-----429-----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. V saboto je nehal državni zbor in zbornica poslancev praznuje do 15. januarja. Pred razhodom je volila odbornike v odbor za prenaredbo zemljišnih davkov; g. dr. Tomanu je obveljalo, da tudi kranjska dežela ima svojega zastopnika v tem odboru in sicer g. S vet ca; Primorci imajo g. Crneta, Stajarci g. Plankensteiner-a, Korošci g. dr. Mert-liča, Dalmatinci škofa Knezeviča itd. Brez vse debate je zbornica dovolila, da vlada sme davke pobirati prve kvatre prihodnjega leta po dozdanji meri. — Z veliko večino glasov je zbornica odbila zahtevanje tirolske deželne sodnije, da bi poslanca prof. Greu-ter-a, ki je zarad nekega govora vzborukat. društva tožen razžaljenja Njih Veličanstva in kaljenja miru, smela za čas državnega zbora v preiskavo vzeti. — Dunajski časniki skor brez izjeme vsi, so ob obletnici decemberske ustave (21. dec.) zel6 potrti. „N. Wiener Tagblatt" toži, da je ustava pretesna, da bi vse narode avstrijske enako zadovoljne v svoje naročje vzela, in da bo treba jo razširiti; drugi pa tožijo, da je v množili točkah še mrtvo pismo. „Sprava z vsemi narodi!" to je tudi naš vedni klic. — Pariški list „1/ Epoque" prinaša dopis iz Dunaja, v kterem se pripoveduje, da je ravnatelj češke namestnije general Koller pisal državnemu vojnemu ministru Kuhnu, da mu je nemogoče voditi namestništvo, če se ne naredi v kratkem sprava
------   430   ------
s Cehi. Vojni državni minister je potem poročal cesarju, kteri je ministru Taaflu in Giskri dal povelje, naj se požurita s spravo; ker se vendar to ne d& dognati, nadjati se je, da dr. Giskra v kratkem stopi iz ministerstva.
—   Skupni državni proračun, ki ste ga delegaciji za 1869. leto sklenili, je ta-le:
Za redne ali navadne potrebe: skupno ministerstvo vnanjih zadev    4 mil. in   81.959 gld. skupno vojno ministerstvo:
a)  armada na kopnem (suhem) 69    „       777.692  „
b)  vojno mornarstvo .... 7 „ 461.132 „ skupno denarstveno ministerstvo 1 „ 686.257 „ skupna računska protipazba .    .  —    „       101.950 „
SkupaT83 IniLTn 108.589 gli
Ak o se odbijejo dohodki iz colnine  7    ,,        927.000   „
se bode za redne skupne potrebe
potrebovalo......75   „       181.589   „
Od tega pride  plačila  na neogerske  dežele 52
milijonov in 627.398 gold.
Za nenavadne ali izvanredne potrebe:
Skupno ministerstvo vnanjih zadev               101.481 gld.
skupno vojno ministerstvo:
a)  armada........4 mil. 739.681   „
b)  vojno mornarstvo .... 1 „ 289.028 „ skupno denarstveno ministerstvo   . —           13.830   „
Skupaj    6 mil.T44T020^ Od tega  pride  plačila  na  neogerske  dežele 4 milijone in 300.814 gold. — Dosti ga je!
—  Najvažnejša politična novica danes pa je ta, da raz por med turško in grško vlado je zdaj gotov, kajti grška je zavrgla vse, kar turška od nje zahteva. In že se 30.000 Turkov pod poveljstvom Omer paše pomi-kuje proti grški meji. Ruska vlada že\i7 naj se vse vlade, ki so 1856. leta vzele Grško v svoje varstvo, snidejo v zbor in posvet, kaj da je storiti* Iz Trsta se piše, da so 20. dne t. m. avstrijske vojne ladije po morji odrinile, — kam, se še ne vš. Vojska med turško in grško vlado je tedaj pred durmi, — kaj pa bode iz te, ne ve danes nobena živa duša.
Iz Trsta. — Pod nadpisom „Laibacher Tagblatt", „Augsb. Allg. Zeit." in „tržaška okolica" je prinesel „Primorec" v 23. listu oni sestavek prestavljen, s kte-rim je „Tagblatt" zasramoval celo okolico. Temu dodaja ,Primorec" sledeče besede, ktere kažejo, da „Tagblatovce" tudi pri nas tako poznamo kakor Vi v Ljubljani: „Vam, vrli okoličanje, prestavili smo ta sestavek zato, da bolj spoznate svoje sovražnike; razlagati ga Vam nej treba, ker sami vidite, da je v njem skoraj toliko grdih laži, kolikor hinavskih besedi. Vsakdo, če tržaško okolico le površno pozna in ima le nekoliko poštenja še v sebi, mora se z nevoljo obrniti od tako gnjusne hinavščine. „Tagblattu" bi na srcu bila tržaške okolice blagost! Kaj še! „Tagblatt" še srca nima. Da bi mogel, v žlici vode bi vtopil vso slovensko okolico zato, ker je slovenska in se noče dati polaščiti ali ponemčiti." „Primorec" se konečno čudi, da vladni tržaški časnik „Osserv. Triestino" svojo zadovoljnost kaže s tako gnjusnim psovanjem! Nam pa je zdaj čedalje jasnejše, da „Tagblatt" ni zastonj tako dober kup. — Ko „Primorec" še naznanja, kako pošteno je nemška „Avgsburgerica" popisala homatije tržaške, končava svoj spis s temi besedami: „ Vidite, okoličani, kak razloček je med gnjilimi nemškutarji in pravimi Nemci. Največi naši sovražniki so naši odpadniki, nikoli pa ne narodi sami.  Vsak narod je pošten in časti vreden,
le njegovi izmečki so iz pekla poslani hudiči, ki ljudstva obsedajo." — Dalje piše »Primorec", da rogovi« ljenje v Trstu se zopet pričenja. Vzlasti v Mauroner-jevem gledišču, kjer so jahači, pripetilo se je marsikaj, kar nič kaj ne obeta, da se v Trst kmalu povrne red. Sovraštvo zoper Slovane se pri vsakej priliki razodeva. V tem gledišču so oblekli vohuna, kakor Ciča, in množica je začela kričati: Fuora ščavo! Duhovnikom se ne godi bolje: Abbasso Papa! abbasso preti! je kričala preteklo nedeljo množica. Prišlo je une dni celo do tega, da je gosposka gledišče zaprla. — Sodniška glavna obravnava zarad dogodeb meseca julija ima biti ta mesec. Nadjamo se, da ovrže vse, kar je o tej stvari poročalo mestno starešinstvo. — Čitalnica v Skednji v tržaškej okolici se je 13. dne t. m. ustanovila. V odbor so bili izvoljeni: g. Fr. Cegnar za prvosednika z vsemi glasovi;
Eotem gg. Janez Sancin, Matija Suman, Janez Nemec, lOvre Grodina (dež. poslanec), Vincenti Sancin in Andrej Sancin, vsi malo da ne z vsemi glasovi. To je tedaj šesta čitalnica v tržaškej okolici; vse skupaj, ktere se prav vrlo vedejo, imajo krog 1200 udov.
Iz Dalmacije. — Po časnikih je počil nenadoma glas, da v Dalmaciji po vseh šolah ljudskih, realnih in latinskih ima v prihodnjih dveh letih vpeljati hrvaški jezik kot učni in tako laški zaplavbi primerne jeze postaviti. Pravilo se je, da se v Kotoru s to vpeljavo začne. Tudi v upravnih uradih se bode hrvaščina kot uradni jezik vpeljala in vsak uradnik bode zavezan, si hrvaščine v dveh letih naučiti, da bode narodnega jezika v besedi in pismu zmožen. Ravno to se misli tudi pri sodni j ah storiti. Pravijo, da so ti sklepi sad popotovanja po deželi namestnika viteza Wagnerja. — Vred-ništvo „Novic" je o tem govorilo z gospodom, ki je te dni potoval iz Dalmacije skozi Ljubljano in ki kot deželni poslanec dobro ve za vse dalmatinske šolske razmere; a on ni nič vedel od teh prememb, kterim se je tem več čudil, ker bi po takem bilo — mirabile dictu! — ministerstvo še več dalo kakor je zahteval deželni zbor, ki se je prav tiste mere držal kakor kranjski; zahteval je namreč za polovico naukov hrvaški, za polovico italijanski jezik.