GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
ŠT. 3   LETO 18	12. FEBRUARJA 1979	CENA 3 DIN
		
UMRL JE EDVARD KARDELJ
Tako kot po vsej naši širši in ožji domovini, je tudi na Kamniškem boleče odjeknila tragična vest, da je po dolgi in težki bolezni umrl tovariš Edvard Kardelj, komunist, državnik, veliki teoretik sistema socialističnega samoupravljanja, najbližji sodelavec predsednika Tita in predvsem človek.
V spomin na tovariša Edvarda Kardelja so se včeraj dopoldne v sejni dvorani kamniške občinske skupščine na žalni seji sestati člani vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine.
O življenjski poti in revolucionarnem delu je zbranim spregovoril Daniel Artiček, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik, ki je med drugim dejal:
»Vsakdo med nami je začutil bolečino, kakršno začutimo takrat, ko izgubimo naše najdražje, naše cenjene sodelavce ali ko zastane srce velikega državnika in borca za pravice delovnih ljudi. In prav to je bil naš tovariš Kardelj v eni osebi. Bil je eden najimenitnejših voditeljev jugoslovanskega delavskega gibanja in izvirni teoretik sistema socialističnega samoupravljanja ter sodrug tovariša Tita v boju za neodvisnost in krepitev socialistične neuvrščene samoupravne Jugoslavije.
Jugoslavija, še posebej naš mali slovenski narod, je s tem izgubil enega svojih največjih sinov, ki je vse svoje življenje žrtvoval za socializem, za pravice delavskega razreda.
Ime Edvarda Kardelja omenjajo skupaj z Marxom in Engelsom ter drugimi teoretiki, ki dajejo pečat socialistični teoriji. S tem se ne hvalimo, ker ne izvažamo ne teorij ne prakse lastne poti v socializem. Vsekakor pa smo ponosni na veličino njegovega duha in njegov prispevek k razvoju in krepitvi socializma nasploh. Njegova dela niso puste akademske teorije, temveč so napotilo za praktičen pristop k uresničitvi teoretičnih razglabljanj v življenje.«
Daniel Artiček je svoje misli sklenil: »Kako je bil tovariš Edvard spoštovan in priljubljen med našimi ljudmi, med ostalim potrjuje tudi dejstvo, da so ga vse slovenske občine proglasile za častnega občana. Tako je bil tudi naš častni občan, zato smo ob njegovi izgubi še bolj prizadeti, pa vendar ponosni.
Zavedamo se in v tem smo enotni, da danes ob žalostnih trenutkih niti zdaleč ne poizkušamo oceniti dela in življenja velikega revolucionarja. Za oceno tako obsežnega dela bodo potrebna desetletja in tudi druge generacije. O tem se ne bomo izrekali samo Jugoslovani, temveč vsi narodi sveta, kajti delal je za vse. To veličino duha pa nedvomno vsi občutimo.
Ugasnilo je življenje Edvarda Kardelja, zastala je njegova misel. Wa nas je, da jo dore-čemo in s svojim delom v praksi postavimo neizbrisen spomenik njemu in vsej revoluciji.
Slava njegovemu spominu.«
Z žalne seje so poslali sožalne brzojavke predsedstvu CK ZKJ, Predsedstvu SFRJ, CK ZKS in tovarišici Pepci Kardelj. Delegacija Kamničanov pa je odšla v Ljubljano, kjer so tovariši imeti častno stražo ob krsti tovariša Edvarda Kardelja.
Kandidat
za predsednika Občinske
skupščine
V zadnji številki Kamniškega občana smo vas seznanili z izvolitvijo Franca Svete-Ija za novega sekretarja medobčinskega sveta ZKS za ljubljansko regijo. Izvrševanje te dolžnosti seveda ni združljivo s funkcijo predsednika občinske skupščine, zato je SZDL sprožila postopek
za evidentiranje novega predsednika kamniške občinske skupščine.
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Kamnik je kot možnega kandidata za predsednika kamniške občinske skupščine evidentiral Slavka Ribaša, sedanjega predsednika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Slavko Ribaš se je rodil leta 1938 v Ljubljani in je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na oddelku za tekstil. Vrsto let je bil na vodstvenih delovnih mestih v tovarni Svilanit, že drugo mandatno dobo pa opravlja dela in naloge direktorja Svilanita.
Slavko Ribaš je že veliko let zelo aktiven družbenopolitični delavec tako v delovni organizaciji, občini kot v republiki. Član ZKS je od leta 1960. Poleg dolžnosti predsednika družbenopolitičnega zbora pri občinski skupščini je tudi član njenega predsedstva in član kamniške delegacije za zbor občin pri slovenski skupščini. V SZDL je član občinske konference, njenega predsedstva in izvršnega odbora. Dejaven je tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije, v društvu tekstilnih inženirjev in tehnikov, v organizaciji ZRVS in drugje.
O odločitvi koordinacijskega odbora, ki je kot možnega kandidata za predsednika kamniške občinske skupščine predlagala Slavka Ribaša, je razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik. Člani predsedstva so soglasno podprli kandidaturo Slavka Ribaša za predsednika kamniške občinske skupščine.
M. Jančar
SREDNJEVEŠKE KOVNICE
Minuli četrtek je bila v dvorani nad kavarno »Veronika« otvoritev numizmatične razstave, ki sta jo v počastitev 750-letnice Kamnika pripravila kamniški Muzej in Numizmatično društvo Slovenije.
Razstava prikazuje denarništvo v južnoslovanskih deželah med 12. in 15. stoletjem ter srednjeveške kovnice. Ta dejavnost je bila tudi v Kamniku močno razvita, saj je po splošnem mnenju delovala kovnica na Malem gradu v 13. stoletju kar dobrih 60 let.Ob otvoritvi numizmatične razstave, ki bo odprta do 18. februarja, sta v krajšem kulturnem programu nastopila tenorist Rajko Koritnik in baritonist Stane Koritnik ob klavirski spremljavi Zdenke Lukec-Čuden. M. J.
POPRAVEK
V prejšnji številki sta se pri tiskanju Kamniškega občana vrinili dve neljubi pomoti, za kateri se bralcem in avtorjema članka opravičujemo in danes tudi popravljamo. Na prvi strani se v članku, ki govori o sprejemanju zaključnih računov, glasi pravilen naslov: TEMELJITE RAZPRAVE O GOSPODARJENJU in ne »Temeljite razpoke v gospodarjenju« kot je bilo pomotoma natisnjeno. Pri prispevku SVEČANA IZJAVA na 3. strani.pa je predzadnji vrstici zadnjega stavka namesto »porotnikom Ustavnega sodišča v Kamniku« pravilno, »porotnikom Občinskega sodišča v Kamniku«.
Še enkrat se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje!
UREDNIŠTVO
S seje predsedstva OK SZDL
Priprave na volitve
V četrtek, 1. februarja, se je sestalo predsedstvo občinske konference Socialistične zveze. To je bila po štirih mesecih prva samostojna seja predsedstva, saj se je v tem času predsedstvo vedno sestajalo skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij.
Pomembna naloga, ki jo je predsedstvo opravilo na tej seji, je bilo evidentiranje možnega kandidata za predsednika Skupščine občine Kamnik. Stališče družbenopolitičnih organizacij je bilo, da je potrebno evidentirati aktivnega kandidata iz izvoljene delegatske baze. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja je ob upoštevanju teh kriterijev pripravil predlog, ki ga je predsed-
stvo soglasno potrdilo. Za možnega kandidata za predsednika SO Kamnik je bil soglasno evidentiran RIBAŠ SLAVKO, direktor Svilanita.
Na predsedstvu so razpravljali tudi o dosedanjem poteku volitev v krajevne konference organizacije SZDL in opozorili na premajhno aktivnost družbenopolitičnih organizacij na terenu in njihovo vključenost v volilne aktivnosti. Dokončno oceno volitev bo predsedstvo sprejelo na naslednji seji, ko bodo volitve v krajevne organizacije socialistične zveze zaključene.
Predsedstvo je začelo tudi z organizacijskimi in kadrovskimi pripravami na volitve v občinsko
konferenco SZDL. Sprejelo j predlog, po katerem bo nekolik spremenjen delegatski sestav ot činske konference in predseil stva. Hkrati so evidentirali moi ne kandidate za člane novel predsedstva, ki bodo dani v ja1 no razpravo.
Razprava je potekala tudi novem uredniku Kamniške! občana. Potrdili so predlog razf sne komisije pri predsedstvu,' je na osnovi razpisa predlagala! urednika IVANA SIVCA.
Glede na to, da je občina Ki mnik organizator letošnjega zbo ra gorenjskih aktivistov, je pred sedstvo imenovalo tudi organizl cijski odbor za uspešno izvedt tega zbora.
Gradnja šolskega centra gre h koncu
Odločalo bo predvsem združeno delo
Kljub zamudam v gradnji kamniškega srednješolskega centra, oziroma centra za usmerjeno izobraževanje, je predvideno, da bodo z deli zaključili že konec letošnjega maja. Pouk usmerjenega izobraževanja pa bo v novi stavbi lahko stekel že z novim šolskim letom.
Med občani, ki so za gradnjo centra že dvakrat izglasovali samoprispevek, pa kljub vsemu še vedno krožijo najrazličnejše dileme. Te se ne nanašajo zgolj na zamujanje rokov pri izvajalcih del, temveč se največkrat postavlja vprašanje, katere zvrsti usmerjenega izobraževanja se bodo odvijale v novih prostorih mogočne zgradbe. Prav gotovo so taka vprašanja in dileme čisto upravičene, saj je veliko govora in pisanja o usmerjenem izobraževanju nasploh, premalo pa je dorečenega in razumljivega občanom in delavcem v združenem delu. Poprosili smo magistra Ivana Justinka, predsednika skupščine občinske izobraževalne skupnosti, da nam razjasni nekatera vprašanja usmerjenega izobraževanja v Kamniku.
»Res je, da v zadnjem obdobju občane najbolj zanima, katere dejavnosti bodo v srednješolskem centru in taka vprašanja smo lahko tudi pričakovali. O tem tečejo razprave že sedmo leto in še vedno ne moremo reči, da so končane. Izdelanih je bilo
tudi več predlogov in programov, vendar še nobenega ni bilo moč uresničiti. Temu pa seveda botruje več razlogov. Med njimi je tudi ta, da se v republiki še nismo dokončno dogovorili, kako bomo uresničili zamisli o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Vendar se v zad-
njem času že slišijo nekatere vesti, da smo zelo blizu rešitve. Prav zato smo tudi v izobraževalni skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah intenzivno razpravljali o tem, katere dejavnosti usmerjenega izobraževanja bo moč razviti v kamniškem centru. V teh dneh pa bodo podobne
razprave stekle tudi v združenem delu in krajevnih skupnostih.«
Znano je, da bo v centru.potrebno razviti več smeri, in da bo imelo pri izbiri teh smeri prednost odločanja združeno delo. Kakšna so pričakovanja na tem področju?
Predvidevajo, da bo gradnja centra za usmerjeno izobraževanje konec maja že zaključena.
»Prav od združenega dela pričakujemo največ konkretnih predlogov in zahtev o smereh izobraževanja v centru. Tudi pri nadaljnjem razvoju usmerjenega izobraževanja v naši občini bo moralo združeno delo ves čas sodelovati pri uresničevanju izobraževanja svojih kadrov z ozi-rom na potrebe in možnosti. Te potrebe pa se bodo prav gotovo iz leta v leto spreminjale, zato se bo spreminjal tudi program usmerjenega izobraževanja.«
Torej se z dograditvijo stavbe centra za usmerjeno izobraževanje v Kamniku odpirajo združenem delu tako v naši kot v sosednji, domžalski občini, velike možnosti, da povedo svoje predloge in zahteve, ki bi omogočale čim bolj smotrno izrabo prostr-skih in kadrovskih možnosti. S katerimi smermi izobraževanja pa bo začel srednješolski center na začetku novega šolskega leta?
»V novi stavbi bo že jeseni delovala splošna gimnazijska smer in prvi ter drugi letnik pedagoške gimnazije, ki sedaj zasedata prostore osnovne šole Frana Albrehta. Skoraj vse je že nared za začetek pouka administrativne šole, potekajo pa že tudi razgovori o srednji ekonomski šoli in o šoli za prodajalce. To pa vsekakor še ni vse, saj bomo upoštevali tudi interese združenega dela. Pri tem pa bodo potrebni še temeljiti dogovori med obema sosednjima občinama, da bi kar najbolj smo-
trno razvijali mrežo usmerjene! izobraževanja v tej regiji.«
So morda v centru predvidel še katere druge dejavnosti, ki j1 še niste omenili?
»V prostorih srednješolske! centra bo delovala tudi delavst univerza, ki ima že sedaj izredf razvejano izobraževalno deja* nost, in to predvsem izobražev« nje ob delu. Sedaj delujejo p1 delavski univerzi že vsi štirje le1 niki srednje ekonomske šole, jo obiskuje okoli 100 slušatelje1 dva letnika administrativne šole 60 slušatelji in drugi letnik posW vodske šole za trgovsko deja' nost. S pridobitvijo prostorov centru pa nameravajo še bo razširiti izobraževanje ob delu-'
Čeprav lahko iz teh podatki' razberemo, da je prograi' usmerjenega izobraževanja d" kaj obsežen in bogat, se z nji' vsekakor ne bomo mogli d' končno zadovoljiti, saj bodo p' trebe verjetno dosti večje. P1 vsej verjetnosti bodo v začetk nekateri prostori celo nezased* ni, lahko pa se tudi zgodi, da f ob razvoju usmerjenega izobr' zevanja glede na potrebe prost"' ra celo primanjkovalo. Sicer p1 bo o vsem potrebno še dobe razmisliti in vsak predlog t« možnost temeljito pretehtal kajti v pregovoru - Po toči zvofl' ti je prepozno« - je še vedi1' precej resnice.
M. |
• Ob 15-letnici smrti Toma Brejca
Spomin na revolucionarja
Rodil se je IS. decembra 1904 v Spodnjih Novakih pri Idriji v rudarski družini. Že v rani mladosti je spo/.nal trdo življenje delavskega razreda. Postal je gozdni delavec in že v ta čas sodijo njegova prva prizadevanja za osveščanje in dvig kulturne ravni slovenskega delavstva. Zaradi svojega dela v kulturno-prosvet-nih društvih v tedanji Italiji so ga oblasti preganjale, tako, da je 1927. leta pribežal v Jugoslavijo, od tu pa na delo v Avstrijo.
Član Komunistične partije je postal že v Avstriji, po vrnitvi v Jugoslaviji pa je tu svoje delo nadaljeval in se močno uveljavil kot politični delavec. Zaradi naprednih nazorov so ga oblasti 1932. leta obsodile na 18 mesecev robije v Sremski Mitrovici. V ječi se je hitro vključil v politično aktivnost in sodeloval v demonstracijah političnih zapornikov. Iz ječe se je vrnil šele 1934. leta in nato nadaljeval s svojim političnim delom. Zaradi tega se je nenehno selil, bil izgnan iz Jugoslavije, in se končno po težavni poti vrnil v domovino.
Že v prvih tednih okupacije je prišel na Kamniško, kjer je po nalogu KPJ sodeloval pri organizaciji vstaje. Prav zaradi spretnega vodstva prekaljenega borca in komunista je vstaja na Kamniškem zavzela tako širok razmah. Po hudih izgubah in udarcih partizanskemu gibanju v zimi 1941-42 je spomladi 1942. leta zastavil vse svoje sile, da so se partizanske enote ponovno formirale in v še večjem obsegu napadle sovražnika. Zgodovinarji danes ne morejo mimo dejstev, da so prve puške v uporu počile prav na Gorenjskem na Kamniškem, od koder ni bilo
moč pregnati partizanov. Kasneje je Tomo Brejc odšel na Primorsko, kjer je bil izdan in zaprt v Italiji.
Po zlomu fašizma je pomagal razvijati novo družbeno stvarnost. Bil je republiški in zvezni poslanec, vendar je vedno našel čas, da je obiskal Kamnik. Nesebično je pomagal pri reševanju problemov in potreb Kamnika.
Kruta bolezen je prezgodaj utrnila njegovo življennje, saj je umrl star komaj 59 let, 3. februarja 1964. leta.
Tik pred smrtjo ga je predsednik republike Josip Broz TITO odlikoval z redom junaka socialističnega dela. To visoko priznanje je dobil za dolgoletno revolucionarno delo, za izredne zasluge pri organiziranju in graditvi naprednega družbenega sistema ter predvsem za svoj prispevek pri razvoju socializma.
Po njem nosi ime Osnovna šola v Kamniku, kjer so šest let po njegovi smrti počastili spomin na velikega revolucionarja z odkritjem doprsnega kipa v šolski veži.
J. Z.
• Srečanje gorenjskih aktivistov
Letos v Rudniku
Junija letos bodo Kamni-čani gostili gorenjske aktiviste. Tradicionalni zbor, ki sovpada tudi s praznovanjem 750-letnice Kamnika, bo v partizanski vasici Rudnik pri Volčjem potoku. Izbira Rudnika, kjer bo zbor številnih aktivistov iz vse Gorenjske, seveda ni naključna, saj je na pragu svobode padlo vodstvo kamniškega okrožja.
Predsedstvo občinske konference SZDL je že imenovalo poseben pripravljalni odbor, ki šteje 31 članov. Njegova naloga bo dobro pripraviti zbor gorenjskih aktivistov, zato so na prvi seji že
razdelili posamezne naloge in sestavili poseben program. Posebno pozornost bodo posvetili obveščanju in propagandni službi, kar naj bi v Rudniku zagotovilo dobro udeležbo gostov iz vse Gorenjske.
Kot zanimivost naj povemo, da organizatorji predvidevajo, da bi večji del udeležencev prišel na proslavo z vlakom, od železniške postaje pa naj bi zagotovili prevoz do prireditvenega prostora.
Pripravljalni odbor je izvolil poseben sekretariat, ki šteje 11 članov. Le-ti bodo zadolženi za posamezna delovna področja.
Obrtniku vodim knjige tudi dvostavno ter plačilne liste. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Kamnik, Jap-Ijeva 6
Varstvo za enoletnega sina iščem s 1. marcem. Kralj, Fužine 2 Kamnik. Informacije ob delavnikih od 17 do 20 ure.
Soboslikarstvo
Hvale Franc, Kamnik, Ljubljanska 3 a, izvršuje vsa soboslikarska in pleskarska dela. Za naročila se priporoča.
KARAVANA V KAMNIKU
Letos je Kamnik gostitelj »Karavane delavske solidarnosti«, vsakoletnega srečanja sindikalnih delavcev iz Strumice, Gornjega Milanovca, Peči, Zrenjanina, Travnika, Slavonske Požege, Kotorja in Kamnika. Z vsemi temi sindikalnimi sveti kamniški sindikalisti sodelujejo že od leta 1968, ko so se prvič srečali v Strumici v Makedoniji. Sodelovanje sindikalnih svetov in članov sindikalnih organizacij je bilo povod za pobratenje vseh osmih sodelujočih občin. i
V Kamniku so že imenovali poseben organizacijski odbor, ki bo pripravil srečanje sindikalistov iz vseh sedmih krajev Jugoslavije. Gostje bodo prišli v Kamnik prve dni septembra in si med svojim bivanjem ogledali kamniške znamenitosti ter obiskali večje kamniške organizacije združenega dela. To bo tudi priložnost za izmenjavo mnenj o delu sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v delovnih organizacijah. O pripravah na »Karavano delavske solidarnosti«, ki sovpada s praznovanjem 750-letnice Kamnika, bomo še poročali. M. JANČAR
Občana v sleherno gospodinjstvo
Poskrbimo, da bo res tako
Uredniški odbor Kamniškega občana dobiva pritožbe in prošnje za pojasnila, zakaj nekatera gospodinjstva v občini ne dobivajo občinskega glasila redno ali pa ga sploh ne dobijo. Ponekod, naprimer tudi v Šmarci, čaka menda glasilo v samopostrežni trgovini in se tudi deli po sistemu samopostrežbe.
Želja OK SZDL in uredniškega odbora je, da glasilo dobi sleherno gospodinjstvo v občini. Uredniški odbor skrbi, da že dan po izidu pride potrebno število glasil za krajevne skupnosti na' dogovorjena mesta, kjer naj bi jih dvignili zadolženi raznašalci za posamezne KS. Za raznašal-sko službo, oziroma normalno dostavo v sleherno gospodinjstvo so zadolžena vodstva krajevnih organizacij SZDL, kar so v neka-
terih krajevnih skupnostih zelo dobro organizirali. Naš namen ni, da občinsko glasilo pač zagleda beli dan, pomembna je njegova nadaljnja usoda. Glasilo je namenjeno občanom, zato morajo vodstva krajevnih organizacij SZDL poskrbeti, da glasilo pra-
vočasno pride v sleherno gospodinjstvo. Občani, ki neredno dobivajo glasilo ali ga sploh ne dobijo, naj zahtevajo pojasnilo od predsednikov KO SZDL v svoji krajevni skupnosti.
UREDNIŠKI ODBOR
Obvestilo
Pri rekonstrukciji ceste Kamnik-Tunjice bodo dela trajala predvidoma do 30. junija 1979. V tem obdobju bo cesta v delovnem času to je od 6.00 do 14.00 ure zaprta.
Kljub temu bo cesta prevozna: od 7.30 do 8.00 ure, od 12.00 do 12.15 ure in od 13.30 do 14.00 ure
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
Mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala anketa - mala a
Sneg je prehitro skopnel
Zimske počitnice so za nami in »hrami učenosti« so zopet polni "kaželjnih glav. Vreme tudi tokrat našim najmlajšim ni bilo preveč naklonjeno, zato so pač vsak p0 svoje preživljali dolgih st'rinajst dni. Dolgih seveda za t'ste, ki niso hodili na organizira-ne smučarske tečaje ali kako drugače organizirano »preživeli Počitnice na smučiščih, saj je v glinah že četrti dan počitnic pobralo skoraj ves sneg. Kljub te-'"" bi tudi med tistimi, ki jih je S"L'K pustil na cedilu, lahko našli "»kaj takih učencev, ki so se znašli tudi brez snežne odeje in si Krajšali čas tako ali drugače. Si-Cer pa - prisluhnimo našim sogo-v°fnikom, ki smo jih obiskali Prvi dan v drugem polletju, ko so
bili
se polni počitniških vtisov.
. 'GOR ŠUŠTAR, 4 razred o.š.
'vije: »Skoraj cele počitnice sem preživel doma. Le za en dan Serr>  se  odpravil s. stricem v
Kranjsko goro na smučanje. Čeprav kratko, je bilo izredno lepo. Prve tri dni pa sem hodil tudi na smučarski tečaj na Velike Poljane, vendar tečaja zaradi slabega vremena nismo izpeljali do konca. Druge dni pa sem se igral s sosedovimi fanti. Naredili smo loke in tekmovali, čigava puščica bo dlje letela.«
NATAŠA PIRC, 4. razred o.š. Mekinje: »Štirinajst dni počitnic ob tako slabem vremenu je bilo zame kar predolgo. Pošteno mi je bilo že dolgčas po šoli in sošolcih. Sicer pa se ne smem pritoževati, saj sem bila s starši 4 dni v koči na Veliki planini, kjer sem se samo dva dni smučala. Preostali čas pa je bilo megleno in deževno vreme zato smo ostali v koči in se igrali, predvsem kartah.«
MOJCA OMERZU, 1. razred o.š. Navlje: »Med zimskimi počitnicami sem bila največ doma v
Olševku. Prve dni sem hodila tudi na smučarski tečaj na bližnjo Kužno. Letos imam nove smuči in smučarske čevlje, pa sem bila nekoliko nerodna in sem si zvila nogo, vendar ni bilo prehudo. Čeprav smučam že četrto leto, sem se na tečaju naučila marsi-
kaj, česar prej nisem znala. Za dva dni pa sem s starši odpotovala na Štajersko k sorodnikom. Počitnice so mi bile zelo všeč.«
DUŠAN LANIŠEK, 3. razred .o.š. Mekinje: »Počitnice sem v glavnem preživel na smučeh. Že
Igor Šuštar
Nataša Pire
tri leta sem član smučarskega več pa sem treniral na Črnivcu, kluba tekaške sekcije, zato sem tudi 7 do 8 ur na dan z vmesnimi tudi letos veliko treniral in tek- počitki. Počitnice sem sicer lepo moval. Na pionirskem tekmova- preživel, le škoda, da je v nižini nju-v smučarskih tekih v Gorjah sneg tako hitro skopnel.« sem bil osemnajsti med 60 tekmovalci. S klubom sem bil na Tekst in foto: tekmovanju tudi v Ratečah, naj- Mira Jančar
Mojca Omerzu
Dušan Lanišek
Sprejem Titove štafete v Kamniku
Pozdravi tovarišu Titu
Predsedstvo Republike konference ZSMS se je sredi meseca januarja odločilo, da bo letošnja štafeta mladosti začela svojo pot iz Raven na Koroškem, z razlago, da ta dogodek povezujejo z dvema kongresoma SKOJ in partijskim jubilejem. Kot vam je verjetno znano, se je tudi Kamnik s svojo zelo utemeljeno kandidaturo potegoval za izhodiščno mesto Titove štafete, pa smo žal obstali na drugem mestu.
Prav zato, ker smo bili eden od najrcsnejših kandidatov, je predsedstvo RK ZSMS upoštevalo naše želje in bo štafeta v dneh od 25. na 26. marec prenočila v Kamniku. S tem imamo večje možnosti, da Titovo štafeto povežemo z vsemi jubileji, ki jih praznuje v letošnjem letu občina Kamnik. Predvsem bo dan velik
poudarek obletnici V. državne konference SKOJ na Mali planini, Titovemu bivanju v Kamniku, prvi oboroženi vstaji na Slovenskem, prvima padlima skojevce-ma ter seveda 750 obletnici našega mesta.
Ob tem velja poudariti, da se v mesecu avgustu, ko praznujemo 40-obletnico V. državne konference SKOJ, pripravlja skupaj z RK ZSMS ZLET slovenske mladine, kolektivnih članov ZSMS (planinci, taborniki...) in brigadirjev, ki bodo v tistem času sodelovali na republiških M DA.
Do prihoda Titove štafete v Kamnik bomo skupaj s kamniškim TTKS in OK ZSDL ponovno vzidali spominsko obeležje kot spomin na Titovo delovanje v kamniškem SOKOLU, in to na Kavarni Veronika ali na kakš-
nem primernejšem mestu. S tem bomo počastili obletnico predvojnega društva SOKOL in obudili spomine na predsednikovo bivanje v našem mestu.
Ta dogodek bi morali povezovati tudi s prvima oboroženima skojevcema na Kamniškem, ki sta že v prvih dneh vstaje izgubila življenje na Perovem.
V pripravi je že program sprejema Titove štafete, manifestacij, ki bodo obeležile vse omenjene dogodke, imenovan pa je tudi pripravljalni odbor pri predsedstvu OK ZSMS Kamnik, ki bo vseskozi vodil priprave za čim slovesnejše praznovanje ene od večjih političnih manifestacij v letu jubilejev našega mesta.
Stane Zarnik
Pri množičnem obisku gora je tudi za gorske reševalce več dela.
• Gorski reševalci položili račune
Dejanja namesto besed
V začetku februarja so se na občnem zboru zbrali člani gorske reševalne službe postaje Kamnik. Na občnem zboru, ki je bil dobro obiskan, so pregledali rezultate dela v preteklem letu.
Gorski reševalci, ki v svojih vrstah združujejo 18 rednih članov, 14 pripravnikov in 10 izrednih članov, so v lanskem letu uspešno sodelovali v šestih akcijah reševanja ponesrečencev v Kamniških planinah. Nesreče so se pripetile zaradi neprevidnosti in lahkomiselnosti obiskovalcev gora, včasih pa je k nesrečam pripomogel tudi alkohol. Pri dveh reševalnih akcijah je sodeloval tudi helikopter RSNZ. Poleg reševalnih akcij so organizirali tudi številne vzgojne akcije. Dva člana GRS sta uspešno opravila izpit za reševalca s helikopterjem, ponašajo pa se tudi z najboljšim lavinskim psom SA-MOM v GRS Slovenije, na katerega so vsi ponosni, predvsem pa njegov lastnik Miha Habjan, po hribovsko Mihol. Reševalci so ugotovili, da kljub številnim nesrečam v gorah, te ne naraščajo vzporedno s povečanjem števila obiskovalcev gora. Prav zaradi povečanja števila planincev in neplanincev bo potrebno v prihodnje posvetiti večjo pozornost preventivnemu delovanju.
Občnega zbora so se udeležili tudi veterani kamniških reševalcev, med njimi tudi Franc Erjav-šek iz Stahovice, ki je pred kratkim praznoval 80-letnico življenja. Reševalci so se ga spomnili s skromnim darilom in mu zaželeli še dolgo in zdravo življenje.
Predsednik skupščine Franc Svetelj se je reševalcem zahvalil za njihova plemenita dejanja pri reševanju človeških življenj ne glede na čas in vremenske prilike. Poudaril je, da je posebno priznanje za kamniške reševalce udeležba kar štirih članov kamniške postaje GRS v letošnji VIL JAHO odpravi na streho sveta.
Pri načrtovanju za letošnje leto so skromni reševalci omenili potrebo po nabavi nove opreme, ki bo zagotavljala varno reševanje za reševalce in ponesrečence. Preskrbeti morajo tudi nove prostore, saj so za dosedanje dobili odpoved. V prihodnosti želijo sodelovati z »Viatorjem«, saj je pasti za obiskovalce Velike planine kar precej, posebno v zimskem času in takrat, ko je Velika planina zavita v meglo. Sodelovanje s Postajo milice je bilo že v preteklosti zelo uspešno, predvsem na področju obveščanja, nudenja prevozov in tudi sodelovanja v akcijah obeh dosedanjih vodij varnostnega okoliša.
SEZNANJENI
PO,
MEMBNIMI IN ZANIMP VIMI DOGODKI V OB-NI!
Spomin na padle
Zadnjega januarja pred 35. leti je pod streli okupatorja v Šentvidu pri Ljubljani ugansilo 25 življenj. Med žrtvami je bilo tudi 14 Kamničanov.
Pred spominsko ploščo v avli stavbe SO Kamnik so delavci uprave skupščine občine 31. januarja počastili spomin padlim
žrtvam. Na plošči so vklesana imena: Jakob Brandsteter, Ciril Drekonja, ing. Mirko Golob, dr. Julij Polec in Alojzij Urbanija. Ti tovariši so bili uslužbenci takratnega »Landrata« in kot sodelavci osvobodilnega gibanja decembra 1943. leta odpeljani v zloglasne begunjske zapore, od
tam pa z ostalimi Kamničani na morišče v Šentvid. Na spominski plošči pa sta tudi imeni Darka Bogataja, ki je umrl v taborišču Mathausen in Stanka Dolinska, ki je padel v partizanih.
O dogodkih pred 35. leti je zbranim spregovoril Tone Ulčar, predsednik mestne organizacije ZZB NOV.
• Iz dela osnovne organizacije ZSMS Kamniške gimnazije
Zeleno, zvok in še kaj
Že vrsto let opozarjajo reševalci na potrebo po stalni telefonski zvezi v Kamniški Bistrici, toda njihova opozorila niso obrodila sadov. Zato so tudi na tem občnem zboru poudarili zahtevo po nujnosti stalne zveze z izhodiščno točko za svoje akcije.
Dosedanji načelnik postaje GRS Tone Škarja je vodja letošnje odprave na Himalajo in mu priprave vzamejo precej časa, pa tudi odprava bo precej dolgotrajna, zato so reševalci iz svojih vrst izvolili novega načelnika. Odslej bo na čelu postaje GRS Kamnik, ki vključuje tudi reševalce iz Mengša in Domžal, Cene Griljc iz Kamnika.
Na koncu je prav, da reševalcem čestitamo k njihovim uspehom in se jim zahvalimo za plemenita dejanja pri reševanju človeških življenj. Sicer redkobesedni, toda veliki v dejanjih, za svoje delo ne dobijo plačila, zato jim želimo, da se jim izpolnijo želje in uresničijo načrti za letošnje leto.
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO, KAJTI LE TAKO BODO VSI OBČANI
Osnovna organizacija ZSMS na gimnaziji Rudolfa Maistra je v I. polletju letošnjega leta delovala pod novim vodstvom na čelu s predsednikom mladinske organizacije Andrejem Klemencem, dijakom drugega letnika.
Gimnazijski mladinci so na idejnopolitičnem področju dosegli nekaj uspehov.
Vse razredne skupnosti so se vključile v javno razpravo ob kongresu ZSMS, obletnico oktobrske revolucije, spominski dan OZN, praznik republike in dan JLA pa so dijaki aktivno počastili z mladinskimi urami, namenjenimi tem praznikom. Ekipa gimnazije je sodelovala na kvizu Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, kjer je dosegla odlično drugo mesto. Pod vodstvom profesor Ane Kastelic je pričel z delom marksistični krožek. V sodelovanju z gimnazijo Borisa Zi-herla iz Škofje Loke so se dogo-
S-N
Počitnice tako
in drugače
Med zimskimi počitnicami v dijaškem domu ni utihnil glas malih šolarjav. Vsak dan so prihajali v varstvo že zelo zgodaj. Starši so jih pripeljali pred odhodom v službo.
Varstvo je bilo organizirano za otroke od 1. do 4. razreda, nekateri učenci višjih razredov pa so hodili le na kosilo.
Dopoldne so učenci preživljali z dežurnimi vzgojiteljicami na sprehodih, ob igri na dvorišču ali v učilnici. Učenci so radi prisluhnili pravljici, ki bi jo povedal sošolec ali tova-rišica vzgojiteljica. Dekleta so preživela marsikatero uro ob pletenju in vezenju, fantje pa so se radi spopadali ob šahu.
Vreme malim smučarjem res ni bilo naklonjeno, zato so se tolažili pač s prenosi smučarskih tekmovanj na TV.
Čeprav so bili otroci v varstvu po osem ali devet ur, se niso dolgočasili. Ob prijetnem delu in igri je čas hitro minil.
vorili za pripravo seminarja za vodstva OO ZSMS. Sodelovanje poteka tudi na kulturnem področju.
Kulturno življenje na gimnaziji je razgibano, saj uspešno delujejo dramski, glasbeni in literarni krožek, v drugem polletju pa bo začel z delom tudi pevski zbor.
Literarni krožek je izdal prvo številko šolskega glasila Zeleno, člani krožka pa pripravljajo tudi literarni večer pesmi francoskega pesnika Jaquesa Preverta. Dramski krožek je pripravil vrsto uspelih proslav, sodeluje pa tudi na občinskih prireditvah.
Glasbeni krožek je izdal svoje glasilo ZVOK, ki je bilo ugodno sprejeto.
Na področju informiranja je bil ustanovljen novinarski krožek, ki si je kljub majhnemu številu članov zadal zahtevne naloge: razgibati oglasne deske s prispevki o življenju na šoli, poro-
čati v Kamniškem občanu in Vi-harniku ter zbrati več informativnih prispevkov za Zeleno.
Na področju ljudske obramb« in družbene samozaščite deluj« na šoli obrambni krožek, ustanovljeno pa je tudi vojno predsedstvo. Mladinci pa na vseh področjih seveda niso enako aktivni, pomanjkanje zanimanja je za pohodno enoto in brigadirsko dejavnost, premalo pozornosti pa so namenili tudi štipendijski politiki.
Uspešno delujeta tudi geografski in biološki krožek, ki sta vključena v gibanje ZNANOST MLADINI, v okviru katerega dosegajo mladi raziskovalci lepe uspehe.
Upamo, da bo življenje mladih na gimnaziji v drugem polletju še bolj razgibano in pestro kot doslej. 9
Saš Dolinšek
kemijska industrija KAMNIK
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«, n. sol. o. Kamnik, Fužine 9
OBJAVA
Komisija za delovna razmerja TOZD »Kamniktit« objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. ORGANIZIRANJE DEL PRI IZDELAVI PRAŠKA-STIH IN VODOPLASTIČNIH RAZSTRELIV TER PRI MLETJU BREZDIMNEGA SMODNIKA (2 kandidata)
2. ORGANIZACIJA DEL PRI IZDELAVI POMOŽNIH LIVARSKIH SREDSTEV, ALUMINIJEVIH PRAHOV IN PAST (1 kandidat).
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.: - da je kemijski tehnik, da ima 3 leta delovnih izkušenj •
Pod 2.: - da je kemijski ali metalurški tehnik, da ima 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidatom je osebni dohodek določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in dolžnosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih.
Vsa navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«, Kamnik, Fužine 9, n. sol. o. - Komisiji za delovna razmerja TOZD »Kamniktit«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri naj-kasnje v 30 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.
Mednarodno leto otroka
V letu 1979, ki je mednarodno leto otroka, moramo posvetiti posebno pozornost varnosti v cestnem prometu. Statistika kaže, da se je število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci, v SRS v lanskem letu glede na leto poprej sicer zmanjšalo, posledice pa so bile težje. Lani je zaradi posledic prometnih nesreč v SKS izgubilo življenje 15 otrok, leto poprej pa 11. Hudo ranjenih je bilo 120 otrok, leto poprej pa 111.
Na Kamniškem v lanskem letu med žrtvami prometnih nesreč ni bilo otrok. Od 16 udeleženih v prometnih nesrečah pa jih je bilo kar 13 težje poškodovanih. Največ nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci, se je zgodilo v naseljih, med vzroki pa je na prvem mestu nenaden prihod na cesto, sledi pa neprimerna hitrost voznikov in nenadna sprememba smeri vožnje.
Za večjo varnost otrok na javnih cestnih površinah bodo delavci milice poostrili kontrolo in
dosledno ukrepali zoper tiste, ki ne bodo storili vsega, kar so dolžni storiti za varnost pešcev, posebno na prehodih, pri čemer bodo dosledni glede hitrosti voznikov in odstopanja prednosti pešcem ter prehitevanju v območju šol. Doslednejši bodo tudi pri ukrepih zoper tiste voznike, ki vozila parkirajo na pločnikih in drugih površinah, namenjenih pešcem.
Za večjo varnost pešcev, predvsem otrok, bo potrebno pravočasno poskrbeti za začrtanje prehodov in ureditev ostale prometne signalizacije. Potrebno je organizirati učinkovitejšo prometno vzgojo v šolah in varstvenih ustanovah in ji zagotoviti večjo veljavo. Tudi doma naj prometna vzgoja dobi svoje mesto. »Odpri oči pa pamet v glavo, tako ohraniš kožo zdravo«, piše v 7. številki Cicibana - posebni številki o prometu, ki ne bi smela mimo najmlajših pa tudi staršev ne.
maj
Poroke
SPRUK Božidar lesni tehnik, iz Mekinj, C. Tineta Zajca in KOROŠEC Mojca, dijaki nja iz Mekinj, C. Tineta Zajca;
VRHOVNIK Frančišek, elek-tričar iz Laniš in KRUMPE-STAR Brigita, dijakinja iz Tu-njic;
BERLIČ Andrej, dijak iz Ljubljane in ŠTENDLER Irena farm. tehnik iz Ljubljane;
ŠKRBINC Janez, voznik viličarja iz Stebljevka in ŽIBERT Zdenka, dijakinja iz Podgorja;
OKRŠLAR Stanislav, osebn. upokoj. iz Gmajnice 9 in ZA-DNIKAR Ivanka, osebna upokoj. iz Gmajnice 9;
PAVLIC lf, dipl. teolog-ko-rektor iz Nasovč 10 in ZARNIK Marta, ekonomski tehnik iz Su-hadol 50.
Smrti
■JERQS Ljubo, avtomehanik star 26 let iz Stahovice 26;
SPRUK Marija, km. delavka stara 73 let iz Zakala 6;
VAVPETIČ Ana, gospodinja stara 68 let iz Tunjiške mlake 6;
LEBAR Daniela, stara 40 let, iz Šmarce 90;
SPRUK Marjeta, soc. podpi-
ranka, stara 76 let, iz Podstuden-ca 13;
FLERIN Julijana, osebna upokojenka stara 84 let, iz Ne-velj 2;
. FRONTINI Alojzij, kmet iz Potoka v Tuhinju 1, star 76 let;
LEGEDIČ Amalija, osebna upokojenka, stara 82 let, iz Mekinj, Neveljska pot 26;
KOČAR Antonija, gospodinja, stara 85 let, iz Šmarce 75;
ALBRECHT Karel, biv. trgovec, star 92 let, iz Kamnika Titov trg 3;
OREŠNIK Maksencij, osebni upokojenec, star 74 let, iz Kamnika, Mengeška pot 3;
DROLEC Vincenc, upokojenec, prebivajoč v Kostanju 2, star 75 let;
HRIBAR Jakob, prevžitkar, prebivajoč v Studencih 2, star 79 let;
PIRŠ Franc, upokojenec, bivajoč v Lokah 24, star 75 let;
KRAMAR Helena, upokojenka, prebivajoča v Zg. Tuhinju 53, stara 90 let;
ZAMERNIK Ana, stara 82 let, dru. upok. iz Črne na Koroškem 119;
JERIČ Franc, star 84 let, star. upok. iz Križa 46;
KOŠIR Franc, star 77 let, oseb. upok. iz Most 66.
• Predstavniki republiške konference ZSMS v Kamniku
Delovni obisk
Republiško mladinsko vodstvo je po vzoru CK ZKS v mesecu januarju pričelo z obiski po občinskih konfren-cah ZSMS z namenom, da proučijo stanje mladinskih organizacij po kongresu ZSMS, v smislu izvajanja sprejetih kongresnih dokumentov.
Obisk bo med drugim namenjen tudi osnovnim organizacijam ZSMS in to na vseh Področjih dela. Tako bodo Predstavniki RK ZSMS obiskali delovno organizacijo STOL, kjer se bodo med drugim pogovarjali o dohodkov-n'h odnosih v lesni idnustriji, KS Šmarca, kjer bo tekel razgovor o povezovanju mladih v krajevni svet ZSMS, o mladinskih klubih in delu mladih v sekcijah SZDL, če pa bo
časa dovolj, bomo obiskali tudi gimnazijo Rudolfa Maistra, kjer bi se pomenili o vključevanju mladih v samoupravne organe, o štipendijski politiki in o interesnih dejavnostih mladih.
Uvodoma se bodo člani sekretariata RK ZSMS sestali s političnim aktivom občine, obisk pa bo zaključen s sejo predsedstvo OK ZSMS Kamnik, na kateri bomo analizirali trenutno stanje občinske organizacije ZSMS in delo njenih organov.
Na obisk se pripravljamo že od srede januarja, zato upamo, da bo zares delovnega značaja, in da bodo nakazane nove rešitve pri delovanju mladih v organizacijah in organih ZSMS.
S. Z.
Naredimo vse, da ohranimo mlada življenja.
• Štirinajstdnevna kronika
Dolgi prsti in prve žrtve
Zadnjih petnajst dni meseca januarja je bilo dokaj mirnih, saj je bilo postaji milice prijavljenih samo 11 primerov kršitve javnega reda in miru, zaradi katerih ni bil nihče odpeljan v Ljubljano ali v Zdravstveni dom v Kamniku, da bi mu popravili »fasado«.
Če smo lahko zadovoljni z redom in mirom v preteklih treh tednih, pa tega ne moremo trditi za kazniva dejanja in varnost v prometu Nekatere so prsti zasr-beli prav zadnje dni januarja in zaznamovanih je 15 kaznivih dejanj. V drugi polovici januarja se je pripetilo na kamniških cestah kar 10 prometnih nesreč, od katerih sta bili dve s smrtnim izidom, nekaj avtomobilov pa je bilo poškodovanih na parkirnih prostorih, tudi nihče od povzročiteljev škode ni pustil svojega naslova.
JAVNI RED IN MIR
17. 1. sta se precej hrupno prepričevala v »Planinki« Drago R. iz Kamnika in Milan Š. iz Podgorja, čeprav je bila ura že 22. Miličniki so ju opozorili in jima pokazali, kje se zavije proti domu.
18. 1. ob 16.10 uri natakarica v slaščičarni pri »Metalki« ni bila pripravljena poslušati zmerjanja in neprimernih izrazov, s katerimi sta jo obkladala mladoletna Janez O. z Jakopičeve in Robert Š. s Parapatove. Verjetno so namesto sodnika za prekrške kazen izrekli že starši sami.
20. 1. je ob 17. uri v »Planinki« razgrajal in razbijal Vojko H. iz Špitaliča. Miličniki so mu pokazali, kje je avtobusna postaja, sodnika za prekrške pa bo moral najti kar sam.
25. 1. ob 23. 10 uri je neznani gost razgrajal v gostilni »Pri Pirš Stanetu« na Lokah. Gostilničar ga je postavil pred vrata, kar pa neznanemu gostu ni ugajalo in se je hotel vrniti v lokal skozi zaprta vrata in okna. Seveda se mu to ni posrečilo in je še pred prihodom mož v plavem odšel neznano kam.
28. 1. sta z jutranjo telovadbo že ob 01.15 uri pričela v samskem domu na Klavčičevi Meh-med H. in Rafo V. Pri tem so ju zmotili miličniki, saj je bila telovadba podobna pretepanju. Stroške jutranjega »trima« jima bo zaračunal sodnik za prekrške.
31. 1. sta ob 00.40 uri na Klancu kazala velike želje po prepiru in pretepanju Jože K. in Alojz L. Miličniki so ju opozorili na neprimerne želje pa tudi na neprimerno uro.
KAZNIVA DEJANJA
Nekateri vneto prebirajo knjigo Naredi si sam. Kaže pa, da jim za realizacijo vsebine knjige manjka materiala. Prav gotovo je v modi izdelava avtomobilov, zato je bilo v zadnjih dneh januarja kar pet tatvin delov avtomobilov in dva vloma v avtomobile. Lahko pričakujemo nov model avtomobila, ki mu tudi Crvena zastava ne bo kos. Kar pomislite: zadnje luči od NSU Prinza, prve luči od »Fička«, meglenke od tovornjaka, rezervne meglenke od avtobusa, smerni kazalci od »katr-ce«, v avtomobilu pa igra muzika prako kasetnega tranzistorja iz Tunjic.
Cene mesa so vzpodbudile do-sedaj še neznane storilce za obiske zajčnikov in kokošnjakov. Dvonožne lisice so odnesle Antonu P. z Novega trga štiri zajce, Jožetu D. iz Šmartnega pa dve kuri. Na jedilniku so se tako znašli: dva bela zajca, en siv in en sivo rjav ter dve kokoši neznane barve. Miličniki računajo, da bodo, seveda brez lovcev, kmalu polovili dvonožne lisice in jim pokvarili prebavo.
22. 1. je v slaščičarni »Šumi« Janez B. vzel vžigalnik Mariji Ž. Menda morata biti dobra znanca, saj ji je pred časom že vzel denarnico. Kaže, da je bilo v denarnici denarja le za cigarete, za vžigalnik pa ga je zmanjkalo.
29. 1 so Hadiju N. s Klavčiče-ve med malico ukradli iz garderobe skoraj nove čevlje. Čevljev ai imel na nogah, ampak v omari.
V takih vremenskih prilikah je zares težko hoditi bos, pa tudi vsak čevelj ne drži vode, nekateri pa pravega lastnika bolj težko.
30. 1. je neznani bodoči strokovnjak na področju matematike je iz skladišča socialnega zavarovanja na Medvedovi, v katerega je vlomil, odnesel ročni računski strojček. Morda ga bo potreboval za kontrolo pri nakupu radiča ali česa drugega.
PROMETNE NESREČE
16. 1 se je v Kamniku pripetila prva prometna nesreča s smrtnim izidom v letošnjem letu. Rudolf Završnik iz Suhadol je hodil peš po desni strani ceste iz smeri Mengša proti Brniku. Voznik Milan M. iz Ljubljane, ki je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom, je pešca zadel. Pri tem je Završnik zadobil tako hude telesne poškodbe, da jim je še istega dne v Kliničnem centru v Ljubljani podlegel.
17. 1. Zaradi prehitre vožnje in maliganov je ob 00.55 uri na Kavranu zapeljal v obcestni jarek Bojan S. iz Domžal. Pri tem je zadobil neznatne telesne poškodbe, zagotovo pa bo izgubil vozniško dovoljenje za nekaj časa.
19. 1. ob 16.05 uri je voznik Alojz G. z Medvedove zadel pred Kavarno »Veronika« pešca Janeza Štrajharja, ki je pri tem zadobil lažje telesne poškodbe, voznik pa je po nesreči odpeljal dalje. Čez dobro uro se je voznik
sam javil na PM, bil pa je še ali že pod pritiskom maliganov.
22. 1. se je ob 1 1.55 uri pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom na cesti Kamnik-Stahovi-ca, o kateri smo pisali že v prejšnji številki.
25. 1. sta bob 8.50 uri pred gostilno »Bevc« trčila stoenka t voznikom Janezom B. iz Sel pri Karrfniku in kombi z voznikom Janezm P. iz Lukovice. Voznik stoenke jc bil huje telesno poškodovan, voznik kombija in sopotnik v stoenki pa sta zadobila lažje telesne poškodbe.
28. I. je bil ob 2 1.10 uri vozniku osebnega avtomobila Antonu K. s Klavčičeve napoti telefonski drog na cesti za KIK. Poleg droga je poškodovan tudi avto.
31. 1. ob 14.05 uri je neznani voznik pri prehitevanju pred progo na cesti Duplica-Mengeš oplazil avto Marjana G. iz Kamnika. Zelo hitro so ugotovili, da je voznik, ki je po prekršku odpeljal naprej. Avgust P. iz Domžal. Vsak avto ima tudi registrsko tablico. Začetek letošnjega leta kaže na to, da bo prometna varnost najbolj problematična. V lanskem letu smo prvo nesrečo s srmrtnim izidom zabeležili v mesecu aprilu, letos pa sta že v mesecu januarju kar dve prometni nesreči terjali človeška življenja. Stanje cest in veliko nesreč na naših cestah so opozorila za učinkovito ukrepanje, da bo krvni davek na cestah manjši.
maj
V četrtek, 8. februarja se je ob 12. uri pripetila prometna nesreča, ki je zopet terjala človeško življenje. Stanislav Škorjanc, 46, iz Ljubljane je vozil osebni avto Fiat 750 iz kranjske smeri proti Mengšu. V Mostah pri hišni številki 56 je nenadoma zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil Rajko Zupane, 21, iz Kranja. Voznik »fička« je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Letos se nam obetajo kaj žalostni rekordi.
• LETOŠNJE ZADOLŽITVE »BISTRIŠKIH GAMSOV«
Kmalu glasilo
V letu 1979 so si tabirniki odreda Bistriških gamsov zadali veliko nalog, ki jih želijo uresničiti do konca leta.
Že meseca januarja smo se udeležili manifestativne prireditve »Jelovica 79«, ki je bila v Dražgošah. Družina in četa sta izpeljali svoji akciji v obliki zimskega izleta. Odred pa je organiziral še kondicijski zimski pohod. Vse akcije, ki smo jih načrtovali za mesec januar, smo uspešno izvedli in zato vsi upamo, da bo tako tudi ostalih enajst mesecev.
Takoj na začetku februarja bo smučarsko in sankaško tekmovanje in zimski orientacijski pohod. V teh akcijah sodelujejo samo člani OBG.
Marca bo odredov mnogoboj za T. T. Najboljše ekipe se bodo udeležile področnega tekmovanja. Sledil bo še zimski pohod in kros za T. T. in še izlet družine MČ.
Prvi teden v aprilu se bodo ekipe tabornikov in tabornic udeležile področnega mnogoboja. Sredi aprila pa bomo za celotno občino pripravili orientacijsko tekmovanje za I. memorial Miša Pančurja. Še isti teden bo v prostorih nad Kavarno taborniška razstava in slavnostna konferenca ob dnevu tabornikov - 22. aprilu. Vse tri akcije so v sklopu I. taborniškega tedna v Kamniku. Konec aprila sledi še Odredov mnogoboj za in vpis novih članov.
Mesec maj pa bo pri vseh odredih v znamenju akcije TABORNIŠKI ZBOR - NAŠ POZDRAV TITU.
Že med prvomajskimi prazniki bomo v ta namen priredili taborjenje v dolini Kamniške Bistrice.
Na dan osvoboditve se bomo udeležili pohoda okoli žice okupirane Ljubljane in zbora slovenskih tabornikov.
Sredi maja pa bo naš odred prvič v zgodovini obstoja pripravil akcijo za celotno ljubljansko področje. Ta akcija je PODROČNI MNOGOBOJ ZA MČ Na predvečer dneva mladosti pa bomo pripravili še sklepni del akcije Taborniški zbor -naš pozdrav Titu. V popoldanskih urah bo patruljni tek po ka-
mniških ulicah s ciljem v propagandnem taboru, ki bo postavljen tri dni, v taboru bo tudi taborniški ogenj. Če pa bo OK ZSMS Kamnik pripravljena sodelovati, bomo istega dne pripravili še kresove po bližnjih vrhovih.
Konec maja se bomo udeležili še tridnevnega pohoda - STPM (slovenski taborniški partizanski mnogoboj).
Mesec junij bo namenjen predvsem izletom. Prvi izlet bo s kolesi, drugi pa bo z avtobusi v Belo krajino.
Na XI. zboru gorenjskih aktivistov bomo priredili propagandni tabor.
Julija se bomo udeležili tečajev v Gozdni šoli v Bohinju, organizirali bomo delovno akcijo, udeležili se bomo teka okoli Bohinjskega jezera in pripravili 11-dnevni tabor I. izmene v Bohinju. II. izmena bo v avgustu.
Konec avgusta bomo pripravili še drugo Gozdno šolo - OBG 79 v Olševku. Zadnji teden počitnic pa bo še odredovo tekmovanje v odbojki.
Z začetkom šolskega leta se
zopet začne novo tekmovanje za značko Živka Lovšeta. Do konca leta pa bomo priredili še: lokostrelsko tekmovanje, vpis novih članov, čiščenje okoli spomenikov, tekmovanje v namiznem tenisu, pohod na Okroglo, Ilegalca in za zaključek leta še čajanko.
Razen omenjenih akcij bomo vsake tri mesece izdali svoje glasilo - GAMSI. Izdelati bomo dali tudi značke za področni mnogoboj, natisnili pa bomo okoli 200 . majic z znakom OBG. Poleg tega bomo celo leto urejali tudi kočo v dolini Korošice.
Posamezne čete, vodi ter družina MČ pa bodo imeli še več svojih akcij.
Upamo, da bo naš delež k praznovanju 750-letniče mesta Kamnik dovolj obsežen in raznovrsten.
Saš
Športna značka za najmlajše
Predvsem zdravje
Z načrtno telesno vzgojo je potrebno začeti že v zgodnji mladosti, če hočemo vzgojiti zdrav rod, ki se ne bo s športom ukvarjal samo pasivno, to je z gledanjem televizijskih prenosov ali obiskovanjem športnih tekmovanj, ampak bo znal teči, plavati, smučati, igrati z žogo - skratka, se aktivno ukvarjati s športom.
Z namenom pridobivanja osnovnih spoznanj o športu, in to predvsem praktičnim, smo začeli akcijo »športna značka«, ki je namenjena otrokom, tako v predšolski, kakor tudi v šolski
dobi. Ta akcija obsega pridobivanje določenega poznavanja športa, ki naj bi ga otrok imel. Seveda je to znanje primerno otrokovi starosti. Tako je za osvojitev športne značke v predšolski dobi potrebno npr. udeležiti se določenega števila izletov, ki niso krajši od dveh ur, doseči plovnost v vodi, spustiti se po rahli strmini s smučmi, na kotalkah prevoziti določeno razdaljo itd.
Za uspešno izvedbo te akcije je potrebna poleg volje in dela vzgojiteljic, ki so obljubile, da bodo aktivno pomagale, tudi do-
Alpinistični odsek planinskega društva Kamnik je imel v četrtek, dne 1. 2. 1979 svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali delo v preteklem letu in začrtali naloge za prvo obdobje. V preteklem letu so bili gotovo eden najuspešnejših športnih kolektivov v Kamniku. Poleg 707 vzponov vseh težavnostnih stopenj v zimskem in poletnem času, doma in v tujini, so uspešno izvedli še niz drugih akcij - od tradicionalnega smučarskega tekmovanja za Štu-parjev memorial na Kamniškem sedlu do plezalnega tabora v Pa-klenici itd. Med največje uspehe spada gotovo udeležba Vincenca
Poljsko-oslovanski odpravi na TIRIČ MIR. Za plezalsko aktivnost je kar 5 članov alpinističnega odseka prejelo pohvalo pri Planinski zvezi Slovenije. Dva sta dosegla naziv športnika zveznega razreda, dva pa naziv športnika republiškega razreda. Poleg tega pa so trije člani AO tudi v jugoslovanski odpravi na Mount Everest, ki bo pred koncem februarja krenila na pot. Le malo-kateri klub se lahko pohvali kar s tremi  državnimi reprezentanti.
Po končani razpravi je bilo izbrano tudi novo vodstvo. Za načelnika je bil izvoljen Janez Ažman.
ločena oprema, ki bi jo otroci lahko uporabljali. Tako bi rabili za kamniške vzgojnovarstvene ustanove najmanj 60 parov smuči s čevlji, 50 parov kotalk, 12 koles, 4 koše, 105 nahrbtnikov, 5 žog in 500 tekmovalnih knjižic in nalepk.
Sredstva za to opremo naj bi prispevale 3 samoupravne interesne skupnosti, in sicer SIS za otroško varstvo, SIS za izobraževanje in SIS za telesno kulturo. Kot prva se je zavedla svojega poslanstva in tudi že storila določene korake na tem področju samoupravna interesna tclesnokul-turna skupnost - SITKS. Ta je organizirala tečaj za vzgojiteljice VVZ o športni znački, združene z zasnovami smučanja in drsanja. Na tem tečaju so tudi začrtali smernice za izvedbo te akcije, tako glede opreme, kakor tudi glede programa dela. Izbrali so tudi naloge, ki jih bo potrebno izpolniti za dosego športne značke v okviru vrtca. Te naloge bodo iz naslednjih športov: plavanje, ko-talkanje, smučanje, izleti, kolesarjenje in igre z žogo. Polega tega pa bo SITKS kupila tudi 30 parov smuči s čevlji, tako, da bo, če bo le sneg, še letošnjo zimo izpolnjena naloga iz smučanja.
B. P.
Kamničani četrti J
Na 34. republiškem prvenstvu v smučarskih tekih v Gorjah so m mladi kamničani med 19 klubi osvojili četrto mesto. Pohvale vredni W so naslednji rezultati: Tatjana Smolnikar je med mlajšimi mladin-Ij kami v teku na 5 km zasedla 3. mesto, kar pomeni, da obeta še veliko f dobrih rezultatov. Pri štafeti mlajših mladink (3X5 km) je drugo -V mesto pripadlo tekmovalni ekipi v sestavi: Tatjana Smolnikar, Majda j Lanišek in Metka Brelih.
Uspešni sta bili tudi moški štafeti, saj so tudi mladinci zasedli drugo)] mesto (3X5 km) v sestavi: Robert Smolnikar, Stane Kavaš, Ivan j Sušnik. V drugouvrščeni ekipi mlajših mladincev pa so barve Kamnika branili Andrej Nadvešnik, Andrej Balantič in Stane Lampreč-nik- K. J.
Deževne počitnice
Letošnja zima jo je spet zagodla vsem tistim (predvsem učencem), ki so si želeli drugo polovico januarja preživeti na snegu. Očitno se vreme prav veselo požvižga na to, kdaj so zimske počitnice in kdaj je šola. Ker pravijo, da pametnejši odneha, bomo morda že naslednje leto ali pa vsaj čez dve leti prebrali, da bodo počitnice takrat, ko bo dovolj snega, mraza in morda tudi sonca. Letošnje medpočitniške govorice, namigi in celo zahteve po »gibljivih« počitnicah so kar nekam potonile v poplavi razprav o nalivih in škodi na novih (in drugih) mostovih, uničenem asfaltu, nasipih ... Upajmo, da upravičeno negodovanje o oko-stenelosti našega šolskega sistema pri določanju prostega časa učencev ne bo ostalo le pri besedah.
C
planinski kotiček - planinski kotiček - planinski kotiček - planinski kotiček - planinski kotiček
Našim himalajcem na pot
Dva moža se vzpenjata po nasekanem grebenu visoko pod himalajskim nebom, dosežeta okroglo belo izboklino in se ustavita, zakaj nikjer ni višjega mesta, kamor bi se lahko še povzpela. Stojita na kupoli Mount Eve-resta - na strehi sveta 8848 metrov visoko.
Himalajski velikani so aristo-krati, in dolga vljudnostna ceremonija je potrebna, preden dospe izvoljeni obiskovalec na njihovo najvišjo točko. Posamezniki ali majhne skupine nimajo v Himalaji kaj iskati. Vrh osemti-sočaka lahko doseže le večja skupina plezalcev po daljšem obleganju. Tone opreme, stotine no-sačev, številne Šerpe in niz taborišč na gori je potrebno, preden lahko dvojica najboljših in najbolj pogumnih sploh pomisli na to, da bo stopila na vrh.
To je* bil trenutek zmagoslavja. Kajti pristop na Everest ni bil hiter in naključen uspeh površnega dela, temveč je pomenil višek prizadevanj in bojev let in desetletij. Deset odprav je bilo neuspešnih, uspela je šele enajsta, ki jo je leta 1953 vodil Anglež John Hunt.
Edmund Hillary in Šerpa Ten-zing Norke sta vedela, ko sta končno stala na vrhu, da sta se povzpela nanj na rameh desetih
ekspedičij in stotine mož, ki so prihajali pred njima. Zgodovina osvajanja najvišjega vrha je bila s tem končana.
Toda poti na visoko goro je več. Pri tem pa se začne novo obdobje v odkrivanju Himalaje. Kajti če je več poti, je lahko tudi več dostopov, od katerih pa so nekateri skrajno težki.
Po enem izmed teh se bodo letošnjo pomlad skušali povzpeti jugoslovanski alpinisti, ki so v Himalaji zlasti s svojim izrednim vzponom preko južne stene Ma-kaluja prodrli v sam svetovni alpinistični vrh.
Za cilj so si izbrali še nepreple-zani zahodni greben, ki se kilometre dolgo vleče proti vrhu
Mount Everesta.
Izmed številnih prijavljenih kandidatov je bilo izbranih petindvajset najboljših alpinistov, ki jim je zaupana težka, odgovorna in častna naloga. Zastopali bodo našo domovino na strmih ledenih grebenih najvišje gore zemeljske t)ble.
Med pogumnimi in v planine zaljubljenimi fanti še posebej pozdravljamo Toneta Škarjo. Bojana Pollaka in Dušana Pod-bevška, člane alpinističnega odseka kamniškega Planinskega društva. Vsem skupaj pa pred odhodom zaželimo planinski SREČNO, da bi se zdravi, srečni in polni nepozabnih vtisov vrnili med nas!
Marjan Kladnik
Izleti v letu 1979
Nekateri nam očitajo, da je obveščanje o naših akcijah preskromno. Mi pa menimo, da se ljudje zanje premalo zanimajo. Velikokrat organiziramo izlete, toda na večini je udeležba zelo skromna. Zakaj? Ali zaradi slabega obveščanja? Ali zaradi slabe izbire izletov?
Zato je Propagandni odsek lani izpeljal anketo o izletih. Anketirani so odgovarjali na številna vprašanja: ali želijo izlete v
tujino, v Kamniške ali v Julijske Alpe; v višje ali v nižje gore; časovni obseg izletov ipd. Ne bomo vas morili z rezultatom, povem naj le, da smo na osnovi teh rezultatov sestavili program izletov za tekoče leto.
Na sestanku propagandnega odseka so bili prisotni predstavniki sekcij in odsekov, s katerimi že nekaj časa pridno sodelujemo: načelnika za GS in Mladinski odsek,  voditeljica sekcije  v OŠ
Stranje in predsednik Planinske sekcije KIK.
Seznam obsega kar 15 izletov, ki so razporejeni v osmih mesecih. Omenimo naj, da imata obe sekciji (Stranje in KIK) svoje interne jilete, vendar pa se bodo z nekaterimi vključili tudi v naš program, ki je tak:
17. 2. STOL (Propagandni o. in KIK) - prevoz organiziran
25. 3. POREZEN (Prop. o. in KIK) - prevoz organiziran
1. 5. (4 dni) Prvomajski tabor v dolini Bele - organizira Mladinski odsek
9. 5. Po poteh okupirane Ljubljane, organizira MO
20. 5. NANOS - organizira GS in OŠ Stranje
26. 5. VREMŠČICA - organizira GS
17. 6. KEPA - organizira Propagandni odsek
23. in 24. 6. GRINTAVEC -očiščevalna akcija GS
28. in 29. 7. TRIGLAV - redni prevoz, število omejeno na 30
12. in 13. 8. DOLOMITI -organizira PD Delo, število" omejeno
26. 8. HAFNER (Avstrija) - z osebnimi avtomobili
9. 9. - Dan planincev
22. 9. - ROGATEC, organizira GS, redni avtobus
7. 10. - SNEŽNIK, organizira Propagandni odsek
27. in 28. 10. - Po poteh II. grupe odredov, organizira Mladinski odsek.
Izbira je. pestra in upamo, da bo tudi udeležba zadovoljiva. Vse podrobne informacije boste dobili pred izletom v pisarni Planinskega društva in na plakatih.
Poleg tega bosta še dve akciji. Če bo primerno vreme, bodo mladinci v mesecu marcu organizirali Titovo štafeto z vrha Grin-tovca. Marca ali aprila pa bo AO organiziral tudi smučarsko tekmovanje za Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu.
Jelovica'79
Vsako leto je v Dražgošah poleg številnih prireditev, ki so posvečene bitki Cankarjevega bataljona, tudi zimsko orientacijsko tekmovanje, ki je edina tovrstna prireditev V Sloveniji in bi jo lahko poimenovali tudi REPUBLIŠKO ZIMSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE.
V Dražgoše jc taborniški odred odšel s svojim avtobusnim prevozom. Žal so moral i prevoz plačati taborniki sami, ker se nekaterim vplivnim možem zgodovinska obeležja legendarnih Dražgoš zdijo zgolj formalnost.
Letos tekmovanje ni bilo najboljše organizirano, zato je nekaj naših ekip tudi odstopilo. Tekmovalna ekipa v sestavi Drnov-
Kljub vsem tem težavam jej Društvu učiteljev, vaditeljev, tre-J nerjev in sodnikov smučanja vji Kamniku uspelo izpeljati v začet-§|| ku januarja razpisane tečaje. Vjlg okoliških krajih je pod strokov-maj nim vodstvom smučalo prekof|| 340 šolskih otrok, pa tudi dveHI vrsti starejših. Zaradi dežja in|"\ pomanjkanja snega je zadnji dan | tečaja odpadel, zato so organizatorji sklenili, da bodo ta dan na-1 domestili prvo soboto, ko bodo snežne razmere dovolj ugodne Vse učence bodo obvestili s šolskimi okrožnicami, po mestu bodo nalepili tudi plakate.
Drugi del tečaja, ki se ga je v Kranjski gori udeležilo 90 tečajnikov, je bil zaradi neugodnega os vremena prekinjen, vendar so te- oc čaj uspešno končali v začetku fe- "e bruarja. .c Sonja Hribovšek
____ga
pc ca Šo Ar/, /e, zn se dr, da M le dr, ko skt bn do va,
šek, Drobnič, Črmelj. Balantič in Podgornik je dosegla izredni uspeh, saj je v zelo težavnih pogojih, kljub velikemu snegu, močnemu vetru in mrazu zasedla odlično drugo mesto.
Sa*
NASLEDNJA ŠTEVILKA KAMNIŠKEGA OBČANA BO IZŠLA V PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA, ZATO POŠLJITE SVOJE PRISPEVKE NAJKASNEJE DO 16. FEBRUARJA V UREDNIŠTVO, JAPLJEVA 6, 61240 KAMNIK.
ft
Kamniški občan
ne no na, Pn že, žel sta jin O,
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni In odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
ol t« D
h
V
VI