blematiki kartografske predstave prostorskih in funkcijskih karakteristik podeželskih naselij«. Na simpoziju je bila izražena tudi potreba po planskem urejanju pode­ želskih naselij v referatih M. R a d o v a n o v i č a »Sistemi podeželskih na­ selij v sklopu prostorskega planiranja«, V. K o s e v s k e g a »Podeželska na­ selja v meliorativnih področjih SR Makedonije, urejena v novih prostorskih sistemih« in D. K a r a n f i l o v s k e g a »Prostorsko urejanje in vpliv na turistično funkcijo podeželskih naselij v SFR Jugoslaviji«. Poleg vseh navedenih referatov so bili na simpoziju podani še trije re­ ferati splošno preglednega značaja: T. K o n d e v »Razmestitev in etnični sestav podeželskega prebivalstva v SR Makedoniji«, T. B a t e v »Materialna osnova individualnih kmetijskih proizvajalcev in njihove možnosti povečanja produkcije v SR Makedoniji« ter j. S i n a d i n o v s k i »Demografski in eko­ nomski faktor v povojnem procesu deagrarizacije v SR Makedoniji«. Aktivno sodelovanje strokovnjakov nekaterih sorodnih strok je na eni strani problematiko popestrilo, na drugi strani pa je privedlo do prevelikega posploševanja in deloma tudi ponavljanja zlasti v tistih referatih, ki niso bili rezultat direktnega raziskovalnega dela. Potreba po nadaljnji izmenjavi rezultatov raziskav podeželja v okviru vse Jugoslavije se je na simpoziju jasno pokazala. Pokazalo se je za koristno in potrebno intenzivno proučevanje podeželja v vseh republikah in primerjava procesov in struktur v ekonomsko različno razvitih okoljih, kar lahko s pri­ dom služi uspešnejšemu spremljanju in usmerjanju ustreznih procesov. Mirko Pak Tretje srečanje geografov iz Slovenije z geografi iz Julijske Benečije in Furlanije V dneh 20. in 21. oktobra 1972 je Inštitut za geografijo Univerze v Ljub­ ljani organiziral tretje srečanje geografov slovenskih geografskih institucij iz Ljubljane in Maribora z geografi iz Julijske Benečije in Furlanije, in sicer v Murski Soboti. Od gostov iz Italje so sodelovali prof. Giorgio V a l u s s i , dekan fakultete za tuje jezike in literature tržaške univerze s sedežem v Vidmu ter direktor tamkajšnjega Geografskega inštituta ter njegovi sode­ lavci Guido B a r b i n a , Pio N o d a r i , Giovanni C a m e r i in Gojmir B u d a l . Od slovenskih geografov pa so poleg referentov na srečanju (prof. S. I l e š i č , prof. V. K l e m e n č i č in prof. L. 0 1 a s) prisostvovali še šte­ vilni geografi iz Ljubljane, Maribora in Pomurja. Na srečanju so referirali prof. G. Valussi o smernicah gospodarskega razvoja v Furlaniji—Julijski Benečiji, G. Barbina o načrtu za ekonomski in socialni razvoj ter urbanistično planiranje v Nadiških dolinah, P. Nodari o avtocesti Trst—Videm—Benetke, G. Cameri o svojih geografskih raziskavah konurbacije Rabat—Sale (Maroko), S. Ilešič o geografskih karakteristikah Pomurja, V. Klemenčič o nekaterih geografskih problemih nacionalno meša­ nega, s Slovenci in Madžari poseljenega Prekmurja in L. Olas o selitvenih tokovih in njihovih geografskih učinkih v Prekmurju. Drugi dan so gostje in številni drugi udeleženci na avtobusni ekskurziji obiskali nekatere, zlasti obmejne predele Pomurja na poti Murska Sobota— Lendava—Kobilje—Gornji P etrovci—Kuzma—Puconci—Moravci—Radenci— Murska Sobota. Pri vodstvu ekskurzije sta bistveno sodelovala domača geo­ grafa L. Olas in B. Sever. V soboškem hotelu »Diana«, kjer je bilo srečanje, je ob tej priliki Zem­ ljepisni muzej Inštituta za geografijo univerze v Ljubljani pripravil razstavo kartografskega gradiva o opravljenem raziskovalnem delu v Pomurju. Ob zaključku nas je prof. Valussi povabil na četrto podobno srečanje, ki je predvideno za september 1973 v Pordenonu.