni pred Port Arturjem. Od 19. do 2:». m. in. so neprestano obstrelja-vali in naskakovali trdnjavo. Najhujši spopad je bii na Velikem hribu in takorekoč najbolj krvav v celi vojni. Ta boj kazal je Japoncem njih obupno odločnost in jim doprinesel zopet velikanskih izgub. Glavni napad je bil dne 23. m. m. ob 5. uri zjutraj, ki je je vršil na zahodu in severozapadu in je trajal celi dan. Rusi so .j zelo branili in po več naskokih Japoncev se je umaknila ruska posadka iz nasipov v utrdbo Ičan. Japonci so prodrli do utrdbe, toda tukaj so bili skoraj popolnoma uničeni, folk št. 30, ki je štel 4000 mož, ostalo jih je še samo 11 in 1 podčastnik. Konečno so se morali umakniti. Še dvakrat so Japonci poizkušali, da bi zopet zavzeli svoje pozicije, a vse zaman. Učinek iz ruskega topništva je bil grozen. Vso Veliko goro so pokrivala mrtva trupla z raztrganimi človeškimi udi. V enem samem jarku je leželo 300 Japoncev in 200 Rusov. Vse izgube na obeh straneh od 19. do 23. m. m. znašajo približno 12.000 mrtvih in ranjenih. V nekem boju je japonska baterija pomotoma streljala na japonski oddelek. Pešci so nato streljali in naskočili baterijo ter pobili nekoliko topničanjev. Vsled tega je bil sklican vojni svet, ki je obsodil 90 vojakov na vislice.
Te dni je izdal japonski ministrski predsednik proklamacijo, ki se glasi: Vojna mora še dolgo trajati. Narod mora biti trdno odločen, da doseže uspeh in mora biti pripravljen doprinesti potrebne žrtve. — Bomo videli!
• Po delu?»
• Pravzaprav da!»
•Tu je slabo v tem oziru!» «Res?»
•Gotovo! Jaz sem že tretji teden tu.»
• In še vedno nič dela?>
Hitro, kakor martinček je švignil natakar mimo mize.
«Prineseš mi lahko čaja!» mu je zavpil Ivan in pričel opazovati svojega soseda. Imel je okoli petindvajset let in bil oblečen v zamazano, strgano, vatirano žensko jopo. Bil je vitek in suh in visel je nad mizo, kakor bi hotel skriti pred ljudmi svoj obraz. Ta obraz je bil gosto kozav, brez brk in obrvi. Semtertja je hitro in krepko dvignil svojo, na kratko ostriženo glavo, pogledal Ivana s svojimi velikimi očmi, kakor bi se nečesa hotel spomniti. Ko pa je opazil, da ga tudi Ivan meri, nategnil je svoji tenki ustnici na smehljaj in rekel poltiho: „Imel sem plašč, kučmo — vse sem pognal! Le fe par škorenj imam" . . . Dalje prihodnji*.
Iz Tokija poročajo: Vkljub napredovanju pred Port Arturjem ne mislijo tukaj Se na udajo trdnjave. Sploh so prišli tukaj do jako resigniranega prepričanja glede zavzetja trdnjave, odkar je prišla vest, da ni pričakovati baltiškega brodovja pred prihodnjo spomladjo. Iz gotovih (?) virov vedo, da bo začetkom novembra pošla Steslju vsa municija. Pustili ga bodo tedaj mirno biti še do •zadnje granate in patrone., kakor je rekel sam, in potem šele napraviti naskok, ako ne bodo se še poprej srečne okolnosti pripustile naskoka. Permanentnih utrdb Japonci še niso naskakovali, kakor trde poprejšnja poročila, ter je treba na mnogih krajih napraviti še vrzeli, skozi katere bodo lahko udrli v mesto. Med permanentnimi utrdbami je mnogo podzemeljskih prostorov, ki so varni pred bombami, tako da trpe oblegalci izgube le pri svojih pogostih izpadih, toda nikakor ne pri brambi.
«Daily Mail» javlja iz Kodanja, da je dobil car Nikolaj pretekli teden od portarturškega poveljnika generala Steslja poročilo, v katerem zatrjuje, da upa Port Arlur držati še tri mesece. Pred Port Arturjem ne manjka Japoncem živil, pač pa dobre pitne vode. V Tokiu so bridko razočarani, da Port Artur še vedno ni pal.
«Matin» v Parizu je prejel od svojega poročevalca iz Cifu sledečo brzojavko: Tukajšnji ruski generalni konzul je prejel iz Port Arturja poročilo gospoda Balahova, visokega dostojanstvenika carskega dvora in načelnika sanitetnega oddelka ruske vojske v Vztočni Aziji. Balahov prosi, naj se objavi, da so Japonci na člane rdečega križa večkrat streljali, med tem ko so isti pobirali po bojišču mrtve in ranjene vojake. Mnogo postrežnikov je bilo ubitih.
Ogorčenje je tem večje, ker so bila pri japonskih mrličih najdena naznanila, tiskana v ruskem jeziku in podpisana od japonskega generala, v katerih so bili Rusi naprošeni, naj to mrtvece, ki so padli blizo utrdb, pokopljejo.
Iz Tokija se poroča, da je rusko brodovje zapustilo portarlurški pristan. Naletelo je na admirala Togo in vnela se je* pomorska bilka.
Dopisi.
Iz Radovljice. Naše, včasih kakor mrtvo mesto, je v zadnjih letih naenkrat oživelo. Ivo se je odstranila ovira, ki je zadrževala desetletja razvoj mesta, ko so so jeli obširni prostorni travniki na severnem in zapadnem delu mesta parcelirati, tedaj šole se dvigne vsako leto več novih stavb, ki so v kras vsemu mestu. Na cesarjev god pretekli torek smo otvor li novo šolsko poslopja, impozantna stavba mestne hranilnice je bila uže dodelana preteklo jesen, dve prav lični vili sta se dogradili tekoče leto, g. Zalar je sezidal novo enonadstropno hišo, v kateri je nekaj sob za tujce in tudi dobro obiskana gostilna. Tudi posojilnica namerava zidati svoj lastni dom, tako da bo ob poti v Lesce kmalu stala hiša pri hiši.
Tudi sadna razstava, na katero prihaja vsak dan še novo sadje, je Radovljico bolj odprla svetu, ker vsak dan obišče več odličnega in priprostega občinstva nad vse zanimivo izložbo.
Radovljica je po naravi ustvarjena za letoviško mesto. Na vse strani so krasni izprehodi in izleti — omenjamo le Brezje, Begunje, Poljče, Lesce, Bled, Kamnogorico — nikjer nobenega tovarniškega dima, ki bi oknževal zrak, po celi okolici smrekovi gozdi — in vendar tujci do zadnjega niso zahajali k nam. Vzrok je bil v prvi vrsti veliko pomanjkanje stanovanj, s čemer se je v zadnjem času izdatno opomoglo, dalje pa posebno nedo-^ajanje dobre vode. Vodovod je naravnost vitalnega pomena za Radovljico, od vodovoda je odvisna boljša bodočnost našega mesta. Novi občinski odbor se je z vso vnemo lotil tega dela, ali kaj, ko vmes segajo vidni in nevidni -faktorji in zabranjujejo celo konstituiranje občinskega starešinstva, kaj šele uspešno delovanje v vodovodnem oziru. Dalje naj se pa tudi zdrami eden izmed domačinov — saj kapitala je dovolj v mestu — in naj zgradi modom hotel s kavarno v novem koncu mesta. Uspeh mu je zagotovljen. Hvaležno mu bo domače ob-
činstvo in tujci, ki so le dozdaj morali naravnos*. ogibati mesta, kjer je bilo vsega skupaj komaj par sob za prenočišče.
Tratarske novice.
Ker že z vseh strani Gorenjske in tuli naše doline prinašate novice, naj svet zve tudi kaj iz našega kraja. Od zdaj hočemo redno tudi od nas sporočati vse važnosti »Gorenjcu«, da svet ne bo mislil, da pri nas, na Trati namreč, le spimo. Kaj še! Pri nas gode se zadnji čas čudne reči, pozornost in zanimanje vzbuja strelni klub v župnišču. O tem klubu, ki je za šport duhovnim gospodom, prinaša novičar nekatere podrobnosti. V našem župnišču, kjer je zadnji čas nekako zbirališče vseh «uzor-duhovnikov», piipetila se je prctečoni teden velika ne — nerodnost, katera je stala skoro človeško življenje.
Listi so že poročali v kratkih noticah in kaj mili obliki, kakor bi bila to nedolžna šala, kalero sta vpri-zorila starooselški župnik, ne neroden, ampak pravi drvar in nadebudni bodoči profesor škofovih zavodov Jožo Kržišnik, podomače «žepanov Jože», ki sta streljala na mlada dekleta. Zakaj je izbral župnik Soukup dekleta za tarčo? To vprašanje je pojasnil neki kmet iz Stare Oslice tako: «Meni se prav nič čudno no zdi, če naš fajmeštor strelja na dekleta, saj zmerom pravi, da bo vse babe postrelil, zdaj je pa začel.» No, tedaj nam je vse jasno, zakaj si je izbral «od preveliko obhajil oboleli* mlado dekle za svojo žrtev.
Če se hoče kdo [znebiti otrok, je rekel neki krnet, naj jih pelje v farovž. tam jih že spravijo na oni svet, saj so jih že začeli. Tudi ta ni brez pomena.
Kam je šel «žepanov Jože» najprej povedat, kako v farovžu streljajo tarčo? Kam nekam? Tja, kjer so kaka brhka dekleta, v «Hlevčk» in k ^Jakove« v Srednjo vas.
Kdaj se nadaljuje streljanje? Takrat, ko dobe zopet puško, ki je zdaj na varnem pri žandarmeriji, sodniji ali drugod spravljena in ko pridejo z Dunaja neke posebne vrste patronov, s katerimi vsak zadene, četudi š<? v tla mori in katere priskrbi »žepanov Jože». Dekleta, patrone po Jožetovem!
Ljudje vobče govore, da ni čuda, če se take reči gode po župniščih, saj nimajo ti ljudje nobenega aeia in Bogu kradejo čas. kakor si vedo in znajo. Čudimo so le našemu župniku Čebešeku, o katerem smo imeli najboljše pojme o njegovih namenih, pa da se je tako iz-preobrnil in da trpi poleg sebe osebe, o kateriii ne govore ljudje najboljšega.
Novičar.
N a Gorenjskem
Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike <Gorenjca», katerim je potekla naročnina s 1. oktobrom, uljudno prosimo . da čim preje obnove nadaljno naročnino, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Shod kranjskih sadjarjev t Radovljici. Pred zaključkom sadne razstave se bode vršil v Radovljici shod kranjskih sadjarjev, na katerem bode razgovor o napredku domače sadjereje. Dan temu shodu se določi natančno v kratkem. Na shod opozarjamo vse za domače sadjarstvo zanimajoče se kroge, da se blagovolijo pripraviti in si prirediti kak pameten predlog.
Privatna nemika šola kranjske industrijske družbe na Savi se je letos razširila že v dvorazrednico. V oskrbovanje jo je vzel ljubljanski šolski kuralorij, namreč društvo za pospeševanje nemškega šolstva na Kranjskem. Tako pridno delajo Nemci!
Redni občni zbor meščanske godbe v Kranju se vrši v nedeljo v Pungratu dne 16. oktobra ob dletih dopoldne. Dnevni red: 1.) Poročilo blagajnika, 2.) Poročilo tajnika, 3.) Volitev novega odbora. 4.) Slučajnosti.
Nesreča. Dne 3. t. m. yi nesla 57 let stara Marijana Dolenc, ki stanuje v kajži Vinka Černivca v Naklem, drva po dva metra visokih stopnicah, pri katerih pa m nobene ograje. Nesrečnica je padla po stopnicah in obležala mrtva.
Deželni zbor kranjski. Včerajšnja seja je bila silno burna in, kakor je »videti iz naslednje notice, je bila najbrž zadnja tega zasedanja. V tej s«ji je vložila narodno - napredna stranka predlog zastran ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Povabila je klerikalno stranko, naj podpiše ta predlog, saj se gre ta skupno, narodno, popolnoma nestrankarsko zadevo. Vzlic temu je dr. Šušteršič kratko-malo izjavil, da klerikalci ne podpišejo tega predloga in ga res tudi niso podpi-ali. Tako je klerikalno narodnjašlvo. Več o tej seji izpregovorimo pnhodnjič,
Kako dr. Šušteršič rešuje čast kranjske deiele. Ko je dr. Šušteršič v pred/.adnji dežejnozborski seji utemeljeval nujnost svojega predloga glede c. kr. korespon-denčnega urada, se je širokoustil, da rešuje čast kranjske dežele. Dr. Žlindra, ki ima mnogo več vzroka skrbeti za svojo čast, je v včerajšnji seji za čast kranjske dežele zopet točil debele solze, ki so pa bile — kakor se je kmalu pokazalo — krokodilove! Pri utemeljevanju svojega predloga je cčital dr. Tavčarju, da z neresnicami Operira, )ipv je v predzadnji se i trdih, da je poslanec Pogačnik sam pravd, da je klerikalcem ravno prav prišla Malitscheva afera.  Dr. Tavčar ga je zavrnil: To je res-nca! Šušteršič: Dr. Tavčar še vedno pravi, da je resnica, kar je laž. Tavčar: Kaj bote vi meni laž očitali! Šušteršič: Da, vi ste lagali! Tavčar: Očitanje takega človeka me ne more zaliti, vi lažnjivec! — Sedaj nastane nepopisen hrup. Kakor besen se zakadi dr. Šušteršič pred sedež dr. Tavčarja, vihti nad njim pesti, premet uje in mečka papirje na mizi, tuli, kakor obseden, in zopet divje dviga pesti proti dr. Tavčarju. Ta surov nastop napravi na vse navzoče vtis, da dr. Šušteršič hoče izzvati pretep, bržkone je pričakoval kot odgovor na svoje nezaslišano izzivanje   prvega udarca od stiani narodno-naprednih poslancev, da bi potem prodajal dobremu in vernemu ljudstvu svoje katoliško -naiodno mučeništvo. Kot zvesta opioda mu stojita ob stiani Čočov Francelj in kravar Drobnič, vsi drugi njegovi tovariši zapuščajo, sramuje se svojega voditelja, drug za drugim d \ orano. Dr. Tavčarja obstopijo napredni poslanci, ostre besede, kakor se še niso čule v novi zborniei, padajo, župan Hribar pomirjuje, dr. Šušteršič psuje in divja, kakor da je popolnoma ob pamet.  Dr. Majaron vikne: «Vi ne boste nikogar resnice učili!« Pire kliče: Tako rešuje dr. Šubteišič   čast   kranjske   dežele!    Obnaša   se tako kakor   kak  kravji   pastiri*     Šušteršič   vpije: «Kaj se pa napihuje ta krota?»  Pire:  «Vola vidi! Sram vas bodi, vi  umazana žlindra!« Deželni glavar vleče na7aj Šušteršič*, ki se 2opet zaganja v dr. Tavčarja, z galerije grome urnebesni klici: »Žlindra! Žlindra!« Razburjenje je splošno, vsak čas se je bati sprejema. Glavar zaukaže izprazniti galerijo.   Ko uvidi, da velikanskega škandala ne bo kome in da hoče večina zapustiti zbornico, zaključi sejo.  Zavrnil je sicer dr. Šušteršiča, a ta je tuleli in besnel naprej. Prepir med poslanci se je nadaljeval še na hodniku pred dvorano in da se je tudi tu pokazal dr. Šušteršič pravega mojstra v psovanju, je samoobsebi umevno.   Bržčas je bila včerajšnja seja zadnja letošnjega zasedanja, kajti pri tacih razmerah ni misliti na redno delovanje. Dežela bo zopet trpela velikansko škodo, in vsa zasluga za to gre dr. Sušteršiču, ljubljencu ljubljanskega škofa. Voditelj katoliško - narodne stranke je začetkom seje poudarjal, da je na dnevnem redu čast kranjske dežele, in kmalu na to je pokazal, na kak način on ume to čast reševati. Pov*od drugod bi bil tak člo-vjek nemogoč.
V Selcih nad Škofjo Loko je dne 6. oktobra umrla gpspa Marija Tavčar, rojena Jelene. N. v m. p.!
Iz 6kolje Loke se nam piše: Devetdesetletnico rojstva je praznovala minuli četrtek v Školji Loki gospa Marija Sršen, vdova po adjunktu glavne deželne blagajne. Naravnost neverjetno je, kako je gospa še čvrsta ip čila. Vrle narodne dame, na čelu jim gospa prof. Halladova, so priredile jubilantinji krasno uspeli častni večer pri g. Homanu. Gospa prof. Halladova je nazdravila čvrsti jubilantinji približno tako-le: Danes praznujemo v t/em Jkrogu redko, a lepo slavnost devetdesetlet-
nice rojstva gospe Sršenove. Malo jih je, katerim bi usoda določila tako zares dolgo življensko dobo. Primanjkuje mi primernih besed, da bi dovolj jasno izrazila v imenu nas vseh zbranih iskren'4 čestitke gospej Sršenovi ob tem redkem slavlju, vem pa, da govorim vsem cenjenim uostom iz srca, ako napijem gospej slav-Ijenki, izražujoč želio: Bog ji daj dočakati stoletnico. Zares i dkritosrčno in iskreno čestitanje je sledilo tej napitnici. Vesela družba, v kateri se je še marsikaka krvpka beseda povedala, ostala je dokaj časa zbrana, ter se slednjič razšla, žHeč čvrsti gospej dočakali tudi stotega rojstnega dne.
Nemški turnarji so v nedeljo na Jesenicah dražili Slovence s svojimi frankfurtaricami. Psovali so Slovence z • Windiscbe Hunde«, vsled česar so bili napodeni s kamenjem. — Nemški inžener Enderes je napadel dne 4. t. m. popoldne visosošolca J. Pretnarja in ga pobil na tla. Pretnar je ranjen na desni roki.
Redka usmiljenost. Iz Radovljice se nam piše: Predvčeranjem so ne-li k zadnjemu počitku nekega krojaškega učenca pri g. Jos. Pogačniku v Radovljici. Revež je bil sirota brez očeta in matere. Bolehal je čez eno leto za jetiko. Njegova gospodinja mu je kljub dolgi bolezni stregla s požrtvovalno ljubeznijo kakor mati, mu oskrbela zdravniško pomoč in konečno lep krščanski pogreb na lastne troške. Na tej posnemanja vrodni usmi-Ijenosti se mora pač vsklikniti: Bog poplačaj vrlim dobi otnikom stotero! Obrtniški in trgovinski učenci darovali s-o svojemu ubogemu prijatelju krasen venec s trakovi.
Obesil se je v skladišču tvrdke Madile & Co. na Jesenicah skladiščni paznik, 39 letni Antonio de Col, doma iz okraja Bellono v Italiji. Vzrok samomora ni znan.
Koroška Bela-Javornik. Slavnostno blagoslovljenje in otvoritev novega šolskega poslopja se je vršila minuli četrtek ob desetih dopoldne.
Postne stvari. Za občino Ćešnjice v kamniškem okraju se napravi poštni nabiralnik.
Narodna čitalnica v Kamnika vabi k dramatičnemu večeru v nedeljo dne 9. oktobra 1.1. v društveni dvorani. Spored: Veseloigra «Ornožiti se mora«, burka •Bratranec* in živi podobi »Snubitev na kmetih* ter • Vesela družba na bohinjskih planinah*.
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur*. Išče se: 2 pomočnika železninske stroke za Ljubljano, 2 pomočnika železninske za Celje, pomočnik špecerijske za deželo, 9 pomočnikov mešane za deželo, pomočnik galanterijske za Ljubljano, kontorist in učenec za špecerijsko trgovino v Ljubljani. — Službe išče: 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturi jske, 17 pomočnikov mešane, 2 kontorska praktikanta, 2 blagajničarki.
14. in 15. letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za šolsko leto 1901/1902 in 1902/1903 je ravnokar izšlo. Med podporniki čitamo tudi več gorenjskih rodoljubnih odličnjakov.
Križem sveta.
Nesreča na železnici. Na Angleškem, na železnični progi Great Westru je skočil s tira brzovlak 4 so mrtvi, 50 ranjenih. Vlak je popolnona razdrobljen.
Tatvina. V občini Keszel na Ogerskem so neznani lopovi ulomili v poštni urad ter oropali 15.000 kron gotovine. %' \
Kolera na Ruskem. V Baku je zbolelo za kolero zadnji teden 111 oseb, od katerih je umrlo 60. V Sa-bastovu zboli za kolero poprečno vsak dan 13 oseb.
Nove bankovce po 10 kron namerava izdati avstrijska banka. Ti bankovci bodo podobni ameriškim, ki so bolj podolgovati.
Čuden nagrobni napis. V St. Zena pri Reichen-hallu je umrl nedavno župnik, ki so ga pokopali t>k cerkvenega zidu, na zidu na se blešči na plošči nagrobni napis, kjer je čitati med drugim: <Posvetili dragemu rajniku njegovi hvaležni otroci. Odkritosrčna novost!
Utonilo je v Pueblo Gollerado 5000 ljudi vsled tega, ker je počila vodovodna cev.
V dalmatinskem deželnem zboru v Zadru prišlo je dne 6. t. m. do jako hudih prizorov. Ko je dr. Ivče-vić otvoril sejo. hotel je govoriti deželni predsednik baron Handel, nakar so vsi poslanci zagnali velikanski hrup ter mu preprečili vsako nadaljno govorjenje; vse vprek je vpilo, da mora ven. Ko se je hrup nekoliko polegel, povzel je besedo dr. Cingrija ter v imenu vseh poslancev izjavil, da deželni zbor toliko Časa ne zboruje, dokler ne odstopi deželni predsednik naron Handel. Baron Handel je takoj nato zapustil ves srdit zbornico. Proti njemu so nastopili skupno vsi poslanci, Hrvati, Srbi in Lahi. Zasedanje je zaključeno. Vso noč so hodile po mestu patrulje z nataknjenimi bajoneti. Mir se ni kalil.
Poneveril je na Dunaju kane. oticijal pri ministrstvu za bogočastje, Fr. Draschtik, ki mu je bilo poverjeno vodstvo za obrtnijske šolo, avstrijskega muzeja 26.000 t\ in pobegnil.
Nič več očal. Angleški časopisi poročajo o senza-cijski iznajdbi zdravnika dr. Smitha v Londonu. Isti je namreč iznašel novo metodo, kako se ozdravijo kratkovidne in dalekovidne oči, da ni treba več nositi očal. Natančneje njegova iznajdba še ni znana, a v glavnem obstoji v masaži očesa. Dr. Smith je doslej ozdravil po novem načinu 30 oseb, a razen ene osebe so vse opustile očala ter vidijo na daleč in blizu popolnoma dobro. Zdravljenje se jo izvršilo v zelo kratkem času ter ostane trajno.
Duhovi naprodaj. V Cikagi so razkrili tovarno za •spiritistične potrebščine*. Tovarnar, ki je pošiljal kompletne priprave za spirit'stične predstave z mediji vred, je izjavil: «Moje podjetje je bilo krepko. Z mojo pomočjo so plavale roke po zraku ter zopet izginile v temi, pokazal se je obraz in cela podoba, kakor je kdo želel. Tudi glasove iz drugega sveta so pričarale moje izborne priprave.«
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1904 je vložilo 376 strank K 68.442'13, dvignilo pa 247 strank K 54.994*22, 3 strankam se je izplačale posojil K 5.500-—. Stanje vlog iznaša K 3.445.477*23, stanje hipotečnih posojil kron 2,006.096'03 in denarni promet K 213.897*86.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru je 186 strank vložilo K 73.151 99, 120 strank dvignilo K 41.295*73, 14 strankam seje plačalo posojil K 18.650'—. Denarni premet K 323.517 81.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu septembra je vložilo 83 str. K 16.807'97. 48 strank je dvignilo K 16 822*2**, 5 strankam se je izplačalo posojil K 6.900'—. Stanje hranilnih vlog K 535.637*04 Stanje hipotečnih posojil K 543.368'56. Denarni promet K 66.968*61.
Mestna hranilnica v Slamniku. V mesecu septembru 1904 je 156 strank vložilo K 47.031 11, 102 strank je vzdignilo K 33.941*46, 11 strankam se je izplačalo posojil K 10.040*—. Stanje vlog iznaša K 1,084.602'14. Stanje hipotečnih posojil K 800.749-40. Denarni promet K 114.764*69.
Loterijska srećka dne 1. oktobra t 1
Trst: 38      77      86      71 11
Učenca
poštenih starišev, ki ima
veselje do tiskarstva
in je dovršil vsaj par gimnazijskih razredov, sprejme
Tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju.
se išče za kako obrt pripraven
lokal.
Naslov naj as naznani iipravništvu »Gorenjca*.        158—3
Tedenski sejem t Kranju dne I, t. m.
Prignalo se je 109 glav goveje živine, 6 telet, 134 prašičev, 108 ovac, — kozlov, 428 buš. — 50 kg: pšenice K 10-50, prosa K 7*25, ovsa K 7-50, rži K 8*—, ajde K 8-—. ječmena K 7'—. fižol: mandalon in ribničan K 13*50, koks 14'—.
(plahte) nepremočljiva, najboljšega izdelka prodaja tvrdka 163—2
R.&£.Rooss,3(ranj.
Šivalni stroji ii, kolesa
TosarttKka zaloga
121-6
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska <vsta 17 priporoma svoje najbolj priznane
šivalne stroje iu kolesa
Ceniki seriopošljejo na zahtevanje zastonj.
V drugo roko se oddajo od 1. oktobra naprej sledeči časopisi:
»Neue Freie Presse", „Neues Wiener Tag-blatr, „Grazer Tagespost", „Domovina*, „Slovenski Narod*, „Slovence", „Laibacher Zeitung", „Fliegende Blatter", „Meggendorfer BUitler", „Lustige Biatter", „Kleines Witzblatt\
168- 2 S spoštovanjem
Josip Carl, kavarnar v Kranju.
**- G.Piccoli
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično faruiao'vtićnega laboratorija, ki se izstavljajo kot sicer v s i d r u g i medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo. Piccolijeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi. pospešuje prebavo in odprtje  ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica tO vin. Piccolijevo železnato vino se uporablja pri malo krvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspe-hom. Pollilerska steklenica 2 K.
Piccolijevi sirupi iz malin ali tamarinde dajo t vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1'30.
Zunanja naročila po poštnem povsetja.
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
ti. 199-50
Zaloga „Belske kisle vode"
Vellacher Sauerbrunnen 4—20 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Že veliko let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji,
i"i tilnice za žito. mlatilnice, vitli, ln^'ilnice za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za *<adje, stiskaln ce za grozdje, mlini za gola'-je stroji za rezanji tepe, siaiuorezn ce, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojico škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi,    >, -J priprave za točenje piva. priprave za sladol d, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, • šivalni stroji, priprave za petrolej. . železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steherske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 .-likami brezplačno in franko!   Dopisuje s«  v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-željeni! Piše naj se naravnost: 115-11
Ivan Schindler, Dunaj, III., Erdhergstrasse 12.
TapetniK in preproga?
Dragotin Puc
Ljubljana, Dnnajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-8
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohlgemuth
132—9 v Kranju, glavni trg št. 118.
Posamezne številke „Gorenjcaa
prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ČkOfjl Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grohotek, trgovec.
TTnnnnn 86 sprejme pri
III ItIIMi Ha SUTTNER
UUUliUU 15ft_4 urar v Kranju.
Mestna talilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
9—21     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 8,432 029 82. Stanje hipotečnih posojil K 2,003.069*64.
sprejme takoj v trajno delo Jofip Munih, krojaški mojster, 1'odbrdo ob Bači. 160—8
slinaste peci,
z>a nopefi, hahot, tudi £ipe, va&e in
v   v*th   (>atv<x(x,  ttpe&m  in cen« pripotoča pt,va in *xayv&cya
%ovaxA\a Qv<yw>t 'S) vtise
2
i
i
93-18
80
Zahtevajte ,Gorenjca' v gostilnah in kavarnah!
Vsaka rodbina
naj hi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
04.1/d
tem
»eblirano stanovanje
tudi z zajutrkom se odda takoj.
Već ne izve v upmvništvu «(?oreujca».
178—1
Pošteno dekle
sprejmem tako] v službo v tiskarni.
Iv. Lampret, tiskarna, Kranj.
Čevljarskega učenca
14 let starega, sprejme Matevž Habjan, čevljar v Draž-gošah, p. Železniki. 171—1
r$jejčar$lr<i porr)OCr)H*
se takoj sprejme v delo pri 172—1
I?ann Trillerjn it Bleda (Gorenjsko).
Doktor pl. Trakoosp-jov
KtanjsKt Kliiil praM " fmJK«
Londonska medajla
je dobil v Londonu, Pat izu in Rimu 1903 najviaje odlikovanje
G ranil Prix!
Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih   Ta re> Ujm moka se me-a med krm« ie pujskom Prašiči dosežejo največjo težo.
1 zavojček po 80 vm. se dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnk6czy,L|ublJana.
Uradno poverilo.
Predloženi prepis M popolnoma irtrinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 nlerje in X vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra edenUaoederetaUeaa. -(Notarski pecat.) Ivun Hl«ritHi», c. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi zu poskušnjo en zavojček redilnega praska za prašiče. Človek se n ora kar čuditi 1 Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko pozro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbomemu sred-rtvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Beliftče, Slavonija. 31. oktobra 1900.
Z velespoštovanjem Jooip Englisoh
ftelmnifiki nadiiratelj.
Pariz 1900
••Ctoand Prix"
Najvišje odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih... Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vsety barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za., posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, delu. dražba
Ljubljana, zv. Paga pajta i*. 0. *8-»
Hamburg-Amerika
150-S
Iz Ljubljane v
Novi Tork
samo O O gld. % dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. 8EUNIG, Ljubljana • Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Svitem laik«
Jt FodKrajfcK
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj ziravnisko priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez na llezne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dame s seperat-uim vbodom.
»Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higi|enično kozmetično ustno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranja.
38-81
O IO
71—26
t
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „JffSRjnHt" ?eter Jftajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pJjuge, lemeža, železne brane, vile. motike, sekire, železne grab I je; nadalje sledilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile, ko vanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-
bolinej, trsje za obijanje
Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe, železnih
peči,
Hotnan- m porttand-cement, traVerze, stare, želfziBKc
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo.sesalke ia vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk, zalaga različnih barv.
J6ftfl^«WW^!rttf^ ftdtiftfrftftftJira bJ k U VIČU U s)
Gričar & Mejač I
Ljubljana, Prešernove ulice p £
K
Velika zaloga zgotovljenih oblek £
za gospode, đačke in otroke |
konfekcije za dame. |
-*()•> Solidno blago po Čudovito nizkih cenah -*k*f> «c
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.    16? —2 K
Velik požar
se zamore lahko ln naglo pogasiti samo s
-•i
i
18- 88
4t
SnefrloVimi brizgalttkatni
nove sestave, kojt; od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalniee nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bi'a je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z d verni največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in z zlato kolajno aa prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
t!
Kot pomočnik
išče službe že 18 let delavec pri cementnih izdelkih.
Naslov pove upravnUtvo »Gorenjca*. 101 -2"
1 Ix£ln
„Dobra Kuharica''
spisala M i n k a Vasic-eva
v založništva LavosL Schwentner-|a v LJubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Uhscza na .176 straneh već nejro 13(X) receptov za pripravljanje nnjoknsnejših j«di domačo in tufa knh«\ ima ."( fino koloritaiiih tabel in je trdno in elegantno v pl*too vezan.«.
Hvuli jo vse: kuharica s svoje/a strokovnja*kei?n »ta* lišr«, lit nirna kritika zaradi lepega, l.«hko umevnega jezika, lim dama zaradi njene lepe. pti sloven-kih kil« haških knj gdi nenavadne opreme, in konečnu varenu |(«Mpodinjfl v. h*di njene cene, ker ni nič dražja, nego zn      nemške kuhnrske knjige. 10—49
j!
■
Nikelnusla anker-iemont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejšn in natančna ura. prav fino kolesje. Pokiov stanovitno bel (riti. 3-7f>. najfinejša znanka, Kld. fi-fiO. 114-15
v Kranju
priporoča svoja izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebniine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na* vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Spljetu.
Podružnica v Celovcn. Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem.
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja v vsakemu žrebanju.
co        Poln o vplačani akcijski »i    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papilje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkasso menic — Borzna naročila.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim... Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
tjibljasa (Koliiej) t
u Marije Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseli cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagate!] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostilniški stoli.
M-VJ
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-banske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
86—21
„Moravija" -šivalni stroji so najboljši, nnjpripravnejši ter najtrpežnejši.
„ Mora vija '-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje.
„ Mora vija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
Pouk za umetno vezenje na „Mora-vija "-šivalnih strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvr'dki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
4-90
Zračna soba
z lepim razgledom in s potrebno prit 1 iko se takoj odda
samcu.
Pojasnila daje npr«vnistvo • Gorenjcu*. 110—1
Išče se pod jako ugodnimi poboji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
ki bi po slovenskih krajih razpelaval lirošurer časopise i. t. d.
64-29
Pojasnila daje upntvnišlvo (Gorenjca«•».
109—6
■ME M BRC DE JUHV MORS COHCOuRS
Z0b0- tekniini
Oton 5cydl
pri p. dr. E. Globočnikn v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor ludi alata, dalje vravnalnice in obtnratorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgama in oementu kakor tudi vse sobosdrav-nilka operacije Izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre.
JOSIP WEIBL
J. Spreitnarjev na?leduik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-ametno in konstrukcijsko kllotoviiiCarstvo.
žično omrežje nt stroj, obhajilne miza, ograje n& mir odvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, štedilnike i 1. d 103-22
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken 1.
104-19
Tonnies
tovarna za slroje. železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot   posebnost  žage   in vso
stroja za obdelovanje lesa. K r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno« % vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko Jelen1.
Ono je zajamčeno čisto "fJOJ in brez vsake škodljive primes:. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Schioht" in varstveno znamko jelen".
119-15
Dobiva se povsod!
m        JURIJ SCHICHT m
(fott) največja toVartta sVoje Vrste na evropska Kontinenta. (teW
Izhaja vsako soboto zvečer, če je U dan praznik, p« dan poprej. — Velja po poŠti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, m četrt leta 1 K. Za druge driavs stane K 6*60. Z« Kranj br*r poSdjanja na dom stane za relo leto 3 K, za pol leta K 150. Donlnvijanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev već. Posamezne Številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročite brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se m petit vrsto 10 vinarjev, će se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, će se tiska većkrat, pa po dogovoru*. Uredništvo in upravniltvo se nahaja v nisi Stev. 106 nasproti tup ne cerkve. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse; upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo..
ladaja in ralapa konsoreij .Gorenjca*.
Odtrovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.