obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
12. februarja
1979
št. 3
Davčna politika
Ob nekaterih davčnih olajšavah, bodo letos davki isti kot lani
Na nedavni seji je izvršni svet občinske skupščine qbravnaval osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979. Bil je odločno proti vsakršnemu povečevanju davkov po odbitku v letošnjem letu. Davčne stopnje naj bi tako ostale nespremenjene, lorej na ravni lanskoletnih. Takšno stališče izvršnega sveta temelji na že znanih zaključkih iz javne razprave o razvojnih dokumentih za letošnje leto. Za nadaljnji, pospešen razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti naj bi davki v letošnjem letu ostali torej na ravni lanskoletnih.
Glede davčnih olajšav pa je nekoliko drugače. Že sam zakon namreč določa nekatere oprostitve in olajšave, ki so splošnega pomena za celotno republiko, občinskim skupščinam pa prepušča, da uvajajo oprostitve in olajšave, upoštevajoč konkretne pogoje in potrebe na svojem območju. Tako republiški zakon o davkih občanov določa pogoje in kriterije za priznavanje olajšav pri vlaganju sredstev v razširjeno reprodukcijo, kot tudi olajšave v obliki procentualnega znižanja odmerjenega davka za zaposlene učence v gospodarstvu. Zavezancem davka od obrti se priznavajo tudi enake olajšave kot zavezancem davka od kmetijske dejavnosti (zaradi preživljanja mladoletnih otrok, dela nezmožnih družinskih članov, zdravljenja družinskih članov, kritja stroškov v zvezi s pogrebom družinskih članov). Drugih olajšav zakon ne navaja, vsebuje pa določilo, ki skladno z ustavo omogoča občinskim skupščinam, da samostojno predpisujejo oprostitve in olajšave za zakonsko pripadajoče jim dohodke.
Sedaj veljavni odlok o davkih občanov vsebuje še tele olajšave in oprostitve:
- olajšave za zavezance davka od obrti v ožjem smislu, katerim je opravljanje obrtne dejavnosti glavni poklic. Tu niso zajeti avtoprevozniki in gostinci.
Za prvo leto opravljanja obrtne dejavnosti so od dejansko odmerjenega davka oproščeni za 75%, za drugo 50% in za tretje leto 25%.
- Olajšave za starejše zavezance in sicer za moške nad 60 in ženske nad 55 let starosti, ki sami opravljajo storitvene dejavnosti.
Le-ti so oproščeni plačila v višini 50% od odmerjenega davka,
- zavezanci nad 70 let starosti, ki sami opravljajo storitvene dejavnosti, so v celoti oproščeni plačevanja davka,
' - zavezanci v storitvenih dejavnostih kot so na primer izdelovanje šiviljstvo, krojaštvo, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih strojev, kovaštvo, urarstvo, sodarstvo, ostalih električnih aparatov, vodnoinštalaterstvo (sama popravila), čevljarstvo, frizerstvo, mlinarstvo, puškarstvo, itd. bodo za 25% plačevali manjše davke.
Jasno je, da se lahko te oprostitve in olajšave priznavajo le od odmerjenega davka po občinski stopnji in torej samo pri tistih zavezancih, katerih dohodek presega osebni dohodek zavezanca.
V osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov pa so naslednje bistvene spremembe:
- usklajena bo višina mejnega zneska dohodka, do katerega so lahko zavezanci davka od obrti obdavčeni pavšalno, z višino cenzusa, navedenega v zakonu o davkih občanov.
- uvedena je oprostitev plačila davka po odbitku za dohodke, ki so ustvarjeni z opravljanjem domače obrti, če gre za ročna dela,
- uvedena bo dodatna davčna olajšava v višini 50% sedanjih olajšav na zaposlene učence v gospodarstvu (vajenci),
- povečane bodo davčne olajšave za zavezance, ki so ali pa bodo začeli opravljati obrtne storitve ali pa se ukvarjati s prodajo na drobno na določenih območjih občine. Davčne olajšave bodo uvedene tudi za zavezance, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo,
- zavezancem v dejavnosti »optike« bo znižan davek za 25%,
- razširjen bo krog zavezancev, katerim so priznane olajšave za vlaganje v razširjeno reprodukcijo (prodaja na drobno).
Po odloku o občinskem posebnem prometnem davku pa bodo tudi fotografi in optiki oproščeni plačila 10% prometnega davka.
Kot smo že poročali, bo seja občinske skupščine konec februarja. Na tej seji bo skupščina dela v javno razpravo analizo o izvanaju davčne politike na področju samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, dogovor o usklajevanju davčne politike ter oba odloka iz katerih smo povzeli nekaj podrobnosti. O ugotovitvah, stališčih in pripombah iz javne razprave bomo poročali pozneje. O stališčih izvršnega sveta in njegovih delovnih teles o navedenih vprašanjih pa preberite v 4. št. Kamniškega občana, ki bo izšla 26. februarja.
Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti
Skupnost otroškega varstva
Izvajanja finančnega načrta skupnosti otroškega varstva v letu 1978
V izvajanje akcije analiza gospodarjenja in spremljanja zaključnih računov za leto 1978 se vključujejo tudi interesne skupnosti s Področja družbenih dejavnosti s svojim poročilom o gospodarjenju in prihodnjih nalogah.
Delavci z območja občine Kamnik so v letu 1978 združili ■291.130,70 din iz brutto osebnih dohodkov za izvajanje programov otroškega varstva. Z aneksom k samoupravnemu sporazumu ° temeljih planov za leto 1978 pa so se udeleženci samoupravnega sporazuma dogovorili, da bodo za izvajanje programov otroškega varstva združili 8,891.880 din. Iz tega sledi, da je na računu skupnosti otroškega varstva 399.250,70 din presežka za leto 1978. V aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za leto •979 je skupnost otroškega varstva planirala presežek v višini 669.000 din na podlagi metodologije za plansko ugotavljanje Presežkov, ki jo je izdal Zavod za družbeno planiranje SRS. Za Plansko ugotovljeni presežek din 669.000 je znižana prispevna stopnja za leto 1979. Razliko med planskim in doseženim presežkom za leto 1978 v znesku 269.749,30 din bo potrebno poračunati s prispevno stopnjo za leto 1980.
Poleg izvirnih dohodkov v znesku 9,291.130,70 din je skupnost otroškega varstva razpolagala še s prenesenimi sredstvi iz pretečega leta in prenesenimi sredstvi od drugih SIS (Zveza skupnosti otroškega varstva, invalidsko pokojninsko zavarovanje) v znesku 2.544.775,30 din, skupno torej 11,835.906,00 din. Zbrana sred-stva so bila razporejena:
za vzgojno delo v otroškem vrtcu Antona Medveda
4,968.000 din
"" za investicijo vrtec Komenda 4,170.980 din ZLjg_ostali dopolnilni program_2,136.112 din
5^Paj izdatki 11,275.092 din
kled pomembnejše izdatke ostalega dopolnilnega programa sodi Regresiranje oskrbnin v znesku 605.539 din, otroški dodatek ktnečkim otrokom 435.060 din ter presežek nad dogovorjenimi Sredstvi za leto 1977 v znesku 608.250 din, ki je bil nakazan
občinski izobraževalni skupnosti Kamnik za gradnjo osnovne šole Duplica. Saldo denarnih sredstev na računu skupnosti otroškega varstva Kamnik po stanju 31. 12. 1978 znaša 560.813,80 din, od tega 79.983,00 din namensko za otroške doklade kmečkim otrokom.
Skupnost otroškega varstva je z zbranimi sredstvi skušala najbolj racionalno gospodariti. Prihranek sredstev bi v prihodnjem letu namenili za pripravljalna dela pri gradnji novih vrtcev na Duplici in v Šmarci. V postopku svobodne menjave dela pričakuje skupnost otroškega varstva od združenega dela večje pobude zlasti pri gradnji otroških vrtcev. Delavci, delovni ljudje in občani morajo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov opredeliti namen, obseg in način združevanja sredstev za pokrivanje skupnih potreb. Vsi udeleženci sporazumevanja, tako izvajalci kot uporabniki, se bodo morali prizadevati za doslednejšo izpeljavo in uresničitev načel svobodne menjave dela.
Skupnost otroškega varstva pripravlja osnove in merila za ovrednotenje programa vzgoje za predšolske otroke. Po tem osnutku naj bi bila cena vzgojnega dela za 1979. leto 845 din mesečno na otroka. Delovni ljudje so se že opredelili za načelno stališče, da se prispevek skupnosti otroškega varstva ne povečuje v večji meri. dokler ni mogoče vsem otrokom zagotoviti vzgoje in varstva v vrtcu. S skrajnim varčevanjem vseh izdatkov bi morda namenili 3,000.000 din za pripravljalna dela za vrtec Duplica in Šmarca. tako da bi hkrati vodili obe investiciji. O nakazani problematiki, ki še ni bila sprejeta po samoupravni poti, mora združeno delo svoje odločitve izraziti, če ne prej, pa vsaj na skupščini skupnosti otroškega varstva. Izgradnja novega vrtca v Šmarci oziroma Duplici je bila predvidena že v družbenem planu razvoja občine Kamnik za obdobje 1970-1975 in ponovno za obdobje 1976-1980. Število predšolskih otrok se povečuje, kar nam dokazuje naslednje stanje:
Predš. otroci roj. leta	V občini	KS Duplica	KS Šmarca
1972	423	70	17
1973	425	60	23
1974	437	71	20
1975	482	87	18
1976	432	58	16
1977	463	91	7
Podatki za leto 1978 še niso zbrani.
Potrebe po gradnji vrtcev dokazuje tudi 200 nerešenih vlog za sprejem otrok v vrtec.
V zavodskem varstvu je bilo poprečno 70 starejših občanov, za katere je občinska skupnost socialnega skrbstva v celoti ali delno plačevala stroške, v zavodih za usposabljanje je bilo 19 otrok in mladoletnikov, v vzgojnem zavodu 2 in v Dijašken domu v Kamniku 5. Družbeno denarno pomoč kot edini vir je prejemalo 16 občanov in je znašala od 1.000 do 2.569 dinarjev mesečno. Denarno pomoč kot dopolnilni vir je prejemalo poprečno 79 občanov in je znašala od 112,00 do 1.000 dinarjev mesečno ali poprečno 480,00 dinarjev mesečno. Zdravstveno zavarovanje je bilo priznano 52 občanom, rejnina se je plačevala za 14 otrok in je znašala od 500,00 do 2.202,00 dinarjev mesečno.
O pravicah do kakršnekoli družbene denarne pomoči, kot tudi o oddaji v zavod, razen v primeru, da je sodišče izrekalo ukrep oddaje mladoletnih v vzgojni zavod, je odločal svet, kot organ za opravljanje javnih pooblastil, katerega je izvolila skupščina občinske skupnosti izmed delegatov. Svet je lahko priznaval pravice do denarne pomoči le v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.
Skupnost socialnega skrbstva
Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva bo sklical skupščino, ki bo predvidoma 22. februarja. Na seji bodo razpravljali o valorizaciji preživnin za letošnje leto, obravnavali bodo sporazum o kriterijih za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, razpravljali o izvajanju finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva za leto 1978 ter o osnutku finančnega načrta za leto 1979. Izvolili bodo tudi delegate za sejo skupščine skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
Valorizacija preživnin
Pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva je v skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžan vsako leto opraviti valorizacijo preživnin. Sklep o uskladitvi preživnine s povečanjem življenjskih stroškov je pristojna sprejeti skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva.
Zavod SRS za statistiko je ugotovil, da so se v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 povečali življenjski stroški za 15,7%. Glede na to ugotovitev naj bi se preživnine, določene v letu 1978, zvišale takole:
preživnine, določene do konca januarja 1978, za 15,7%. do konca februarja za 14,4% in tako dalje, tako da bi se preživnine, določene do konca decembra 1978, zvišale samo za 1,3%. Preživnine se povišajo od 1.3. 1979 dalje in sicer po uradni dolžnosti.
Sporazum o kriterijih za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči
Ta sporazum konkretneje opredeljuje socialno varstveno pravico občanov do družbene denarne pomoči, ki jim takšna pomoč pomeni edini oz. dopolnilni vir sredstev za preživljanje. Družbene denarne pomoči kot edini vir se ne priznavajo otrokom.
Po kriterijih je do družbene denarne pomoči kot edinega vira sredstev za preživljanje upravičen tisti občan, ki je nesposoben za delo in nima dohodkov ter lastnega premoženja, niti oseb. ki bi bile dolžne po zakonu, pogodbi in oporoki ali iz kakega drugega pravnega naslova in sposobnega ga preživljati in če ogroženemu občanu ni mogoče zagotoviti preživljanja na drug način.
Do dopolnilnega vira so upravičeni občani, ki so nesposobni za delo in so brez premoženja ter nimajo dovolj sredstev za preživljanje.
Višina denarne pomoči kot edinega vira naj bi znašala najmanj 50% mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta. Višina dopolnilnega vira pa je razlika med poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, ki živi v družinski skupnosti in višino denarne pomoči kot edinega vira.
Pri ugotavljanju nesposobnosti za delo občanov - prosilcev do družbene denarne pomoči, kriterije določajo, da je starostna meja 60 let, mlajši prosilci pa morajo svojo nezmožnost za delo dokazovati z izvidom in mnenjem zdravstvene komisije in ne več s potrdilom posameznega zdravnika.
Iz poročila o izvajanju finančnega načrta v letu 1978
Občinska skupnost socialnega skrbstva se je v letu 1978 financirala po prispevni stopnji 0,78% v prvem polletju in 0,44% od osebnega dohodka v drugem polletju, oziroma je znašala poprečna prispevna stopnja za leto 1978 0,60. Po tej prispevni stopnji bi znašali dohodki 6,260.000 dinarjev oziroma bi moral biti presežek v znesku 268.000 dinarjev nad dovoljeno porabo, vendar je bilo v letu 1978 doseženo skupaj le 6,478.449.40 dinarjev dohodka oziroma je bilo presežka le za 218.449,40, poleg tega je pa imela občinska skupnost še 219.803 dinarjev drugih dohodkov, kot so prispevki uporabnikov, ter je razpolagala še s prenesenimi sredstvi iz preteklega leta. Največ sredstev je bilo v tem letu uporabljeno za plačilo oskrbnih stroškov v splošnih in posebnih socialnih zavodih za odrasle občane in sicer 2.119.341 dinarjev, za varstvo otrok v zavodih za usposabljanje in v vzgojnih zavodih je bilo porabljeno 1,003.033 dinarjev. Za solidarnost je bilo nakazano 1,051.000, za skupni program pa 428.856 dinarjev. Stroški strokovne službe za izvajanje socialno varstvenih ukrepov in stroški administrativne, tehnične in finančne službe so znašali 829.000 dinarjev. Za stalne in enkratne družbeno denarne pomoči je bilo porabljeno 575.047, za rejnine za mladoletnike pa 180.493, za dotacijo socialno humanitarnih pa organizacijam 161.666 dinarjev. Drugi manjši izdatki so bili še stroški komisije za izpeljavo postopka za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v znesku 26.194 dinarjev, pogrebni stroški socialnih podpirancev. letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok, stroški samoupravnih organov, stroški SDK in drugi stroški, financiranje programa občinske skupnosti socialnega varstva, prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcev družbeno denarnih pomoči, financiranje Prehodnega mladinskega doma v Ljubljani. Skupnih izdatkov je bilo za 6.644.005.50 dinarjev.
Izobraževalna skupnost
Iz poročila o izvajanju finančnega načrta za leto 1978
Za izvajanje programov občinske izobraževalne skupnosti smo v letu 1978 združili 75.034.000,00 dinarjev. Po navodilih Zavoda za družbeno planiranje SRS smo v letu 1978 planirali 4,981.000,00 dinarjev presežkov, katere smo poračunali v prispevni stopnji za leto 1979.
Od dogovorjenih sredstev je bilo v letu 1978 združenih 76.854s253,75 dinarjev iz osebnih dohodkov za izvajanje programa občinske izobraževalne skupnosti. Tako znaša presežek za leto 1978 le 1.820.253,75 dinarjev. Razliko med planiranim in doseženim presežkom bo potrebno poračunati v stopnji za leto 1980. Dejansko je ugotovljeno, da je na računu Občinske izobraževalne skupnosti primankljaj v znesku 1.111.856,00 din, ker bodo presežki solidarnosti, ki so se zbrali na ravni republike, poračunani šele v marcu 1979.
Plan
Realizacija
solidarnost, skupne naloge,
vzajemnost
Saldo:
primanjkljaj
na žiro računu OIS
6.087.000,00
9.019.109,00 2.932.109,90
1.111.856,15
skupni presežek:
1.820.253,75
Občinska izobraževalna skupnost Kamnik je v letu 1978 poleg izvirnih dohodkov v znesku 76.854.253,75 dinarjev razpolagala še s prenesenimi sredstvi iz preteklega leta v znesku 10.604.826,10 din, s sredstvi zbranimi z 1 % krajevnim samoprispevkom v znesku 8.939.555,35 din in s presežki SIS za družbene dejavnosti iz leta 1977 v znesku 2.348.731,85, za katere so delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih OZD s posebnim sporazumom sklenili, da se združijo za nadaljevanje gradnje OŠ Duplica. Vseh sredstev skupaj je tako bilo 98.747.367,50 din.
Razporeditev zbranih sredstev:
1.
za vzgojnoizobraževalno delo osnovnih šol za ostale zavode (Glasbena šola, Dijaški dom, DU, OŠ Olge Avbelj Homec) za druge dejavnosti šole (mala šola, šola v naravi, prehrana učencev, regres za podaljš. bivanje učencev, prevoz učencev, stroški bivanja v domovih) -ostali dopolnilni program
32.732.369,00 6.591.180,00
5.655.346,50 2.910.006,50
skupaj za izvajanje osnovnega programa	47.888.902,00
2. za investicije:	
- center za usmerjeno izobraževanje	16.094.678,05
- OŠ Duplica	6.118.293,55
Občinska izobraževalna skupnost je v letu 1978 skušala v sistemu svobodne menjave dela zagotoviti uresničevanje nalog, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o osnovah plana OIS Kamnik za obdobje 1976-1980.
Ker je prostorska problematika šolstva zelo pereča, so se znatna sredstva združevala v te namene. Nadaljnja gradnja OŠ Duplica, ki se je začela v letu 1978, je bila nujna, saj šoli že v letu 1979/80 grozi tretja izmena.
Z dopolnilnim programom je OIS pripravljala pogoje za prehod na podaljšano bivanje oz. celodnevno osnovno šolo (odkupi zemljišč za igrišča in telovadnico, opremljanje šolskih kabinetov in šolskih kuhinj).
Prizadevanja za izboljšanje pogojev v osnovnih šolah je treba krepiti tudi v bodoče. Delavci, delovni ljudje in občani so pri sprejemanju dopolnil k samoupravnemu sporazumu za leto 1979 pokazali veliko razumevanja, saj so se odločili za nadaljnje združevanje sredstev za investicije šolstva. Delegati OIS Kamnik so bili na zadnji seji skupščine seznanjeni s stanjem na področju osnovnega šolstva. Iz poročila je bilo razvidno, da sedanje kapacitete osnovnih šol v občini Kamnik komaj za silo zadoščajo za organizacijo obveznega dela učnega in vzgojnega programa v dveh izmenah. Trenutno se sicer združujejo znatna sredstva za nove investicije na področju vzgoje in izobraževanja, vendar je prirast in priliv prebivalstva tako velik, da vsa sedanja prizadevanja komaj dohajajo nastajajoče nove potrebe. Zato bo moralo osnovno šolstvo tudi v naslednjem srednjeročnem planu občine Kamnik dobiti ustrezno prioritetno mesto, če hoče dohajati čas in zahteve, ki se postavljajo pred njo.
Gradnja centra za usmerjeno izobraževanje
Delovni ljudje in občani občine Kamnik so se z referendumom o samoprispevku odločili, da bodo prispevali svoj denar za izgradnjo centra za usmerjeno izobraževanje. Doslej so imeli kamniški učenci možnost po končani osnovni šoli nadaljevati študij le na gimnaziji in šele za zadnja leta tudi na gimnaziji pedagoške smeri. Za vse ostale smeri usmerjenega izobraževanja pa se morajo voziti v Ljubljano ali pa prebivati v internatih.
S pričetkom gradnje smo zelo pohiteli in že 25. 5. 1977 položili temeljni kamen. Projekti so bili zasnovani tako, da bi v njih lahko izobraževali skoraj vse smeri usmerjenega izobraževanja, ni bilo pa v centru predvidenih delavnic za poučevanje kovinarjev, ker je to nemogoče zaradi hrupa; o njih je potekalo dogovarjanje s Titanom, za katerega bi tudi izobraževali največ kovinarjev. Center je prilagojen tudi za izobraževanje invalidov, saj smo zanje predvideli posebne rampe, po katerih se bodo lahko vozili z invalidskimi vozički.
Objekt gradimo v dveh fazah. Prva faza zajema: 36 učilnic, kuhinjo z jedilnico, knjižnico, mladinsko sobo, kabinete pri učilnicah, zaklonišče in garderobe. Druga faza pa predvideva telovadnico z manjšim bazenom in dokončno zunanjo ureditev.
Pri gradnji samega centra nismo naleteli na večje težave. Morali pa smo okrog njega položiti drenažo za odvajanje talne vode, ki nastopi precej visoko ob daljšem deževju in zvišanju nivoja Kamniške Bistrice.
Izgradnja centra bi morala biti po pogodbi končana 31.8. 1978, a se je gradnja precej zavlekla. Nekoliko so k temu doprinesle razmere na trgu z gradbenim materialom, ker nekaterih elementov za izvedbo del za objektu dalj časa ni bilo mogoče dobiti. Mnenje občinske izobraževalne skupnosti pa je tudi, da izvajalec ni imel na gradbišču dovolj delovne sile. Predvidevamo pa vseeno, da bo otvoritev centra konec maja 1979 in da bodo učenci pričeli v njem s poukom v prihodnjem šolskem letu.
Občani večkrat sprašujejo, katere smeri usmerjenega izobraževanja bomo lahko imeli v tem centru. Že pri izvedbi referenduma in vse do sedaj smo veliko razmišljali o tem. Bilo je imenovano več komisij, ki naj bi pripravile programe usmerjenega izobraževanja v naši občini. Vedeti moramo, da je usmerjeno izobraževanje prav sedaj v nastajajnju, da še ni znana mreža šol usmerjenega izobraževanja in da težko prehitevamo prizadevanja v tej smeri v celi republiki.
Pravkar je posebna komisija za našo občino izdelala program na osnovi kadrovskih potreb, ki so jih proučili v delovnih organizacijah naše občine in regije, na osnovi ugotovitev o sedanjem šolanju učencev, ne osnovi želja učencev, ki zaključujejo osnovno šolo ter po dogovoru z izobraževalnimi centri za posamezne stroke.
Zaključki komisije bodo lani v verifikacijo skupščini občinske izobraževalne skupnosti, občinski skupščini in v javno razpravo vsem občanom. Gotovo je, da bomo le s tako izbranimi programi izobraževali za poklice, ki jih v naši občini oz. regiji potrebujemo.
Verjetno občane zanima finančna konstrukcija centra za usmerjeno izobraževanje.
Prvotno je bila sklenjena pogodba z izvajalci del za 45,100.000,00 din. V tej ceni pa niso bila zajeta vsa dela. Doslej so se z dopolnili k pogodbi stroški povečali za 6,007.836,00 din (drenaža zaradi talne vode; zunanja ureditev I. faze; sprememba strehe, prilagojena našim vremenskim prilikam). V tej ceni pa niso zajete nobene podražitve, ampak so to le dodatna dela in spremembe. SGP Graditelj je sicer predložil zahtevek za 3,005.738,60 din na račun podražitev in kurjenja objekta v zimskem času. Te podražitve pa investitor ni sprejel, ker meni, da je za podaljšanje rokov pri izgradnji in s tem nastalih stroškov kriv izvajalec.
Če k navedenim stroškom prištejemo še odkupe zemljišč, načrte, raziskave terena, strokovni nadzor in provizija od izdane garancije banke, znaša vrednost vseh sklenjenih pogodb do 30. 11. 1978 54,688.873,00 din.
Ocena stroškov, ki spadajo še k I. fazi gradnje (oprema, komunalni priključki, razna drobna dela...) je 8,078.240,00 din. Tako znaša skupaj predračunska vrednost objekta - I. faza 62,767.113,00 din (po cenah 1978).
Ocena stroškov za II. fazo gradnje (telovadnica z manjšim bazenom in opremo ter zunanja ureditev) v cenah 1978 znaša 21,668.900,00 din.
Ob koncu bi bilo najbrž prav, da se še enkrat temljito pogovorimo o smiselnosti gradnje bazena v tem centru. Bazen je velik 6 m x 12 m in takšnega lahko uporablja le šola za poučevanje plavanja učencev, nikakor pa ne bi mogel služiti občanom za rekreacijo. Vzdrževanje bazena v šoli samo za uporabo šole pa bo zelo drago. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti in izvršni odbor sta na sejah razpravljala tudi o gradnji rekreacijskega centra Vaseno. Torej bomo imeli v bližini Kamnika rekreacijski bazen. Premisliti moramo, ali je smotrna gradnja majhnega, za vzdrževanje dragega bazena v centru, če bomo imeli možnost rekreacije in učenja plavanja v neposredni bližini Kamnika. O tem se občinska izobraževalna skupnost še ni odločila in želeli bi, da občani, še posebej pa delegati občinske izobraževalne skupnosti in pa tisti, ki bodo center uporabljali, temeljito premislijo ter svoje predloge posredujejo občinski izobraževalni skupnosti.
Varstvo pred požari
Delovanje interesne skupnosti
Požarna skupnost je redno začela delovati leta 1978, medtem ko so prispevki iz gospodinjstva, negospodarstva jn delavcev, zaposlenih pri občanih po izračunu 0,4% od osebnega dohodka začeli dotekati že v II. polletju 1977. Do konca leta se je nabralo 798.269,60 dinarjev. V letu 1978 znašajo vsi prispevki 3,848.380,10 dih od zavarovalnic pa 263.550,30 din. Če prištejemo še prispevke iz leta 1977, je imela požarna skupnost v letu 1978 4,910.200 din prihodkov, ki jih je porabila takole:
Stroški strokovne službe skupnosti, uporaba prostorov, računovodske in druge usluge so znašali 110.090,05 din ali 2,24% vseh sredstev.
Za nagrade in potne stroške je skupnost porabila 44.348,85 din (0,90%), za pisarniško opremo 9.309,60 din (0,19%).
Dotacija občinski gasilski zvezi je znašala 905.727,40 din (18,45%), vezana vloga pri LB za gradnjo doma 3,500.000,00 din (71,28%), saldo dne 31. 12. 1978 pa je znašal 340.720,10 din (6,94%).
Občinska gasilska zveza pa je dotacijo porabila za vzdrževanje vozil in strojev, vzdrževanje in adaptacijo gasilskih domov, nabavo orodja, opreme in oblek, nabavo gasilskega vozila za GD Gozd, za tečaje, tekmovanje in strokovno literaturo, za poštnino in telefon, letovanje pionirjev, prispevek OGZ Tolmin za potresno prizadete GD in za plačilo anuitet. Saldo 31. 12. 1978 je znašal 905.727,40 dinarjev.
Stroški, ki jih plačujemo strokovni službi skupnosti so:
Uporaba pisarne s kurjavo in čiščenjem, OD tajnika OGZ, ki je obenem tudi administrator požarne skupnosti, uporaba telefona, vsa računovodska dela in tipkanje ter razmnoževanje dopisov.
Nagrade so prejeli 4 funkcionarji požarne skupnosti in občinske gasilske zveze po navodilih Zveze skupnosti SR Slovenije za varstvo pred požari in s sklepom skupščine 21. 12. 1978.
Presežni del prihodka smo po navodilih skupščine vložili kot vezano vlogo pri Ljubljanski banki. Po dveh letih lahko dobimo posojilo do 280% vloženih sredstev. Tako se nam ta obrestuje, zagotovljen imamo pa tudi kredit za gradnjo prepotrebnega doma, ki ga bomo zidali skupno s SLO, CZ in milico.
Gasilsko orodje in opremo nabavlja občinska gasilske zveze, ko posebna komisija ugotavlja potrebe posameznih gasilskih društev. Tako smo samo pri nabavi 2600 m sintetskih cevi, ki smo jih kupili
neposredno v tovarni, prihranili 55.000 din. Poleg požarnih metel, akumulator, svetilk, spojk, sesalnih in tlačilnih cevi, dežnih pla-ščev, delovnih oblek in škornjev smo nabavili tudi 160 uniform za najmlajše. Načrtovali smo še več opreme in orodja, ki ga pa v trgovinah ni bilo mogoče dobiti. Obljubili so nam pa, da bo naročeno blago na voljo že v začetku leta 1979. Čeprav je končni saldo sorazmerno visok, bo pa vendar zaradi navedenih naročil porabljen že v najkrajšem času. Celotno poslovanje pa bo najbolj razvidno iz naslednjega prikaza odhodkov:
Nabava gasilskega materiala
Vzdrževanje strojev,
vozil in stavb
Vzgoja gasilskih kadrov
Administracija
Razno
Sklad za gradnjo gasil, doma Ostane za leto 1979
515.421,50 din 10,5%
206.819,95 din 73.772,55 din 178.008,80 din 36.608,60 din 3,500.000,00 din •  399.570,50 din
4,2% 1,5% 3,6% 0,8% 71,3% 8,1%
Skupaj
4,910.200,00 din 100,0%
Drobno gospodarstvo
Neizkoriščene možnosti
Kaj sploh je drobno gospodarstvo in kakšne možnosti imamo za razvoj te pomembne gospodarske panoge, kje so vzroki, da pri tem ne sledimo razvojnim ciljem srednjeročnega plana.
Zasebna obrt je gospodarska panoga, v katero so vključeni: redna in dopolnilna obrtna dejavnost, gostinstvo, avtoprevozniš-tvo, prodaja na drobno, domača in umetna obrt, kmečki turizem itd., ki ima v naši družbi pomembno vlogo pri izboljšanju družbenega in osebnega standarda prebivalstva. Vlogo in položaj obrti opredeljujeta tudi ustava in zakon o združenem delu tako, da je delavcem v obrtnih dejavnostih omogočen enakopraven položaj z delavci v združenem delu.
Pomen obrti ni toliko v njegovi ekonomski moči ali ustvarjenem dohodku kot predvsem v zadovoljevanju vsakdanjih potreb delovnega človeka. S svojimi izdelki obrt dopolnjuje industrijsko serijsko proizvodnjo, za splošni ljudski odpor, pomembna je za pospešen razvoj posameznih območij. In še bi lahko naštevali.
Drobno gospodarstvo odpira, z relativno majhnimi naložbami, v krajšem času velike možnosti za zaposlovanje, hkrati pa je pomemben dejavnik pri vključevanju osebnega dela in sredstev občanov v proces družbene reprodukcije.
Po eni strani ugotavljamo precejšnje napore za pospešen razvoj te gospodarske in uslužnostne dejavnosti, po drugi strani pa tudi celo vrsto problemov. Število samostojnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev sicer počasi narašča, medtem ko število učencev za te dejavnosti upada. Ugotavljamo tudi, da se tisti, ki se ukvarjajo z obrtjo kot postranskim poklicem, prepočasi vključujejo v redno obrt. Pogoji za opravljanje redne obrti niso pač bili stimulativni. Zato tudi ni presenetljivo, da imamo pri tem precej »šušmarstva«, kar je prav gotovo posledica neplaniranega usmerjanja razvoja obrti in slabega nadzorstva.
Tako kot drugod se je tudi pri nas »šušmarstvo« razbohotilo na področju storitvenih dejavnosti: popravila gospodinjskih strojev in aparatov, krojaštvo, gradbeništvo (zidarji), in podobno. Žal, ravno šušmarstvo pokriva sicer vrsto dejavnosti, ki jih primanjkuje v naši občini, posledice pa so nam najbrž povsem jasne.
Vzrokov za pomanjkanje storitvenih oziroma uslužnostnih obrti je več. Med pomembnimi pa lahko omenimo pomanjkanje ustrezne proizvodne tehnike na področju te obrti, prevladuje ročno delo, ustvarjanje dohodka je počasnejše kot v serijski proizvodnji, pomanjkanje prostorov, nizke cene teh storitev kot tudi neustrezna davčna politika v preteklem obdobju.
Obrtna dejavnost se razvija predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer je večja gostota prebivalstva. V hribovitihpredelih stanje ni zadovoljivo, predvsem ne v krajevnih skupnostih Tuhinjske doline in Črne.
Analiza stanja na področju obrti kaže, da so posamezne dejavnosti v krajevnih skupnostih zelo slabo razvite ali pa jih sploh ni. Gre za popravila koles, precizno mehaniko, orodjarstvo, brušenje kovin, kovaštvo, lesno strugarstvo in modelarstvo, tapetništvo in dekorativna dejavnost, krojaštvo, mlinarstvo itd.
Vzroke za takšno stanje moramo iskati tudi v neorganiziranosti, nezainteresiranosti za te vrste dejavnosti.
Na območju naše občine imamo 73 avtoprevoznikov, 143 taksistov, le enega rednega prodajalca sadja in zelenjave. Kmečki turizem v občini ni zaživel, čeprav smo v srednjeročnem planu razvoja 76-80 zastavili razvoj te dejavnosti. Razvoj gostinstva in turizma je kljub zelo ugodnim pogojem prepočasen.
V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo na območju občine 50.436 nočitev, od tega domačih gostov 47.783, tujih pa 2653. V odnosu na leto 1977 pomeni to skupno povečanje nočitev za 3,8%. Nočitve tujih gostov pa so za polovico manjše.
Analiza, o kateri bodo razpravljali zbori občinske skupščine konec februarja, zajema še ostale zanimive podatke o stanju v obrtni dejavnosti. Zaradi prostorske stiske bomo še nekatere ostale ugotovitve posredovali v naslednji številki Občana, poleg tega pa tudi zaključke in priporočila komisije za drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu ter izvršnega sveta občinske skupščine.
POPRAVEK
Nove cene oskrbnin v Domu upokojencev veljajo od 18. 1. 1979
Cenjene bralce obveščamo, da je v 2. številki Kamniškega občana, ki je izšla 29. januarja 1979, prišlo v »Obvestilih« za delegate in delegacije občine Kamnik št. 2, stran 6, do napake, v prispevku »Višje oskrbnine v Domu upokojencev«.
V prispevku je pomotoma zapisano, da nove cene oskrbnin v Domu upokojencev veljajo z dnem odobritve, to je 22. januarjem 1979. Do napake je prišlo zaradi tega, ker je vloga Doma upokojencev za povišanje cen oskrbnega dne Izvršni svet obravnaval na 22. seji, ki je bila 18. 1. 1979, torej nove cene začnejo veljati z dnem odobritve, to je z 18. januarjem 1979 in ne z 22. januarjem, kar je zaporedna številka seje Izvršnega sveta.