ŠTEV.5 LETO II ★ M A J 1J 6 6 GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Izvolili smo polovico novih članov delavskega sveta in svetov delovnih enot Od uveljavitve nase ustave volimo vsako leto polovico novih članov delavsko samoupravnih organov t. j. delavske in Svetov delovnih enot. Cilj ustavnih in toildevnih zakonskih določil je predvsem vključiti čimvečje število proizvajalcev in mU omogočiti, da postanejo člani omenjenih organov in s svojimi teoretičnimi, posebno pa še s praktičnimi izkušnjami prispevajo k čim hitrejšemu izpopolnjevanju in razvijanju našega delavsko samoupravnega sistema. »Pritegnili vsakega posameznika v proces upravljanja in odločanja. dati mu maksimalne možnosti, da jih ceni in meri, kar pomeni narediti od njega ekonomsko in družbeno svobodnega in neodvisnega človeka, ki živi od svojega dela, osvobojen skrbništva in poslednjih ostankov mezde.« To so besede našega tovariša Tita, ki jih je izrekel na V. kongresu SZDL. Zamislimo si lahko kako so te besede globoke in za delovnega človeka zelo aktualne, zato nam morajo biti vedno pred očmi in naš stalni spremljevalec. ''Zavedajoč se te odgovorne naloge, se je naš kolektiv, posebno pa še družbeno politične organizacije, dobro pripravil in na zborih delovnih ljudi, ki so bili po delovnih enotah v dneh od 12. do 14. aprila t. 1. predlagal kandidate, v katere ima največ zaupanja in za katere je ugotovil, da bodo najuspešnejše opravili svojo dolžnost kot člani omenjenih organov. Na vseh zborih je bilo predlaganih nekaj več kandidatov kot je bilo določeno, izvoljeni pa so bili dne 26. 4. 66 naslednji člani naše delovne skupnosti. V delavski svet podjetja: Cerar Ivan, Peternel Greti, Jeretina Marica, Lenček Štefka, Podmiljšak Pepi, Kerč Franc, Rožič Franc, dipl. ing., Merkužič Danica, Rosulnik Slavko, Cerar Franc. Pestotnik Dorca in Prašnikar Jože. V svete delovnih enot pa naslednji: Konfekcija: Križnar Peter, Bud-žon Pavli, Banko Francka, Kerč Vida, Juhant Vanda. (Nadaljevanje na strani 2) Poročilo o delu DS in 110 V mesecu marcu je bila 1 seja DS in 2 seji UO. Upravni odbor je na svojih sejah obravnaval in sprejel sledeče: Izpolnitev proizvodnega plana za mesec marec. Z realizacijo v tem mesecu smo res lahko zadovoljni in želimo, da bi proizvodnjo obdržali na tem nivoju, seveda v kolikor bodo za to dani pogoji. Mnogo je bilo razprav glede težav pri nabavi surovin. Ker nam primanjkuje deviznih sredstev, moramo čimveč materiala nabaviti na domačem trgu, kjer ne bo treba kriti z devizami. Sedanje stanje zahteva, da se moramo vključiti v svetovni trg, vendar moramo preračunati, da ne bi šli preveč v izgubo. S tem v zvezi je bilo odobreno službeno potovanje direktorju in vodji komerciale v Italijo glede ponudbe sanitetnega materiala in v Pariz zaradi ureditve reklamacije. Obravnaval je tudi vso ostalo tekočo problematiko podjetja. Delavski svet pa je na seji obravnaval in sprejel: Na predlog tov. Kosirnika, tajnika aktiva ZB podjetja, se aktivu dodeli 6,000.0(il0.- S din, s katerim sami razpolagajo pri nakupu lokacij. (Nadaljevanje s strani 1) Tkalnice: Osolin Ivanka, Mihelčič Ivan, Judež Milica, Mazovec Kristina, Volčini Stane. Oplemenitilnica: Kokovec Francka, Nakrst Avgust. Filtri: Klopčič Rezka, Pavlič Andrej, Pirc Roman, Hribar Mihaela. Volkar Mimi, Križman Tinca. Režija: Rozman Stefan, Kos Ivan, Rozman Janez, Bernot Janez. Novoizvoljeni člani naših delavsko samoupravnih organov bodo morali imeti stalno na umu, da so jih volilci izvolili v prepričanju, da bodo delovali v izvoljenih organih in zasotp ali aktivno interese podjetja kot celote ter da bodo stalno v povezavi s svojimi volilci, ker le na ta-način bodo resnični izvoljeni člani navedenih organov. Pogoji pod katerimi bodo delali v bodoče naši delavsko-samouprav-ni organi niso lahki niti enostavni, vendar s svojim aktivnim delom in pomočjo vseh članov kolektiva bodo tudi še tako težke naloge izvršene in premagane, saj se zavedamo, da kar delamo, delamo za sebe in za našo socialistično skupnost in za boljše življenje nas vseh. Vsem našim novo izvoljenim članom iskrene čestitke in veliko uspehov pri delu! M. P. za gradnjo individualnih hiš za člane ZB. Združenju NOV Domžale, se dodeli 1,000.000,- S din, kot pomoč pri nakupu stanovanja za borko, nekdanjo delavko našega podjetja, tov. Ivanko Žabkarjevo. Tudi letos bo sindikalna podružnica podjetja priredila za 1. maj zabavo na prostem, v slučaju grdega vremena pa v delavskem domu na Viru. V ta namen so bila odobrena za to potrebna sredstva. O regresu in nadomestilu za K-15 za letošnje leto je bilo precej diskusij na sestankih sindikata podjetja in delavskega sveta. Po večvrstnih predlogih je bil sprejet sklep, da prejmejo regres in nadomestilo za K-15 za letošnje leto: vsi člani kolektiva, ki imajo 11 mesečno nepretrgano delovno dobo — celoten znesek, delavci, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 11 mesečno delovno dobo — celoten znesek, žene članov kolektiva, ki niso zaposlene, polovico Prodaja gotovih izdelkov v mesecu aprilu ni bila najboljša. Od planirane bruto realizacije N din 3,599.430,72 smo dosegli le N din 3,419.314,68 ali 94,99 " Skupna realizacija od 1. 1. do 30. aprila znaša N din 13,728.132,62 ali 34,82 “/o od letnega plana realizacije. Vzrok za neizpolnitev plana prodaje v mesecu poročanja je v glavnem v tem, da nam je na zalogi o-stalo blago, namenjeno za izvoz. Prodaja ostalih sanitetnih artiklov je v glavnem nespremenjena, delno je občutiti manjše povpraševanje po staničevini in ovojih, vedno večje od predvidenega zneska,otroci staršev, od 4. leta starosti dalje, ki prejemajo v podjetju otroški dodatek — polovico od predvidenega zneska. Na predlog UO je bila odobrena strokovna ekskurzija tečajnikom, ki so opravili izpit za kvalificirane tekstilne delavce v Novoteks Novo mesto. Vsakemu je odobrena cela dnevnica in prevoz. Pred nedavnim smo bili na obisku pri našem kooperantu — tekstilni tovarni v Senožečah. Povabili smo jih, naj nam obisk vrnejo in odzvali so se našemu povabilu. Ob tej priliki se jih povabi na kosilo. Tov. Bajec je sprožil vprašanje nagrajevanja potnikov in je predlagal dve varianti. Prvič: nagrajevanje po obračunani proviziji, drugič — nagrajevanje po točkovnem sistemu. Ker je prvi način bolj razumljiv, je bil sprejet ta način nagrajevanja potnikov. To zasedanje je bilo zadnje v tej mandatni dobi. zato se je tov. direktor ob tej priliki zahvalil za sodelovanje članom delavskega sveta in strokovnim službam ter jih povabil na kosilo. V. B. povpraševanje pa po nesterilni gazi v pakiranju a 100 m in a 10 m. V prodaji sanitetne in cik-cak vate ter damskih vložkov je še vedno ko-njuktura. Prodaja cigaretnih filtrov poteka po planu, imamo pa še možnost plasiranja večjih količin. Vrednost izvoženega blaga je v mesecu aprilu znašala N din 212.387,51 ali 16.568$, od tega je bilo izvoženo na konvertibilno področje za 7468$ in na vzhod za 9100$. Izvozili smo surovo gazo, Mitja II 95 in damske vložke. (Nadaljevanje na strani 3) ^ JDredsednibu republike i ^ ob njegovem m. rojstnem J neon naše najboljše zelje ! Prodaja gotovih izdelkov v mesecu aprilu Naš razgovor Eden' izmed perečih problemov v našem podjetju, ki že v bližnji prihodnosti čaka na rešitev, je tudi vprašanje skladiščnih prostorov. Prostori, ki jih trenutno v ta namen uporabljamo, so neprimerni, saj ne odgovarjajo niti zahtevam, niti predpisom. Tudi v komisiji za perspektivni razvoj podjetja, je obveljalo enotno mnenje, da se montažno skladišče čim preje postavi, bilo je le še nekaj pomislekov glede lokacije. Z ozirom na to, da je le par možnosti, se ne bo težko odločiti za tisto, ki bo najbolj primerna. Z namenom, da bi si problem skladiščenja gotovih izdelkov podrobneje ogledal, oziroma se seznanil s težavami, ki tu vladajo, sva s Srečom obiskala ekspedit, kjer nama je vodja PEPI KLOPČIČEVA povedala v živahnem tonu marsikaj, nekaj tudi za čitalce »TOSAME«. 2e ob prvem koraku v ekspedit sem videl, da tu zelo štedijo s prostorom, temu odgovarjajoče vlada tu red, kar drugače bi bilo ob'tolikem številu obiskov nemogoče delati. Komaj sem našel prosto stezo do za-steklenega kota, iz katerega sem slišal odsekane besede, ki so veljale pakovalki, ki je pripravljala pošiljko. Kakor sem zvedel kasneje, tu govore včasih glasneje, da se med sabo bolje razumejo, da ne pride do prepogostih pomot. "Tov. Klopčičeva, že vrsto let ste vodja tega oddelka, povejte mi, kako Doteka delo in koliko imate zaposlenih«. Klopčičeva je pogledala okoli sebe skozi stekleno ograjo in rekla, da ima ljudi rada pred sabo, nato pa nadaljevala: »Tu je zaposlenih pet zena in pet moških. Za svoje delo sem odgovorna vodji komercialne službe. Dela imamo tu dovolj, saj se tu zberejo vsi gotovi artikli in teh ni malo. Se več dela pa si napravimo z neprestanim prekladanjem, ker si tako nekako iščemo prepotrebni prostor, ki nam ga zelo primanjkuje. Kadar je sila, moram tudi sama pomagati. Pogosto se zgodi, da imamo Prodaja gotovih izdelkov v mesecu aprilu (Nadaljevanje s strani 2) Skupna vrednost izvoženega blaga do vključno .30. aprila predstavlja 57.752$. Zaloge gotovih izdelkov predstavljajo v glavnem nekatere dimenzije tkanih muli in kaliko ovojev ter blago, namenjeno za izvoz. V ostalih artiklih pa so zaloge minimalne, ali P ajih sploh ni. E. M. vagonsko pošiljko, takrat moški odidejo na postajo, tedaj pa vse delo preide na ženske, to je zanje naporno in gotovo ni v tovarni delovnega mesta, kjer bi bile žene tako fizično obremenjene«. »Povejte mi, kakšne probleme imate in kako jih rešujete?« »Kakor vidite je glavni problem neprimeren, pretesen prostor za skladiščenje gotovih izdelkov. Neprestano moramo prekladati blago, da si tako sproti delamo prostor. Tako imamo več dela in silno slab pregled nad vsem blagom v skladišču. Zaradi prekomernega nakladanja v višino, se spodnja embalaža deformira. Že leta in leta se poudarja, da bomo dobili potrebne prostore. Sprva je nekako šlo, vsako leto pa proizvodnja narašča, v primerjavi z nekaj leti nazaj, pa se je proizvodnja nekaterih artiklov povečala nekajkrat, skladiščni prostori pa so ostali isti. Mi se potrudimo, da se prilagodimo stanju kot je.« »Kaj smatrate o transportni mehanizaciji?« »Povedala sem že, da je delo dosti naporno. Vse blago preložimo in natovarimo v glavnem z golimi rokami. Prav gotovo pa si tudi z mehanizacijo v tako založenem prostoru ne bi mogli dosti pomagati.« »Ali pokličete kdaj na pomoč viličarja in ali sploh kaj sodelujete z dvoriščnimi delavci?« »Z viličarjem imam slabe izkušnje, enkrat me je pošteno povozil, zdaj se ga izogibam in bojim kot samega hudiča. Izogibam se ga, a po dingi strani se moram kregati, če ga hočem sploh kdaj dobiti. Z dvoriščnimi delavci ne sodelujemo, oni imajo svoje delo, našim ga pa tudi ne manjka.« »Ali vam je premikanje prikolice po dvorišču vsakodnevno opravilo?« »Rekla sem, da moramo prijeti za vsako delo; kadar so moški nekje na delu, smo same za vse.« »So reklamacije pogoste? Ali se kdaj zgodi, da kdo več dobi kakor pa je dolžan plačati?« »Reklamacije se najbolj bojimo. Pregovor sicer pravi, da kdor ne dela, ne greši. Vse reklamacije rešimo. Čudno ni, da do pomote pride. Mi vsi bi radi imeli lepo pregledno, vendar tega v teh pogojih ne moremo obdržati, zato obstajajo možnosti, da pride do pomote. Za reklamacije ponavadi vsi vedo, nihče pa ne mara vedeti, kakšno nevzdržno stanje imamo v skladišču. Dokler ne bomo imeli ugodnejših prostorov, da bomo imeli tudi sprejemni prostor, kamor bo prihajala vsakodnevna količina gotovih artiklov, bo tu potek dela otežkočen.« »Katere stranke so vam najbolj všeč?« »Najraje delamo z grosisti, ker naročajo velike količine. To nam je všeč. Pakovalke se kar potegujejo za take stranke in v glavnem odpade 3 4 vsega blaga na grosiste.« »Tovarišica Klopčič, zahvaljujem se vam za sodelovanje in vam želim, da bi se vaše želje kmalu izpolnile.« P. P. Mogoče ne vemo ? AMORTIZACIJA je običajni izraz za dotrajalost osnovnih sredstev in za prenos enega dela njihove vrednosti med procesom proizvodnje na izdelke in to preko kalkulacij (izračunavanja cen). Višina amortizacije mora biti odvisna od nabavnih stroškov delovnega sredstva, časa njegovega trajanja, kot tudi od stopnje izkoriščanja (v eni, dveh, treh ali štirih izmenah). Poenostavljeno razloženo se amortizacijski znesek izračuna tako, da se vrednost osnovnega sredstva deli s predvidenim časom trajanja. Sredstva amortizacije se zbirajo v amortizacijskem skladu; ta sklad pa naj bi služil zamenjavi in investicijskemu vzdrževanju osnovnih sredstev. ANUITETA je znesek, s katerim se ob določenih rokih (obič. letno ali polletno) postopoma odplačuje dolgoročno posojilo. Sestoji se iz obresti in iz odplačilnega zneska. ASORTIMAN je izraz za določeno izbiro izdelkov v okviru neke vrste blaga. AVANS — plačilo vnaprej za blago, ki še ni bilo odposlano oziroma za storitve, ki še niso bile opravljene. AŽUREN je drug izraz za točen; ažuren je človek, ki v postavljenem roku opravi zadano nalogo. O MEDSEBOJNIH (povzetki predavanja tov. Alfreda Tomažiča, prof., vodje kadrovske službe Litostroja) (Nadaljevanje in konec) Osnovna ugotovitev in spoznanje pri proučevanju človeka je, da človek misli in doživlja, da je torej umsko in čustveno bitje. Naš razum je osnova, na kateri gradimo svoje znanje, svoja spoznanja, vtise in treba je, da vsi ljudje skrbimo za to dediščino, ki smo jo prejeli od narave in da tudi večamo to, kar nam je narava dala. Brez tega si ni mogoče misliti sožitja in nadaljnjega družbenega razvoja. In še ena resnica je: človek ne živi zato, da uživa, temveč zato, da dela, da ustvarja. In človekovo ustvarjalno delo ter njegovi delovni rezultati naj bodo tudi edino merilo za vrednotenje družbene koristnosti in pripravnosti posameznika. Interesi človeka v razmišljanju, doživljanju in v delu pa so upravičeni le takrat, kadar so v soglasju z interesi skupnosti. Zaustavimo se pri delu! Le-to ima dvoje oblik: delo je namreč lahko izrazito umsko ali izrazito fizično. Posamezna obdobja človekove zgodovine se razlikujejo le po tem, katero obdobje je bilo bolj »fizično« ali bolj »umsko«. Umsko delo ustvarja nove zamisli, nove načrte, nove postopke, nove procese, nova sredstva — skratka: dalje določimo uporabno obliko ideje, ki še ni bila uresničena, ali pa le delno. Ta ustvarjalnost pa ne pomeni sklicevanje na kakšno prednost ali priviligiranost, ampak je samo nujna lastnost te določene oblike dejavnosti. Izrazito fizični delavec ne more brez izrazito umskega dela in obratno. Zakaj? Ker je bilo potrebno vsak postopek enkrat skonstruirati, vsako možnost uresničenja pa preis-kusiti. Vendar pa ne moremo reči, da obstoja delo, ki bi absolutno nastopalo izrazito fizično ali izrazito umsko, temveč se med seboj dopolnjujeta. Seveda pa merimo koristnost obeh z istimi merili. Ce fizični kot tudi umski delavec nista ustvarjalna, potem obadva nimata mesta v družbi ne njenega priznanja. Res pa je, da je včasih fizična realizacija nekohko težja kot ona prejšnja faza, se pravi — razmišljanje in umsko snovanje. In ko dostikrat. s tako ihto ugotavljamo, da je enih preveč in drugih premalo, da so eni bolj potrebni kot drugi, da eni žive na račun drugih, se zavedajmo, da vsakdo od obeh drug drugega izkoriščata, kadar nista ustvarjalna. In še nekaj je! Vprašajmo se, kako sprejemamo mlado, novo delovno silo medse. »Praksa trdi«, pravi tov. Tomažič, »da sprejemamo nove delavce, vajence, študente kot objekt, na katerem se bomo izživlja- li in jim poskušali čim bolj zagreniti ure, ki jih preživijo med nami zato, da bodo prišli do streznjenja, da je treba trdo delati. Ugovarjam trditvi«, nadaljuje tov. Tomažič, »da so ljudje že po rojstvu lenuhi; vsi hočemo ustvarjati, samo: ne znamo kar takoj. Ce pa nam že nekaj kot novincem uspe, bo nadrejenemu težko dati pohvalo, kajti težko je priznati, da lahko še kdo drug razen nas uspe. Človek pa ni stroj, človek je psihično bitje, ki doživlja in sposobnost doživljanja nikakor ne more pustiti pred vrati. Njegovo delo ob nepriznanju ne more biti opravljeno z enako zavestostjo.« Po drugi strani pa je tudi zmotno mišljenje, da človeku pomoremo, če smo zamižali na eno oko, ali mu pogledali skozi prvste. To je največja škoda. Zakaj? Človek mora spoznati rezultate svojega dela, on mora doživljati tudi vzpone in padce in to iz dveh razlogov. Prvič zato, da bi spoznal pomoč, delež, ki mu je bil dan na njegovi poti vzpona, drugič pa zato, da ga ne bi nikoli pičla misel, da se ima pravico izživljati. Predpostavljeni je inštruktor, ki mora hoditi pred delavcem. Vede-di mora, kje pride do spodrsljaja, on mora to preprečiti in to zato, ker predstavlja en del Uste hierarhične piramide v podjetju, ki odloča o tem, kako bodo ljudje ustvai-jalni. Ne sme videti le strokovno, tehnično in pa ekonomsko plat proizvodnega procesa, ampak tudi njeno kadrovsko plat, videti mora človeka. Kot nihče ne drži roke križem, ko sliši, da se stroj ustavi, ker noče, da bi bila proizvodnja zaradi tega nižja in slabša kvalitete, prav tako tudi ne smemo držati roke križem, ko začutimo, da sodelavčev uspeh pri delu ni tak, kot bi lahko bil. Kot pomagamo stroju, da spet lahko teče, pomagajmo tudi človeku, da dvigne svoje sposobnosti in svoje razpoloženje, kajti le to je osnova za ustvarjanje; Seveda pa je prisluhniti človeku veliko težje kot prisluhniti stroju; takšen korak terja krepko mero kulture, humanosti in psihoanalitične sposobnosti. To so sicer visoke zahteve, toda zadovoljevati bi jim moral sleherni organizator in vodja dela, če naj bi to sploh lahko bil. Res je po svoje tragično, da imamo za stroj cel kup orodij, ključev in izvijačev, da mu pomoremo k na-daljnemu delovanju, za človeka pa imamo na razpolago edinole živo toplo človeško besedo — in še s to smo običajno tako skopi, neradodarni. Ce pa jo že izdavimo, pride nekako pokroviteljsko, zviška. To pa je isto, kot da je sploh ne bi bilo. ODNOSIH Kajti — dva se lahko srečata in sporazumeta le takrat kadar sta na enaki ravni, takrat, ko odvržeta vso ropotijo, ki je povezana z družbenim položajem ali funkcijami, z nekimi šolskimi in tečaj niškimi legitimacijami in spričevali. Prav nič ni potrebno, da mora biti nekdo zaradi svojega položaja nekoliko vzvišen, ker — kot misli, » ... bodo imeli ljudje potem do mene več spoštovanja«. To je znak primitivizma, ne pa višjega položaja! Se nekaj dostikrat zanemarjamo — intimnost pogovora. Ce le moremo, izognimo se temu, da prihajamo k nekomu nenajavljeni in da se mešamo v pogovor, ki ga z nekom vodi, češ: »... Cisto nekaj malega i-mam!« » ... Veste, samo tole je!« S tem ustvarjamo motnje v njunem stiku, nekaj presekamo in oba sogovornika morata znova iskati pretrgano nit. Zavrtimo najprej telefonsko številčnico, ugotovimo, kako je s časom tistega, s katerim se želimo pogovoriti. In kadar se snidemo, zavedajmo se vedno trojnega pravila, ki velja za taka srečanja: POSLUŠATI, MOLČATI, SVETOVATI. S človekom se namreč lahko srečamo le takrat, ko smo pozorni in ko nepretrgoma spremljamo misel, ki nam jo posreduje. Zato, če le moremo, v takem pomenu vso ropotijo vstran. Prav tako ne izrabljamo pogovora z nekom zato, da bi iskali senzacionalne novice ali da bi bili celo tako nepošteni, da bi vrtali vanj in zbirali njegove majhne spodrsljajčke ter jih hranili na zalogo, ki bi jo »spraznili« ob primernem trenutku in na ta način človeka namenoma oblatili in onemogočili. Zatorej molčimo o tem, kar smo zvedeli intimnega, kar je bilo povedanega zato, da sva se dva spoznala in kjer sva se oba prepričala, da nimava ničesar »za bregom«. In nazadnje — kadar dajemo nasvete, se radi povzpnemo na lestvici za nekaj klinov više, kot razumni, pametni, napredni itd. Toda — nasvet je tisto, kar želimo, da bi bilo sprejeto in zoprno je poslušati in odvratno upoštevati še tako dragocene nasvete in spoznanja, ki so podani na tak način, da občutimo, da svetovalec o nas misli, da ne znamo nič, da smo sedmo kolo v vozu. — To naštevanje ni moglo zajeti vse problematike medsebojnih odnosov. Preširoka je njihova vsebina, da bi bilo to v obstoječih okvirih mogoče. Ob glavnih mejnikih pa smo se vendarle zaustavili in se vsaj v grobem seznanili z njimi. Ce bi si zgolj te zavestno vgradili v našo vsakdanjo praso. v naše medsebojno občevanje, bi si že utvarili prijetnejši delovni krog, lažje bi našli pot do sočloveka in sodelavca. Nemogoče je (Nadaljevanje na strani 5) Naloge in delo računovodskega sektorja Za uspešno poslovanje se gospodarske organizacije delijo na delovne enote in na posamezne sektorje, ki jih vodijo strokovne službe. Naše podjetje ima štiri proizvodne in eno režijsko delovno enoto ter pet sektorjev dela, ki jih vodijo strokovne službe. Ti sektorji so naslednji: — tehnični, — komercialni, — računovodski, — plansko-analitski in — splošno-kadrovski. Večkrat se postavlja vprašanje, kateri sektor je težji, odgovornejši, zahtevnejši itd. Na to vprašanje ne mislimo odgovarjati, ker so mnenja o tem različna. Po našem statutu se zahteva za vodje omenjenih sektorjev enaka izobrazba in praksa, pri startnih osnovah za nagrajevanje pa tudi ni bistvenih razlik. V vrsti članov želimo naše bralce malo podrobneje seznaniti z nalogami in delom posameznih sektorjev. Danes se zaustavimo pri računovodskem sektorju, ki ga sedaj vodi tov. Franc Roglič. Obiskali smo ga v njegovi delovni sobi in mu postavili nekaj vprašanj. Koliko časa ste že na delovnem mestu računovodje in kako ste s tem delom zadovoljni? Na delovnem mestu računovodje v tem podjetju sem že skoraj 7 let, celotnega staža na delovnem mestu računovodje pa imam 18 let. Delo, ki ga opravljam, mi ni bilo ravno preveč simpatično, kot veste pa se človek vsega privadi. Ali bi nam lahko v grobih obrisih povedali kaj vse se dela v vašem sektorju? Nekateri mislijo, da se v računovodstvu obračunavajo samo osebni dohodki ali »plače« kot jih še nekateri imenujejo. Tako mnenje je seveda zmotno. Oglejmo si organizacijsko1 strukturo našega računovodstva; postavljena je takole: — finančno knjigovodstvo, — stroškovno knjigovodstvo, (Nadaljevanje s strani 4) uspevati v življenju, pa tudi v podjetju, kjer preživimo tretjino svojega delovnega časa, če ni sodelovanja. Za sodelovanje pa ni dovolj le avtoriteta na delovnem mestu, ni dovolj le samoupravljanje, potrebno je imeti tudi posluh za sočlovekove značilnosti, za njegovo mišljenje in doživljanje. Ce smo v vrsti objavljenih člankov uspeli vzbuditi zanimanje za ta vprašanja in obrniti korake v tako smer, kot so jo nakazale misli v teh člankih, potem si lahko napovedujemo v naših medsebojnih odnosih manj spodrsljajev, napak in zmot. Priredil T. L. — materialno knjigovodstvo, — blagovno knjigovodstvo, — knjigovodstvo osnovnih sredstev, — knjigovodstvo osebnih dohodkov, — blagajna. Finančno knjigovodstvo zbira in knjiži vse podatke, ki jih sicer analitično vodijo ostala knjigovodstva in blagajna, poleg tega pa ugotavlja in knjiži tudi vse ostale spremembe sredstev in njihovih virov. V tem knjigovodstvu se vrši obračun prometnega davka, amortizacije, obresti od poslovnega sklada, likvidacija požarnih in strojelomnih škod, evidenca in skrb za pravočasno plačilo zapadlih anuitet za najete kredite, evidenca in skrb o pravočasnem plačilu računov za prodano blago in opravljene storitve, evidenca o kupljeni in prodani robi v buffetu in ugotavljanje finančnega rezultata, evidenca in skrb za pravočasno plačilo došlih računov in diugo. Med važnejša dela tega knjigovodstva spada še sestavitev zaključnega računa, periodičnih obračunov in mes. obračunov. V delokrog tega knjigovodstva spada tudi študij vseh novih predpisov, raznih pojasnil in tolmačenj, ki jih je žal še vedno zelo veliko. Stroškovno knjigovodstvo zbira vse nastale stroške in jih deli po delovnih enotah, stroškovnih mestih in nosilcih stroškov. V sedanjih časih si pe moremo zamisliti gospodarske organizacije ki ne bi imela organiziranega stroškovnega knjigovodstva, ki vsaj enkrat mesečno u-gotavlja kakšni so stroški po posameznih vrstah, stroškovnih mestih in po posameznih izdelkih oz. storitvah. Ugotavljanje stroškov ni samo sebi namen, temveč služi kot osnova za poslovne odločitve, ki jih sprejemajo organi samoupravljanja. Ce n. pr. za določeni izdelek v daljšem časovnem obdobju ugotavljamo, da je njegova lastna cena večja od cene, ki jo dosežemo na tržišču, bomo morali storiti vse, da lastno ceno znižamo, da povečamo prodajno ceno ali da izdelavo opustimo. Izjemoma bomo tak artikel tudi še naprej izdelovali, če je to potrebno zaradi kompletiranja asortimana, izvoza ali zaradi drugih opravičenih razlogov. Materialno knjigovodstvo vodi evidenco o vseh prejetih in porabljenih količinah surovin in materiala, drobnega inventarja, embalaže in avtogum. Za vsak artikel obstoja posebna kartica, na kateri je knjižen celotni količinski in vrednostni promet ter stanje. Materialno knjigovodstvo vrši neposredni nadzor nad skladiščem in mora najmanj enkrat mesečno svoje stanje primerjati s stanjem v skladišču. Materialno knjigovodstvo vodi evidenco po posameznih skladiščih, v zadnjem času pa še evidenco o nabavljenih in porabljenih količinah materiala, od katerega je bil oziroma ni bil plačan prometni davek. Blagovno knjigovodstvo vodi evidenco o proizvedenih količinah polizdelkov in gotovih izdelkov ter o njihovi porabi oz. prodaji. Urejeno je na podoben način kot materialno knjigovodstvo. Knjigovodstvo osnovnih sredstev vodi evidenco o stanju teh sredstev, nakupu, prodaji, odpisih itd. Vsak predmet mora biti vpisan v register osnovnih sredstev, imeti mora svojo številko in evidenčno kartico. Knjigovodstvo osebnih dohodkov. Glavno delo v tem knjigovodstvu je obračun doseženih osebnih dohodkov in evidenca o izplačanih osebnih dohodkih za vsakega posameznega delavca. Poleg tega je treba voditi točno evidenco o najetih in plačanih posojilih, sestavljati mesečna in občasna poročila oz. obračune in drugo. V našem podjetju je sedaj zaposlenih preko 600 delavcev in skoraj vsak ima po eno ah več sodnih ali administrativnih prepovedi na osebne dohodke, kar močno poveča delo v tem oddelku. Blagajna sprejema in izplačuje vsa gotovinska denarna sredstva. Po obstoječih predpisih je treba ves denar, ki se sprejme v blagajno, odvesti takoj na naše račune v banko, prav tako pa iz banke dvigniti potrebno gotovino za ražna izplačila kot n. pr. »dnevnice, potne stroške, osebne dohodke in drugo. V blagajni se lahko hrani le 400,-novih dinarjev za nujna izplačila, kar predstavlja blagajniški maksimum, ki je predpisan po Službi družbenega knjigovodstva. Vsa naprej našteta knjigovodska in druga dela morajo biti vedno na tekočem t. j. ažurna in v redu vodena. V knjigovodstvu besede »približno«, »cca« in podobno ne moremo uporabljati. Knjigovodstvo mora biti ažurno in točno, sicer je nepotrebno. Kot vemo je v sestavu računovodstva tudi služba za nagrajevanje. Ali ste na to službo pozabili? Nikakor ne, pač pa sem jo kot najbolj občutljivo prihranil za nazadnje. Ta služba se bistveno razlikuje od ostalih služb, ki obstojajo v računovodstvu. Za vodenje finančnega, materialnega ali katerega drugega knjigovodstva obstojajo v glavnem zakoniti predpisi, ki jih ne moremo spreminjati po svoje. Za nagrajevanje pa ne obstojajo predpisi, temveč samo temeljna načela, objavljena v ustavi in drugih zakonih oz. predpisih. Sedmi člen Ustave SFRJ (Nadaljevanje na strani 6) Planirani m doseženi finančni uspeh za čas od 1. januarja do 31. marca 1. Realizacija po 1'akturah izdanih med letom.................. 2. Plačana realizacija........ 3. CELOTNI DOHODEK . . . 4. Porabljena sredstva .... 5. NETO PRODUKT (3-4) . . . 6. Skupni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek............ 7. DOHODEK (3-6).............. 8. Za osebne dohodke.......... 9. Ostanek dohodka............ Predvideva se, da bodo strošici v naslednjih mesecih porastli zaradi povečanih zavarovalnih premij, prispevka na zemljišče in dr., ki so bili obračunani oziroma predpisani v mesecu aprilu 1966 in zaradi manj V novih dinarjih 3, j 2 letnega Doseženo od 1. Indeks plana 1. do 31. 3. 1966 10,038.860,94 105 9,610.530,00 10,119.425,67 105 9.611.010.00 10.126.128,57 105 6,432.360,00 6,080.810,10 95 3,178.650,00 4,045.318,47 127 6,724.037,00 6,362.565,69 95 2,886,937,00 3,763.562,88 130 1,862.649,00 2.427.498,06 130 1,024.288,00 1,336.064,82 130 primernih oziroma dražjih surovin in materiala. Po drugi strani bodo morali v naslednjih mesecih več izvažati. Prikazani rezultati so zato le začasni. F. R. Naloge in delo računovodskega sektorja (Nadaljevanje s strani 5) pravi: »Samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialne ali drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. 12. člen Ustave pravi: »Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu o-sebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote«. 9. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih pa pravi: »Uresničujoč načelo vsakemu po svojem delu, je delovna skupnost dolžna zagotoviti, da dobiva delavec za enako delo, opravljeno v enakih pogojih, enak delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke in pri drugih pravicah, ki se pridobivajo po uspehih dela. Da se delavčeva udeležba pri delitvi sredstev za osebne dohodke in pri drugih pravicah, ki se pridobivajo po uspehih dela, meri samo po zahtevnosti dela in drugih zahtevah delovnega mesta, na katerem dela ter po njegovem delovnem prispevku k izvrševanju nalog delovnega mesta«, itd. Iz prednjih nekaj primerov je sicer razvidno1, da so postavljena osnovna načela, da pa si moramo konkreten način nagrajevanja urediti sami. Način nagrajevanja pa ne more postaviti ena ali le nekaj oseb, temveč mora pri tem sodelovati celoten kolektiv. Za pripravo gradiva, postavljanje meril in drugo določijo samoupravni organi veččlansko strokovno komisijo. Ta komisija obravnava tudi pripombe in predloge, ki jih dajo posamezni delavci. Ce- loten sistem nato potrdijo ali zavrnejo organi upravljanja. Razumljivo je, da pri vsem tem delu sodeluje služba nagrajevanja, vendar brez pravice odločanja. Posamezna določila glede nagrajevanja se lahko spremenijo, vendar po istem postopku kot so bila sprejeta. Služba nagrajevanja sama ne more in ne sme ničesar popravljati ali spreminjati in je prav, da vemo to vsi. S tem sem v grobih obrisih prikazal delo, ki se opravlja v računovodstvu. Vse to niti ne bi bilo tako težko, če se naši predpisi ne bi tako pogostoma menjali, včasih pa so tudi nepopolni ali nejasni. Če bi hotel n. pr. obdelati samo predpise o prometnem davku, ki je bil vpeljan julija 1965, potem bi marsikdo spoznal, da je naše delo kljub vsemu težko, komplicirano in odgovorno. Naše delo je tudi vedno vezano na roke. Izplačilo osebnih dohodkov mora biti 11. v mesecu, bruto bilanco moramo sestaviti in jo predložiti banki do 20. v mesecu, periodični obračun mora biti sestavljen do 20. julija, zaključni račun do 15. februarja, prometni davek do 20. v mesecu itd. Za neizvršitev posameznih nalog so predpisane kazni tako za odgovorne osebe, kot za gospodarsko organizacijo. Ali ste bili že kdaj kaznovani oz. gospodarska organizacija pri kateri ste bili v službi? Do sedaj še ne, ker sem imel pač srečo, da sem imel vedno dobre sodelavce, s katerimi sem lahko opravil vsa dela pravočasno in v redu. In kako ste zadovoljni s sedanjimi sodelavci? Zelo jih cenim, ker so marljivi, vestni in sposobni. T. L. in F. R. Poročilo IO sindikalne podružnice Na svojih sejah, dne 29. III. in 20. IV. 1966 je IO sindikalne podružnice razpravljal o tem, kako razdeliti nadomestilo za K-15 in regres. Predlogi so bili takile: 1. Da se regres za leto 1966 izplača skupno z nadomestilom za K-15 in to po možnosti v enkratnem znesku, sicer pa dvakrat. 2. Regres in nadomestilo za K-15 naj bi dobili: — vsi člani kolektiva, ki so pri nas zaposleni več kot 11 mesecev. — otroci članov kolektiva od 4. leta starosti, polovico predvidene vsote. Drugi predlog: da otroci staršev', od katerih je eden zaposlen pri nas, drugi pa v drugem podjetju, dobi nadomestilo pri nas za polovico števila otrok, za drugo polovico pa u-veljaviti drugi roditelj pri svojem podjetju. Tretji predlog: da pravico za nadomestilo uveljavi oče otrok pri svojem podjetju. — žene članov kolektiva, ki niso zaposlene dobijo celoten znesek. Ker pa so bili še drugi predlogi, so člani IO sklenili, da predsednik IO posreduje ostala mišljenja na seji delavskega sveta. Dne 29. III. 1966 je bil sprejet pravilnik samopomoči. Vsi sodelavci so imeli možnost prečitati novi pravilnik na oglasni deski. IO sindikalne podružnice je določil 11 članov kolektiva, ki so zaslužni za podjetje in obenem potrebni okrevanja, da gredo na 14-dnevno okrevanje v Izolo. Upamo, da bo vreme ugodno in se bodo vrnili o-sveženi in spočiti na delo. Stroške bo kl ila socialna služba. Na sestanku je razpravljano tudi o neresnosti članov, ki svoj dopust prežive v naših weekend hišicah v Izoli in Novem gradu. Neresni so v tem, ker menijo, da se lahko vsak čas premislijo in spremene datum dopusta, čeprav so že vsi podatki odposlani. Na tak način onemogočajo pravilno poslovanje, tako da so hiše po njihovi krivdi po par dni prazne, ker ne uspemo pravočasno sporočiti spremembe, ki že itak vselej ni upravičena. Da bi se to preprečilo, je IO sprejel sklep, da vsak član kolektiva, ki želi preživeti svoj dopust v naših hišicah na morju, plača akontacijo 50.00 ND. Denar se povrne samo v primeru, č« prijavljenec iz upravičenih razlogov ni mogel koristiti svoj dopust takrat, kot je planiral. Skrb za organizacijo 1. maja je prevzel IO sindikalne podružnice. P. B. Mnogo ljudi tako vneto dela za svoj življenjski večer, da ga ne doživi. F. Klein Zakaj hodimo v gore (Nadaljevanje in konec) Prva naloga odbora je bila, da si ogleda lokacijo kje naj bi stala koča, oziroma kje nam bodo dodelili prostor. Slučajno že zgrajena koča — njeno sedanje ime »Irenca« — nam je ugajala, ker je bila že pod streho in nam je bilo treba dokončno izgotoviti le še notranjost; tudi stala je na primernem mestu. Le malo majhna je bila posebno glede dnevnega prostora. Zato smo se domenili, da bomo zgradili še eno večjo, če nam bodo dopuščala finančna sredstva. Za časa gradnje »Irence« je šlo delo zelo počasi, ker so takrat vsa podjetja hotela imeti naenkrat zgrajene koče. Veliko pismenih urgenc smo morali poslati, pa tudi o-sebno smo se morali večkrat zglasiti pri graditelju, da je bila koča končno le zgrajena. 1. 12. 1962 smo le šli na planino: dva mizarja: Dano in Jože ter Miha. Ker tisti dan ni bilo tovornega avtomobila pravočasno domov iz Ljubljane, je Miha hodil gledat do buffeta >*Vesne«, če že prihaja. No, pa ga je vendar dočakal in naložili smo opremo ter se odpeljali do tovorne žičnice v Črni in nato peš na planino. TISKARSKI ŠKRAT Ko sem pri kosilu čitala zadnjo številko TOSAME, sem ge prestrašila. Odkrila sem namreč, da sem Pri svojem zadnjem članku »Proslava dneva žena« naredila nedopu stno napako. Čas. Samo čas, ki ga je premalo. On je kriv vsega. Kriv je tudi moje napake, ki jo zelo obžalujem, in s katero sem prizadela dva svoja dobra sodelavca. Kaj se je zgodilo? Veste, jaz članek najprej sestavim na polo papirja in ga potem pretipkam na stroj. No, list na katerega sestavljam, je zaradi popravkov ves prečrtan in oblikovan z različnimi mislimi. Med to zmešnjavo prečrtanih reči, sem pri prepisovanju na stroj, zadnjič izpustila odstavek o naših dragih in nepogrešljivih sodelavcih: homuristu Pavletu Kepcu 'n harmonikarju Avgustu Potočniku. Želim jima izreči priznanje za izvirni humor in lepo usklajeno petje in jodlanje. Gustelj in Pavle! Ta dva pa znala! Če je človek še tako bolan fr čemeren, onadva ga razpoložita in Pozdravita. Na zabavi, ki je bila prirejena v čast 8. marca, sta nas do solz nasme-iala s svojo humoristično točko. Pavle se ie preoblekel v punčko, ki si je zaželela peti pred mikrofonom. Izredno dobro je posnemal podeželsko deklico, ki ne ve kam z rokami. Tako je v eni roki zvonil s torbico. 2 drugo pa si je v spodnje krilo Kočo smo v treh dneh toliko izdelali, da smo lahko dnevni prostor zaprli in namestili posteljnino. Povedati moram, da smo prvo noč spali v mrazu 20° C pod ničlo, družbo pa so nam delale miške. Velikokrat je bilo še potrebno iti na planino, da je bila koča izgotovljena; junija 1963. leta je bila otvoritev. »Zlatorog« smo gradili v letih 1964 in 1965 in smo imeli otvoritev julija meseca 1965. leta. Imel bi še veliko napisati o sami gradnji in morda še o marsičem, pa drugič zopet kaj — morda kakšne doživljaje s planin. Končno naj še omenim, da je v naših kočah hišni red. Dragi sodelavci, obiskovalci planin, mislite na to. da so koče naše in če bomo čuvali inventar in koče same, jih bodo lahko koristili še naši otroci. Vsak obiskovalec naj se zaveda, da bi marsikateri kolektiv tudi želel imeti takšne koče, vendar tega ne zmorejo. Obiskujte planine, vendar ne samo poleti, ampak tudi pozimi, saj so tudi takrat lepe. C. Z. brisal nos in pri tem ni pozabil pokazati svoja lepo oblikovana bedra. Vse to početje in odgovori na vprašanja, katera mu je zastavljal Gustelj, so pri občinstvu izzivali bur-jo smeha. Želela bi, da tudi v prihodnje zabavata naš kolektiv in jima pri tern želim čim več uspeha. P. B. TEKMOVANJE TROJK V KEGLJANJU Kot smo že poročali v zadnji številki TOSAME, je tudi 6 naših ekip nastopilo v tekmovanju trojk. Ekipo za 2x100 lučajev mešano so sestavljali trije kegljači, ki so nastopili s 100 lučaji v Domžalah in s 100 lučaji v Jaršah. To tekmovanje se je začelo 21. marca, končalo pa 1. aprila 1966. Skupno je nastopilo 32 ekip. Naše ekipe so na tem tekmovanju zasedle sledeča mesta: I. ekipa 6. mesto. II. ekipa 19 mesto, III. ekipa 21. mesto, IV. ekipa 23. mesto, V. ekipa 24. mesto in VI. ekipa 26. mesto. Za I. ekipo TOSAME so nastopali Vulkan Jurij, Požar Tone in Rozman Janez. Želeti je, da bi v prihodnje na podobnih tekmovanjih nastopilo še več članov našega kolektiva, seveda tudi dekleta. Zato vabimo vse, ki imajo veselje do lega športa, na redne treninge, ki so vsak četrtek od 17-20 ure na kegljišču v Domžalah. J. R. NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 $ 9 I -fo -M 1 'il 1 M /14 -IS /i6 'V m 4» 1 2o 1 14 11 11 Z4 Vodoravno: 1. žepna rutica, 6. o-buvalo, 8. pes, ki nastopa v slovenskem filmu, 9. oče. 10. kazalni zaimek, 11. osebni zaimek, 12. veliko leseno kladivo, 13. spleteni lasje, 14. prevozno sredstvo, 15. zelenica v puščavi, 17. kratica naše armade, 18. kazalni zaimek, 19. medmet, 20. strelno orožje, 21. reka, ki teče skozi Radgono. 22. mesna specialiteta, zarebrnica, 24. nauk o lepem vedenju. Navpično: 1. deli obleke, 2. predstojniki moškega samostana, 3. nevestina oprava, 4. števnik, 5. kratica za centralni komite, 7. kontinent, 10. naš državnik, 12. prodor dela drobovja pod kožo, 13. domača žival, 14. primanjkljaj, ki je določen, 15. del voza, 16. orodje, 18. dan v tednu, 20. kako se oglaša volk. 21. kratica za mariborsko tekstilno tovarno, 23. dva samoglasnika. Rešitve oddajte do 20. maja v enega od obeh nabiralnikov! IZID ŽREBANJA Kot smo pričakovali, je bilo tokrat nekoliko manj rešitev. Dvajset se jih je nabralo v obeh nabiralnikih in večina jih je bila podpisana z moškimi imeni. Žreb je bil temu primerno pravičen in je med tistimi, ki so poiskali najboljšo rešitev, določili I. nagrado — potovalno apoteko — JURIJU VULKANU, II. nagrado — kolekcijo naših proizvodov — pa STEFANU ROZMANU. Proizvodnja v mesecu aprilu 1966 O 'd d e 1 ‘e k Enota mere Planirana količina Proizvedena količina Indeks 1. Trakotkalnica 000 vot 87.024 83.522 96 2. Tkal. širokih tkanin 000 vot 455.304 460.694 101 3. Kardirnica kg 72.864 72.386 99 4. Konfekcija 000 din 2,972.024 3,097.762 104 Vložki ptk 567.744 545.730 96 5. Cigaretni filtri 000 kom 33.667 29.393 87 Zaradi pomanjkanja osnovnih su- ga je že nastalo grlo proizvodnje in rovin (preje, bombaža in cela), nis- to predvsem zaradi slabe kvalitete mo mogli doseči planirane količine. V trakotkalnici smo nekaj strojev celo ustavili in sicer za tiste dimenzije ovojev, za katere je najmanjše povpraševanje. V mesecu aprilu smo največjo skrb posvetili kvaliteti naših izdelkov (medfazni) in zmanjšanju odpadkov. V sortirnici in čistilnici bla- blaga, dobavljenega od našega kooperanta — tekstilne tovarne Senožeče. Ponovno merjenje, sortiranje in čiščenje tkanin iz Senožeč nam, poleg zastojev, podraži tudi finalni izdelek. Vse tri faze dela bi odpadle, če bi kooperant delal kvalitetno blago. M. B. Kadrovske vesti V mesecu maju praznujejo rojstni dan: Konfekcija: Gotar Sonja, Galič Nada, Gostič Majda, Hribar Mimi, Kavka Stanka. Kern Danica, Kovač Marija, Kurmanšek Helena, Lamut Pepca, Mislej Tončka, Novak Hermina, Pevec Draga, Poznič Francka, Rogan Tončka, Skok Marija, Urbančič Ivanka. Filtri: Urankar Srečo, Krnic Srečo, 2upec Elica. Tkalnica ovojev: Bevc Malka, Lekan Milica, Jerak Ivanka, Kokalj Tončka, Klopčič Ivanka, Podbpnik Ivanka, Svetlin Ivanka, Švigelj Ančka. Tkalnica gaze: Dimc Vida, Prvin-šek Avgust, Pevec Niku Avtomatska tkalnica: Barle Jožica, Kovač Janko, Ocvirk Iva, Savič Tončka, Suša Vida, Gostič Helena. Pripravljalnica: Bore Magda, Modlic Hinko, Orel Tončka, Popovič Radka, Selja Ljubica, Uštar Marija. Studa: Kavka Anton Belilnica: Pirnat Stane, Djuraše-vič Rajko. Kardirnica: Križnar Vida, Stupica Jožica, Šramelj Ančka, Tratnik Janko. Uprava: Mihalič Marija, Drčar Stane. Kontrolni oddelek: Grlica Vida, Petkovič Vladimir, mr. ph. Računovodstvo: Mokorel Lovro, Vrenjak Milena. Analize in plan: Ristič Stanka, Komerciala: Cerar Anton, Keršič Jože, Muhič Jožica. Pomožni obrati: Marinček Danica, Rosulnik Slavko, Arnuš Anton. Naše najboljše želje! V mesecu aprilu so vstopili v podjetje: Paliska Jordan, Pavlič Miro, štif-tar Franc, Drčar Stane, Rožič Franc — vratarji, Dolenc Vilijem kot stažist, magister Petkovič Vladimir v kontrolni oddelek in Tič Jože v pomožne obrate. V aprilu so odšle iz podjetja: Hočevar Ivanka, konfekcionarka, Cencelj Marija tkalka, Oražem Anica kardirka. V pokoj pa je v tem mesecu šla Vrenjak Marija — tkalka, V mesecu aprilu se je poročila: Burja Milica — por. Lekan. Iskrene čestitke! V aprilu so se rodili: Marici Lazarevičevi — sin, Silvi Zajčevi — hči, Marici Jeretinovi — sin, Stanetu Lenčku — sin, Vinku Pirnatu — sin, Toniju Lazniku — sin. V tem mesecu so bili po DS DE kaznovani: Z javnim opominom: Peterka Lado in Cerar Ciril in z zadnjim javnim opominom Lenček Stane, vsi zaradi kršitve delovne dolžnosti po 95. členu pravilnika o delovnih razmerjih. Z .C. Od 28. marca do 27. aprila sta bili prijavljeni dve nezgodi. Obe sta se zgodili pri delu. DE Tkalnice: Petarka Anton, tkalski podmoj-ster (29. III. 1966). Pri pritrjevanju pogonskega motorja na tkalskem stroju je udaril ob zobnik in si poškodoval prst na levi roki. DE Konfekcija: Gotar Marija, konfekcionarka (15. IV. 1966). Na stroju za izdelavo damskih vložkov, ji je valjček stisnil prste na levi roki, ko je hotela odstraniti nabrano vato. F. V. Tkalnica gaze . V Zadnji številki TOSAME so biia odprta vpiašartja ekonomičnosti remontov, zakaj se je ž hjimi prenehalo, kako je z bodočnostjo naših tkalnic in kdaj bomo z izdelki naših tkalnic lahko konkurirali na svetovnem tržišču. Vsa ta vprašanja so kočljiva; posebno kar se tiče bodočnosti, je težko napovedati stvarnost. Obširneje bom odgovoril le na vprašanje remontov; kar pa je vprašanj v zvezi s konkurenco na zunanjem tržišču pa mislim, da jih bomo morali še raziskati. Glavni vzrok, da se je 1958. leta prenehalo z remonti v tkalnicah, je bil začetek rekonstrukcije tovarne. V tem letu Se je začela gradnja be-lilnice in kardirnice, in ker potem ni bilo časa, se je z remonti prenehalo. Danes se pa v naših tkalnicah remonti ne izplačajo, ker bi bili nerentabilni. Remont stroja in to kateregakoli je upravičen, kadar ga tUi-meravamo izkoriščati dlje čaša kakor je njegova normalna živi jenski doba in da je vrednost Stroja večja od generalnega remonta. Naši stroji v tkalnicah pa so do kraja izrabljeni. Drugič pa nameravamo najkasneje v prihodnjih dveh letih zgraditi novo tkalnico, kamor bomo pastavili samo nove stroje. Tako lahko zdaj precenimo, da remonti naših tkalnih strojev ne bi bili rentabilni in da se zato bodo do nadomestitve na starih strojih vršila samo najnujnejša vzdrževalna dela, da se obdrži potrebna kvaliteta izdelkov. Del odgovora o perspektivi tkalnic smo že omenili z gradnjo nove tkalnice. Postavili jo bomo na polju med belilnico in kotlarno. Zemljo bomo skušali odkupiti že letos Vsi projekti so tudi že izdelani. S tem, da bomo vse tklanice potem lahko izselili skupaj s pripravljalnico v nove prostore, bomo za vso ostalo proizvodnjo pridobili vse dosedanje prostore tkalnic in pripravljalnice. Tako bomo tudi v drugih proizvodnih enotah lahko organizirali boljšo tehnološko povezavo in s tem večjo produktivnost. F. R. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Danica Merku-žič, Mirko Požek, Franc ing. Peterlin, Srečo Vodlan, Dušan Borštnar (tehnični pomočnik), Toni Laznik dipl. oec. (odgovorni urednik). Telefon odgovornega urednika 72-313 int. 08 Tiska Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica Krško. Naklada 700 izvodov.