SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 42 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 9 de octubre - 9. oktobra 2008 ZA KRSCANSTVO IN SLOVENSTVO Pripravlja se široka koalicija PAVLINA DOBOVŠEK (G'^^'^-r na Z^'ez'e Dovolite mi, da se vam zahvalim za navzočnost, ko praznujemo 42. obletnico Zveze slovenskih mater in žena. Prav poseben pozdrav in zahvala vsem nastopajočim in vsem, ki ste omogočili, da bomo ob petju naših slovenskih pesmih romali po slovenskih krajih. Naša Zveza ni politična organizacija. Zamisel se je porodila v ,,Družinskem kotičku" Duhovnega življenja, ustanovil pa jo je prelat dr. Jure Rode z odobritvijo in privolitvijo msgr. Antona Oreharja in z namenom, da bi bila v oporo ženam na verskem, kulturnem in slovenskem področju. Oba sta v svoji modri daleko-vidnosti gledala na prihodnost slovenske skupnosti v Argentini. Zato se prvi člen ustanovnega pravilnika Zveze iz leta 1966 glasi: Zveza slovenskih mater in žena je organizacija, ki povezuje vse matere, žene in vzgojiteljice, ki soglašajo s krščansko, slovensko, demokr^atsko izseljensko ideologijo. Posebno povezuje žene, ki so mor^ale iz istega vzr^oka zapustiti domovino, da so si rešile življenje. 12. člen iste listine se glasi: Za versko in moralno usmerjenost delovanja te or^g^niz^cije po^eb^ej sk^rbi ^u^hovni c^sistent, ki ga imenuje cerkveno vodstvo, pr^i^tojno za d^u^^no p^stir^-stvo med slovenski^mi izseljenci v A^r^gentini. Gibalne sile delovanja Zveze so pa sledeče: 1. Vzgajati naše potomce, da so ponosni na svoje slovensko poreklo. 2. Posredovati jim slovensko kulturo, navade in običaje. 3. Pomagati pomoči potrebnemu rojaku in 4. ostati zveste načelom, zaradi katerih smo morale zapustiti svojo domovino. Po teh smernicah in ob prisotnosti dr. Jureta Rodeta je Zveza vršila svoje delo vseh 42 let. V tem času smo odbornice doživele veliko zanimivih srečanj in preživele smo in se soočile z mnogimi težkimi dogodki v tukajšnji deželi, ki pa je rojstni kraj naših potomcev. Doživele smo pa tudi nastanek samostojne slovenske države, o kateri so sanjali že naši pradedi, a tudi slovenski študentje v Metternichovi Avstriji leta 1848, ko so po Dunaju ponosno nosili slovenske zastave. Nam pa je Bog dal možnost, da to mlado državo spremljamo in z njo doživljamo vse dobro in tudi vse njene začetne težave. Ko pregledujemo delovanje naše organizacije, vidimo, da se je v teh letih razvila v močen sestavni del naše organizirane skupnosti. Me smo se učile iz preteklosti, vedno pa smo živele v sedanjosti in gradile smo za prihodnost. Sedanji odbor je bil v zadnjih letih zelo zaposlen z dobrodelnim delom na verskem, kulturnem ter vzgojnem področju. To terjajo od nas sedanje razmere v svetu, kjer nastaja pravo moralno in kulturno razdejanje, predvsem pa so vedno bolj pogosti fron-talni napadi na našo katoliško cerkev. Naše delo naj bo, da bomo poudarjale, da je družina srce stvarstva, da je žena-mati srce družine in da je materinstvo najlepši poklic žene. Žalostno pa je, da ekonomsko potrošniška ideja sedanje globalizirane družbe postavlja ženo-mater pred velike nove izzive in s tem pred mnoge težke obremenitve. Današnjo prireditev smo pripravile na pobudo in po zamisli g. dr. Jureta Rodeta. Na njej sodelujete vsi odseki - kar je lep dokaz naše tesne povezanosti in naših enakih idealov! Vsi imamo pripet isti znak, to je srce, ki nam predstavlja našo skupno ljubezen do vsega, kar je slovenskega! ^ Bog vas vse živi! Državna volilna komisija (DVK) je sprejela poročilo o izidu volitev 90 poslancev državnega zbora, ki so potekale 21. septembra, s čimer so rezultati volitev postali uradni. Poročilo so izročili predsedniku republike Danilu Türku, ki je ustanovno sejo državnega zbora sklical za sredo, 15. oktobra. Zmagovalka volitev je SD; v parlamentu jo bo zastopalo 29 poslancev. Na drugem mestu je SDS, ki bo imela 28 poslancev. Sledijo Zares z devetimi mandati, DeSUS s sedmimi ter SNS, SLS in SMS in LDS s po petimi mandati. Dva poslanska sedeža po ustavi pripadata poslancema madžarske in ita ijanske narodne skupnosti. Predsednik zmagovitih Socialnih demokratov, Burot Pahor je predsednikom strank, ki bodo sodelovale v koalicijskih pogovorih, že posredoval osnutek koalicijske pogodbe. Pahor zastavlja zelo široko povezavo, kjer naj bi prvotno bili poleg evega trojčka (SD, Zares, LDS) tudi DeSUS in Ljudska stranka. Po Pahorjevem načrtu bodo torej zunaj vladne koalicije ostali tako Janševi demokrati kot Jelinčičeva SNS. V strankah, ki so besedilo prejele, večinoma napovedujejo, da bodo k osnutku predlagale vrsto konkretnih predlogov. Osnutek koalicijske pogodbe so Socialni demokrati posredovali predsedniku Zaresa Gregorju Golobiču, predsednici LDS Katarini Kresal, predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu in predsedniku SLS Bojanu Šrotu. Predsednik Zaresa Gregor Golobič naj bi Pahorju, še preden je prejel osnutek koalicijske pogodbe, posredoval kar 99 konkretnih predlogov programske narave, o katerih bi želeli izmenjati stališča in s tem konkretizirati pogovore o vsebini koalicijske pogodbe. V DeSUS bo osnutek pogodbe natančno pregledala pogajalska skupina, predsednik stranke Karl Erjavec, ki je osnutek ,,na hitro" pregledal, pa ocenjuje, da so področja, ki DeSUS še posebej zanimajo, preveč ohlapno zapisana. Zato bodo, kar se tiče izboljšanja položaja upokojencev, na vsak način zahtevali bolj konkretno definicijo in natančno opredelitev, je pojasnil Erjavec in napovedal, da bo to tudi najtežja točka pogajanj. Prejem osnutka koalicijske pogodbe so potrdili tudi v LDS. Kot so pojasnili v stranki, po hitrem pregledu osnutka ugotavljajo, da bodo zanesljivo predlagali vrsto konkretnih predlogov za dopolnitev tega besedila. Kot je v ponedeljek napovedal verjetni mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor, imajo stranke za pripombe in predloge na osnutek koalicijske pogodbe čas do nedelje. Pahor je še v torek 7. dejal, da bo prihodnji teden dovolj časa, da pogodbo na neformalni ravni začnejo usklajevati. Predsednik SLS Bojan Šrot je ob seji izvršilnega odbora (lO) SLS v izjavi za medije dejal, da sta možni obe varianti, iti v vlado ali opozicijo. Spomin na Teharjah ,,Spet je leto naokoli in mi smo v tem lepem jesenskem dnevu tukaj zbrani na Teharjah za našo spominsko mašo za vse tiste, ki so od tod odšli v smrt." S temi besedami je celjski škof dr. Anton Stres v nedeljo, 5. oktobra 2008, na prostoru nekdanjega teharskega taborišča v Bukovžlaku, sedaj spremenjenem v Spominski park, pozdravil vse navzoče pri 19. obletni spominski slovesnosti. Somaševanje je potekalo ob še štirih duhovnikih in ob prisotnosti čez tisoč petsto ljudi. Po maši pa sta Nova slovenska zaveza in teharska župnija pripravili še spominsko kulturni program. Nadškof Stres je v homiliji naglasil, da v taborišču na smrt niso bili obsojeni ,,zaradi ugotovljene krivde, ampak ker so bili - ali pa bi samo utegnili biti - drugačnega prepričanja. Vprašanje dejanske osebne krivde ali nedolžnosti tukaj ni bilo pomembno." Nato je škof Stres v nekaj besedah opisal tudi bolečino sorodnikov in ravnanje oblasti ob tem, omenil pa tudi spomenik, ki stoji danes na tem mestu in pa vsakoletno spominsko zbiranje in molitev. „Teharje, žal, prav nič ne zaostaja za drugimi svetovno znanimi taborišči smrti, ki jih je vedno preveč, ki jih ni nikoli manjkalo. Zato pa je potrebno, da se tudi za Teharje in druge take kraje v naši domovini s podobnim moralnim madežem, izreče tudi na najvišjem mestu v državi vsa resnica o odgovornosti zanje, kakor se je to zgodilo, ali pa se dogaja, v primeru drugih madežev na vesti človeštva. Pomislimo samo na Srebrenico." Škof Stres je nato opisal trenutno situacijo, ko naše javno mnenje premore le sočutje z bolečino in trpljenjem žrtev in njihovih svojcev. Če pa hočemo obveljati za moralen narod in pravno državo, ne more biti več resnic o tem, ali se je tukaj zgodil zločin ali ne in kdo je seveda zanj odgovoren. ... Tudi ne more biti - in dejansko ni - zločinov brez zločincev. Tukaj gre za sodni zaostanek posebne vrste. „Teharske in druge žrtve pobojev po drugi svetovni vojni trkajo na vrata naših ustanov za varstvo pravičnosti in čakajo na besedo o njihovi nedolžnosti in na povrnitev dobrega imena, tako kakor nemočna vdova v evangeliju, ki smo mu prisluhnili." Nato je škof Stres povezal to zahtevo po pravici še z Božjo besedo, v kateri dobivamo tudi upanje za božje usmiljenje in odpuščanje, ko prosimo tako za žrtve in njihove rablje, v zavesti, da se bomo pred neskončno svetim Bogom vsi razodeli in razkrili kot grešniki, a bomo deležni njegovega usmiljenja in odpuščanja. Z molitvijo in sveto mašo, s pesmijo in besedo so počastili spomin vseh pobitih. Med mašo in tudi pri spominski slovesnosti takoj po maši, je pel župnijski pevski zbor Teharje, med spominsko slovesnostjo pa sta zapela tudi solistka Andreja Zakonjšek - Krt in Primož Krt. Lidija Grbec je povedala „skrito zgodbo" o 54-letnem slovenskem pravniku in pisatelju ter očetu desetih otrok, Narteju Velikonji, ki so ga brez dokazov o krivdi obsodili po vojni s še desetimi na smrt, družina pa še danes ni videla sodbe, prošnja za njegovo rehabilitacijo pa že dvanajsto leto brez rešitve leži na sodišču. Drugi govornik pa je bil dr. Tine Velikonja, Nartejev sin. Vpraševal se je o smislu spominjanja in odnosa do Teharij, trpljenja, obupa, obenem pa tudi upa v taborišču in nato po vojni - vse do danes z vprašanjem, ,,ali bi mogla Slovenija storiti za nas kaj večjega od tega, da je postala mučeniška?" Spominsko slovesnost so sklenili s pesmijo ,,Moja domovina". Janša za kazenski pregon Predsednik vlade Janez Janša je na državno tožilstvo vložil predlog za kazenski pregon zoper novinarja finske nacionalne televizije Magnusa Berglunda. Janša je vložil predlog za kazenski pregon zoper Berglunda zaradi neresničnih obtožb, ki jih je ta izjavil v oddaji finske nacionalne televizije YLE Resnica o Patrii, je zapisano v sporočilu za javnost, ki so ga poslali iz odvetniške pisarne Zidar Klemenčič. ,,Ravnanje Magnusa Berglunda predstavlja klasično obliko protipravne in kaznive žaljive obdolžitve, ki jo je storil novinar brez predložitve dokazov za hude lažnive obdolžitve in ob očitnem kršenju temeljnih načel dolžne novinarske skrbnosti," so prepričani v odvetniški pisarni. Ob tem napovedujejo, da bodo ostali predlogi za kazenski pregon in civilna tožba še sledili. Janša je že takoj po objavi oddaje na finski tele- viziji napovedal tožbe. Takrat je veliko polemik v javnosti sprožilo vprašanje, ali naj Janša toži v lastnem imenu ali pa naj toži kot predsednik slovenske vlade. Matej Lahovnik (Zares) je tako na predsednika Računskega sodišča RS Igorja Šoltesa naslovil vprašanje, ali lahko javni funkcionarji zasebne tožbe financirajo iz javnofinanč-nih sredstev. V Zaresu namreč menijo, da se trditve v oddaji YLE nanašajo osebno na Janeza Janšo in ne na vlado in da bi zato Janša moral obtožbo plačati sam. Spomnimo, da je v oddaji finskega novinarja Magnusa Berglunda ,,Re-snica o Patrii" Berglund raziskoval podkupovanja pri poslu Patrie s Slovenijo. V oddaji, ki je bila predstavljena sredi slovenske volilne kampanje, je novinar navedel, da naj bi podkupnino prejela oseba J in brez nikakršnih dokazov zaključil, da je to Janez Janša. 43. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2008 Jest sim dobru vojskovanje vojskoval IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Pisati o Dragi (Študijski dnevi Draga, ki se vsako leto tri dni razvijajo pod šotorom na dvorišču Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu), mi je težko, ker vem, da nisem objektiven, ampak v meni vsako leto zaživijo spomini iz leta 1985, ko sem bil povabljen, da spregovorim na istem vrtu, a takrat še brez šotora. Spomini gredo še naprej, na leta, ko mi je zaradi obiska ali kasnejše preselitve dano udeležiti se — če že ne vse tri dni, pa vsaj enega ali dva — te tradicionalne tribune slovenstva, ki ji ni para na svetu. Po drugi strani se pojavijo v spominu tudi tisti, ki jih leto za letom ni več videti v Dragi. Letos so organizatorji omenili go. Matejko Peterlin Maver in nadškofa Franca Perka, osebno pa mi je stopil pred oči tudi Matjaž Puc. V petek, 5. septembra se je obravnaval slovenski katoliški tisk. Pri mizi so o tej tematiki govorili uredniki treh verskih tednikov: Franci Petrič iz ljubljanske Družine, Jurij Paljk iz goriško-tržaškega Novega glasa in Hanzi Tomažič iz celovške Nedelje. Na vprašanje o odmevnosti in poslanstvu verskega tiska so se v glavnem strinjali, da spadajo bralci v ožjo skupino z versko prepričanostjo, torej njihovo pisanje nima kakega večjega dometa. Soglašali so, da je potrebno braniti slovensko besedo ter s tem ohranjati med bralci občutek pripadnosti slovenskemu narodu. Tudi v primeru tematike o spravi so imeli podobna mnenja, saj je treba spomin vselej ohraniti, ga posredovati mlajšim generacijam in seveda pot k spravi dosledno slediti resnici. Kot misel bi lahko kdaj vprašali za mnenje tudi izseljenski verski tisk, ki je prisoten v slovenskih izseljenskih skupnostih po svetu. Nočne barve in povešane oči je bil naslov, ki ga je za soboto, 6. septembra, izbrala publicistka Alenka Puhar za svoje izvajanje. Naslov je povzela iz Shakespearjeve tragedije Hamlet, ko mu je kraljica svetovala, naj odloži obleko temne barve in ne gleda žalostno ter tako sprejme svet, kakršen je in naj se ne ozira v preteklost. Temu svetovanju se je ga. Puhar hotela odpovedati in odkrivati grozote, grehe in zločine komunistične diktature. Za vse to je izgubljala zaposlitve, doživela blatenje. In to od ljudi, članov stranke SD, ki pravi, da ni naslednica Zveze komunistov, čeprav je „dedovala" sedež v (ukradenem) poslopju prve. Nedeljski program je začel z mašo, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ravignani ob somaševanju izseljenskega duhovnika iz Stuttgarta dr. Zvoneta Štrublja in koroškega dekana Janka Krištofa. Kot vsakič na Dragi škof mašuje in pridiga v slovenščini in poziva vernike, naj bodo ljubosumni varovalci slovenskega jezika in kulture. Nedelja je bila posvečena 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Zato je v dopoldnevu imel nastop dr. Zvone Dva časnikarja: Alenka Puhar in moderator Ivo Jevnikar Štrubelj, globok raziskovalec in poznavalec njegovega življenja in dela ter zagovornik Trubarjevega vpliva na slovensko slovstvo in verovanje. Poleg pomembnosti zaradi izdajanja slovenskih knjig je dr. Štrubelj polagal važnost na Trubarjevo sedemnajstletno duhovništvo v katoliški Cerkvi in na vpliv svojega mentorja in dobrotnika tržaškega škofa Petra Bonoma. Letošnje študijske dneve je zaključil dr. Igor Grdina, profesor slovenske književnosti in zgodovine. Tudi on je navedel mnoge vrline, ki jih je premogel Primož Trubar in jih primerjal z njimi oziroma s pomanjkanjem teh v današnji slovenski družbi. GB POGOVOR Petje je bližnjica k sreči Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke bo obiskal slovensko skupnost v Argentini med 17. in 28. oktobrom. Imel bo koncerte v Mendozi, v Bariločah in v Buenos Airesu. Pred njegovim odhodom smo se pogovarjali z Andrejem Žagarjem, vodjem zbora. Od kdaj obstaja vaš zbor, kdo ga je pred vami vodil in kakšni so zborovski cilji? Pevski zbor Lubnik Škofja Loka bo prihodnje leto obhajal svojo trideseto obletnico delovanja. Ustanovil ga je Tomaž Tozon, ki ga je tudi vodil prvih 20 let. Njegovo geslo in motiv za vabilo pevcem k zboru je bilo, da je petje bližnjica k sreči in to smo vsi, ki smo se mu pridružili, dobro občutili. Tudi sam sem že nekaj let prepeval, po dvajseti obletnici delovanja pa so mi zaupali vlogo zborovodje in tukaj sem še danes. Glavni cilj zbora je prav gotovo druženje ob prepevanju slovenskih pesmi. Druženje pa je že od začetka poleg pevskih vaj vključevalo tudi pohodniške in druge izlete, obiskovanje koncertov, ter nazadnje tudi daljše turneje, kot je ta v Argentino. Kako pa, da ste se namenili, da nas boste obiskali? Ko smo prepevali po vseh koncih Slovenije, smo spoznali, da je Slovencev veliko tudi izven naše domovine. Zato je zbor kmalu obiskal naše rojake v sosednjih državah Avstriji in Italiji. Tam so nas zelo prisrčno sprejeli in nas opogumili za nadaljnje podvige. Opogumili smo se in nato prepotovali skoraj celo Evropo. Po mojem prevzemu pevskega zbora pa smo v letu 2002 prvič odšli na daljše potovanje k našim rojakom v ZDA in Kanado, leta 2004 pa še v Avstralijo. Ker je od bolj oddaljenih krajev ostala le še Južna Amerika, smo v lanskem letu začeli resno načrtovati še turnejo po Argentini. Glavni cilj vseh naših potovanj je vedno obisk Slovenskih skupnosti in druženje z njimi, poleg tega pa si ogledamo tudi kaj turistično zanimivega. Kaj ste že slišali o naši skupnosti? O Slovencih v Argentini smo slišali že veliko lepih stvari. Največ gotovo od ljudi, ki so svojo življenjsko pot začeli v Argentini in jo potem nadaljevali v Sloveniji. Na primer mnogi glasbeniki in pevci, nekateri politiki ... Vemo pa tudi, kako pristno znate ohranjati slovenski jezik in kulturo preko slovenskih šol, društev in župnij v Argentini. Nekaj naših pevcev in prijateljev ima v Argentini tudi bližnje sorodnike in znance ter so tudi večkrat pri vas. Poleg zbora, pride še kakšna skupina z vami? Tako je. Z nami pride tudi majhen ansambel, ki se lahko pohvali kar z igranjem v dveh različnih zasedbah. Prva je s harmoniko na narodno-zabaven način, druga pa so Poljanski orgličarji. Pri harmoniki pomagamo kar pevci s prepevanjem širokega repertoarja pesmi tega žanra, pri drugi pa so štirje možje, vsak s svojimi orglicami, ki znajo iz njih izvabiti zelo prijetne zvoke. Kakšne pesmi imate v vašem repertoarju? Mislim, da vsak zbor najbolje zna zapeti v svojem jeziku in pesmi svojega lastnega naroda. V Sloveniji sponta- Pevovodja Andrej Žagar na pesem na vasi tudi ni več tako pogost pojav kot včasih, zato je za nas ohranjanje slovenskega pevskega zaklada kar nekakšno poslanstvo. V našem repertoarju tako največji delež zavzemajo slovenske narodne in umetne skladbe med njimi tudi veliko s cerkvenim besedilom. Temu sledijo tudi naši nastopi v domovini, kjer imamo vsako leto koncerte za različne priložnosti, še posebej v božičnem času pa prepevamo tudi pri več mašah. Kje in kdaj pa boste imeli koncerte med nami? Pri vas smo se odločili obiskati tri mesta, kjer bomo tudi nastopili, najprej v nedeljo 19. oktobra v Mendozi, ko pojemo dopoldne pri maši in imamo zvečer koncert. Nato v Bari-ločah v torek, 21. oktobra zvečer. Nazadnje pa še v Buenos Airesu v petek 24. oktobra zvečer v Hladniko-vem domu, v soboto 25. oktobra. zvečer na Pristavi ter tudi v nedeljo na Pristavskem dnevu na Slovenski pristavi v Castelarju. Želite še kaj dodati? Povedal bi le še to, da sem vesel, da nam je uspelo organizirati obisk pri vas v Argentini. To je bila naša dolgoletna želja in zahvaljujem se vam za vso pomoč, ki smo jo bili že deležni z vaše strani, kot tudi vnaprej za spremljanje na lepo pripravljeni turneji. Vse bralke in bralce lepo povabim na naše nastope, in na sproščen pogovor, ki jim bo sledil. Pogovarjal se je Matjaž »eč Svet doživlja strašanski potres in vlada je končno spoznala (priznala?), da se Argentina tudi trese. Čeprav kronološko blizu, so daleč tisti dnevi, ko je gospa predsednica v New Yorku podražila ameriške ekonomiste, češ, ne Argentina temveč ,,vi potrebujete plan B". Vse je povezano. Res je, da je zaradi sedanje manjše povezanosti z mednarodnim finančnim svetom naša država nekoliko bolj obvarovana. A v sodobnem svetu je vse povezano in če ,,metulj vzleti v Tokiu se trese zrak v New Yorku". V zadnji številki smo zapisali, da kriza že prizadeva avtomobilsko industrijo. Prvemu od podjetij, ki je napovedal zmanjšanje delovnega urnika (General Motors), se je pridružilo še drugo (Peugeot) in mehanični sindikat, ki druži delavce tega področja, opozarja na slič-ne načrte tudi v ostalih podjetjih. Iz meseca v mesec pada dejavnost na gradbenem področju, ki je bilo najbolj cvetoče v lepem obdobju argentinske nenehne rasti in temelj raznih drugih uspehov. Komaj je še kakšno točko nad lanskim letom, a če bo šlo tako naprej (in o tem ne dvomi noben resen ekonomist) bomo kmalu pod nivojem preteklega leta. Zaradi pomanjkanja sredstev je že opazen, in bo še bolj, zastoj v javnih delih. Vrsta državnih investicij, ki so bile sad preteklega obilja, je postavljena pod en sam velik vprašaj. Soja pa, kraljica poljedelstva in temelj državne davčne na-birke, je zgubila kar 40% svoje mednarodne cene. Pozno, a ne prepozno. Čeprav v Argentini ni hipo-tekarne krize kot v ZDA in Evropi, smo zapravljali na drug način. Razne subvencije za transport, energijo in druga področja, ki so bile sad obilne državne blagajne, so jo tudi izpraznile, zlasti, ker se je pritok sredstev znatno zmanjšal. To je eden prvih ukrepov, ki jih je odločila vlada. Zmanjšanje subvencij seveda pomeni zvišanje tarif: elektrika, plin, manj subvencij transportu in seveda sledeče zvišanje voznine. Vlada želi tudi obdržati kompetitivnost argentinskih cen. Če je še pred kratkim trdovratno branila ceno dolarja, danes popušča postopni rasti centim za centimom. To je potrebno predvsem, ker je Brazilija že devalvirala svoj real in ga še namerava. Brazilijo svetovna kriza bolj prizadeva, ker je bila bolj odvisna od zunanjih posojil ter investicij. A če real preveč devalvirajo, bodo Argentino preplavili s poceni brazilskimi izdelki, na račun domače proizvodnje. Do kje bo vlada popustila v rasti dolarja? Pozitivno je, da so ravno pred dnevi podpisali dogovor, da Brazilija in Argentina v medsebojni trgovini ne uporabljata več dolarja, temveč domači valuti. Se tega se je manjkalo. Ker je preteklo kar nekaj časa, odkar se je zaključila kmečka stavka, s strani vlade pa ni bilo nobenega odziva na rastoče zahteve poljedelstva, so ponovno kmečke organizacije napovedale stavko. Ta je trajala šest dni, a to pot brez blokad na cestah. V vladi so bili zelo nejevoljni, ker imajo že tako dovolj težav, a je jasno, da doslej niso ničesar storili v prid temu področju, ki ga tudi prizadeva kriza. Sam podpredsednik Cobos je izjavil, da ,,vlada ni dala nobenega odgovora na zahteve kmetov". Nekateri opazovalci razlagajo stanje kot maščevanje bivšega predsednika in vodja pero-nistične stranke, ki hoče v svoji strategiji kaznovati kmete za poraz v prejšnjem spopadu. Vendar je jasno, da stanje, tako kot je, ne more vzdržati dolgo. Sama vlada je za ta četrtek napovedala objavo posebnega načrta za kmečko politiko. Gotovo bodo v njem upoštevane nekatere točke, za katere se potegujejo organizacije. A celoten načrt je samovoljno delo vlade, ne da bi za njegovo pripravo prišlo do pogajanj, debat ali vsaj pogovorov s kmeti. Prav to samovoljnost oni najbolj kritizirajo. Bo prišlo do opozicije? To je eno velikih vprašanj. Govorimo tukaj o resni povezavi številnih skupin, tako v parlamentu kot na političnem odru. Od samega začetka sedanjega obdobja je bilo jasno, da vlada nastopa monolitno, medtem ko je opozicija razpršena do take mere, da sploh ni opozicija. Šele ob kmečkem uporu je prišlo do stvarnosti, da se je prvič izjalovila vladna kontrola nad parlamentom. A tudi to ni bila posledica politične akcije strank, temveč pritiska kmečkih organizacij in provinc. Sedaj se šele začenjajo pogovori in zbliževanja, z obrazom obrnjenim na parlamentarne volitve prihodnjega leta. Jasni sta dve smeri. Po desni strani se zbira protikirchneristični pe-ronizem, kateremu se previdno bliža šef vlade pre-stolnega mesta Mauricio Macri. Po levi pa se reorganizira radikalizem, ter išče načina, da bi se povezal s socializmom in skupino okoli Elise Carrio. Obe struji lahko povzročita, da se nezadovoljstvo s sedanjo vlado, ki je vedno bolj opazno, prevede v uspeh na volitvah. To pa že niso fantazije temveč možnost, ki je bolj odvisna od namena in taktike opozicije, kot pa od vlade, ki zaenkrat ne najde izhoda inflaciji in težkemu socialnemu položaju, pa tudi ne pomanjkanju varnosti, ki prevladuje zadnje čase. SLOVENCI V ARGENTINI MENDOZA Predstavitev knjige „Ranjeno drevo" V nedeljo 13. septembra je Društvo Slovencev v Mendozi predstavilo knjigo Ranjeno drevo, ki jo je pisatelj Ivan Sivec napisal po obisku, preko Mendoze v Patagonijo, po poteh Janka Benigarja, velikega slovenskega znanstvenika, filo-loga, priznanega etnologa in antropologa. Ivan Sivec je potoval v Men-dozo z oktetom Deseti brat ki je bil izredni gost mendoškega zborovskega festivala Cantapueblo, novembra 2007. V Mendozi je spoznal delovanje našega Društva in nekatere rodbine tu naseljenih rojakov. Zanimivo je prikazati proces, ki ga je pisatelj doživel v Argentini. Prišel je, da bi spoznal in opisal življenje in delo patagon-skega viharnika Janka Benigarja. Janko Be-nigar je prišel v Argentino leta 1908 in se na argentinskem jugu poročil z dvema Indijankama plemena Mapuče. Rodili sta mu 17 otrok. Med obiskom in številnimi razgovori se je pisatelju obzorje razširilo. Odkril je bil, da so poleg Janka Benigarja v Mendozi tudi drugi rojaki, presajeni v nove kraje, vcepljeni v tujo in novo kulturo in so tako postali prav tako viharniki. Prvotnemu namenu potopisa Janka Benigarja, imenovanega v prvem delu knjige Zavrženi viharniki, je dodal v drugem delu svoje knjige pet zgodb mendoških Slovencev. Pisatelj nam takole piše: ,,Eden takih (viharnikov) je bil Janko Benigar. Rodil se je slovenskim staršem v Zagrebu" ... in nadaljuje: ,,Mnogi Indijanci so ga imenovali modreca. Modreca iz tujega sveta,^modreca ki je imel rad zavržene judi ... Še več je takih, ki menijo, da je bil posebnež, skrajnež, čudak. Evropejec, ki se je kot drevo sredi močnega viharja z vsemi vejami boril za pravice plemena, ki je bilo pred stoletji obsojeno na smrt." Pisatelj doda sledeče: ... ,,Pot je nenavadno podobna tudi vsem tistim, ki so morali oditi v svet iz drugih razlogov. Zdi se, da je prišel čas, da spoznamo takšna ranjena drevesa, ki pa so vseeno drevesa življenja." Zato je pisatelj drugi del knjige imenoval Pot k resnici. Vključil je pet resničnih življenjskih zgodb, ki so mu jih pripovedovali Stane Grebenc, brata Jaka in Martin Bajda ter Božidar Bajuk. ,,Vse se opirajo na resnične dokumente časa, ki so nastale pred mnogimi leti, večina dnevniškega gradiva celo natanko pred šestdesetimi leti. Doslej so bili dokumenti dolgo časa pri zasebnih šatuljah. Ti dokumenti so bili dolgo časa pri mnogih ljudeh povsem odrinjeni, zamolčani, zavrženi. A prej ali slej so morali priti na dan ...Vseh pet zgodb s predzgodbami vred je predvidenih z enim samim namenom, da bi na poti iskanja resnice bolj spoštovali drug drugega, da bi znali preseči vsakovrstna nizkotna podtikanja in da bi za vedno zavrgli vse tiste sovražne poglede na svet, ki nas razdvajajo v vsej naši značilni slovenski razklanosti in majhnosti ... Ljudsko reklo pravi: k laži pelje tisoč poti, k resnici pa ena sama". Predstavitev knjige je slovesno otvoril Mendoški pevski zbor s pristno pesmijo Moyi tun papa inche Mapučejevega plemena, pod vodstvom Lic. Diega Bosqueta. Pevskemu zboru izražamo iskreno hvaležnost za posrečen prispevek. Nato je Božidar Bajuk na kratko predstavil pisatelja in njegov namen obiska ter potovanja . Z namenom, da bi vsi navzoči razumeli smisel predstavitve, je prof. Cvetka Grintal Bajuk prebrala pregled knjige v španščini. Nato smo si na velikem ekranu ogledali fotografije Benigarjevih staršev, njegov prihod v Argentino, družino s številnimi otroki, mnoge kraje po katerih je živel in se izživljal Janko s svojim trdim delom. Spoznali smo muzej, knjižnice, ceste in šole v Plaza Huincul in Alumineju, imenovane po našem rojaku. Zbirko je pripravil Jože Štirn. Stane Grebenc je prebral uvoda v prvi in drugi del knjige. Končno smo prisluhnili pismu ki nam je pisatelj poslal v spomin in zahvalo prav za našo predstavitev . Ivan Sivec obuja spomin na več mesečno pripravo potovanja z Oktetom Deseti brat in številne elektronske pošte ter podrobnega načrta potovanja po Benigarjevih poteh z vodičem Carlosom Ortizom poročenim z Benigarjevo vnukinjo. Zahvaljuje se vsem ki so ga gostili in spremljali za uresničitev celotne poti, še posebno družinam Grebenc, Bajda, Grintal, Bajuk ter inž. Marjanu Bajdi z družino. ,,Knjiga, ki jo danes predstavljate, je zagotovo ena mojih najboljših samo zaradi vas ... za ves trud in ljubezen, da je iz tega semena res lahko zraslo lepo žito in da smo skupaj spekli najboljši kruh. Hvala vam vsem! ... Bog naj vas vodi še dolgo po svojih vrtovih srečne in zadovoljne, vsem vam naj da bogato plačilo, saj ste šli skozi tako kalvarijo, kot le malokateri Slovenci, Marija Pomagaj iz Brezij, ki jo imate tudi v Mendozi, pa naj vas vse pripelje na duhu in telesu pred Božji tron brez vsakršnega madeža. Lahko ste ponosni na svoje starše, pa tudi nase, na svoje delo, na svoje poštenje, na svojo vztrajanje, da se je življenje vendarle tako obrnilo, da resnica prihaja na dan. Knjigo posvečam odličnemu Oktetu Deseti brat, predvsem pa vsem tistim številnim Slovencem, ki so v cvetoči pomladi zapustili svoj mili dom ... V mislih vas vse objemam in vam želim veliko zdravih in srečnih let." B.B. PRISTAVA Večer veselja, petja in bistroumnosti Za koga je to? Seveda za mlade, morda za starejše, če je pa samo za bistroumne, potem pa ni zame. Vse te pogovore smo slišali, ko je izšel oglas v časopisu in smo dobivali reklamne etake. Pridi in poglej: tekmovali bomo, peli in, kar pa je najbolj važno, pozabili na vse skrbi. Pa je napočil pričakovani dan in prišli so Pristavčani, gostje, radovedneži, prijatelji ... Posedli so se za mize v zgornji dvorani in nestrpno čakali. Dominik Ob ak nas je pozdravil s toplimi besedami, kakor le on zna in nam predstavil vse sodelavce, ki so večer pripravili. Mladenke in mladci, so se razlikovali od drugih po prav posebnih uniformah. V komisiji so bili Maruška Kle-menčič, Lučka Oblak, Monika Kenda in Maruča Čeč. Pri tehničnih napravah pa sta skrbela Tomaž Kenda in Adrian Gaser. Začelo se je prav zanimivo tekmovanje z vprašanji o zgodovini, zemljepisu, slovstvu, zdravstvu in drugem. Prav prijetno je bilo opazovati kako so odgovarjali, kako so se prepisovali, kako so nekateri iskali pomoč preko mobilnih telefonov, kakšne debate so nastajale pri mizah, kako so se nekateri borili, ko jih je spomin malo zapustil. V drugem delu je bilo tekmovanje v petju, prišli smo do zaključka, da vsi radi pojemo, če le kdo začne kakšne lepe narodne slovenske ali argentinske. Tudi tukaj smo se morali potruditi, saj sta nam Maruška in Pavel Kle-menčič pripravila veliko pesmi, ki sta jih onadva začela mi pa smo morali nadaljevati ali sta pa onadva pela mi smo pa morali povedati pravilni naslov. Luka, Pavel, Ivan in Tomaž Klemenčič, Niko Stariha in Niko Golob so nas razveselili z venčkom pesmi Andreja Schiffrerja. Tudi takrat smo vsi veselo peli! Seveda je bila na razpolago tudi večerja ki so jo prav pridno postregli naši mladi. Pripravila sta jo Tomaž Maček in Tomaž Pavlovčič s pomočniki. Za pecivo je poskrbela Zveza slovenskih mater in žena; in ob sladkih dobrotah smo lažje mislili. Bilo je res luštno in zanimivo, ljudem po volji. Še bolj pa, ko je vsaka skupina dobila svojo nagrado, bodisi sladkarije, kreme za olepšanje kože, rože v cvetličnem lončku, ploščo z narezkom, razne posode in popuste pri kupčijah, sendviče in koš z neminjivo hrano, izlet na turistično estancijo za dve osebi, zastonj večerjo ali kosilo v piceriji, kjer se za fiksno ceno naješ do sitega (pizza libre) kar za deset oseb. Ljudje so odhajali zadovoljni domov, s prošnjo, naj se taki večeri še ponovijo. Hvala lepa vsem za sodelovanje; drugo leto se zopet vidimo, da nadaljujemo s takimi zabavno-kulturnimi večeri. Maruča Pokojni msgr. Janez Ogrin Smrt duhovnika je vedno velika izguba za vse vernike, zlasti v času, ko tako zelo primanjkuje duhovniških poklicev. Posebej pa je žalostna, če nas zapusti rojak, ki sicer ni delal v skupnosti, a je slovensko ime in zgodovinsko pričevanje širil v daljni argentinski notranjosti. Prelat Janez Ogrin je umrl v provinci San Luis 19. ^septembra tega leta v 85. letu starosti. Že 44 let je bil župnik v mestu Quines, kjer je veliko naredil za vernike in domačine. Ustanovil je farno gimnazijo, otroški vrtec, učiteljišče in višjo šolo za informatiko. Poučeval je poleg verouka tudi filozofijo, psihologijo, francoščino in petje; bil je tudi dolga leta ravnatelj. V fari je rad vodil pevske zbore ... Zanimivo je, da je tudi predelal vrsto melodij slovenskih domobranskih in verskih pesmi v španski jezik. V teku svojih let kot župnik je zgradil novo cerkev in župnišče, poleg omenjene šole še internat za dijake, samostan za šolske sestre in sezidal, predelal ali obnovil več kapel v bližini. Zaradi svojega delovanja je prejel več odlikovanj province San Luis. Janez Ogrin se je rodil 15. junija 1923 v Ljubljani, kjer je končal klasično gimnazijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskem koncentracijskem taborišču Go-nars. Vstopil je v semenišče v Ljubljani nato pa se pridružil domobrancem. Po vojni sta z bratom Tonetom vstopila v slovensko begunsko semenišče, se z njimi preselila v Argentino v San Luis, kjer sta bila posvečena. Kasneje se jima je pridružila njuna mati Marija roj. Rus, ki je po vojni ostala v Sloveniji. Brata duhovnika sta ostala v San Luisu in delovala med tamkajšnjimi verniki po različnih župnijah. Naj mu bo Najvišji bogat plačnik za vse njegovo delo. Nagradni natečaj Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu; B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje in nagrajevanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitve zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2007 do 31. 10. 2008. Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področja izseljenstva. Strokovna komisija bo ocenjevala dela z različnih področji na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, T000 Ljubljana s pripisom ,,ZA NAGRADNI NATEČAJ" pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 01. 12. 2008, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca marca 2009. Dodatne informacije na tel. 01 430 28 55 (vsak delavnik med 9. in 15. uro). Zorko Pelikan DRŽAVNI SEKRETAR 42. OBLETNICA ZVEZE ,,To je prava Pesem dobrote!" Vsako leto je važno za posameznika, tem bolj za skupino - skupnost. Zveza slovenskih mater in žena je naštela kar 42 let od tistega ustanovnega leta 1966. V tem času je preteklo mnogo vode, tako so rekli včasih. Doživele smo marsikaj lepega in tudi grenkega; čas ne prizanaša nikomur! V duhu hvaležnosti, proseče božjega blagoslova v prihodnje in ostalih namenov, smo prisostvovale mašnemu opravilu v cerkvi - naši poimenovani cerkvi po brezjanski Mariji Pomagaj v Slovenski hiši. Pod Križanim ob oltarju sta somaševala gg. pater Alojzij Kukovica in Danijel Vrečar ter povečala svečanost svete daritve in pomembnost 42. obletnice. Danes še bolj cenimo duhovnikovo prisotnost kot prejšnja leta, ko so nas še mnogi spremljali preko taborišč in prvih začetkov življenja na tujem; sedaj že pokojni, a ohranjamo blag spomin na vse ... Tudi mali ministrant je dopolnil oltarno sliko. Matere in žene iz San Justa (ženski zbor) so izbrale lepe pesmi in prepevale v nežnem tonu do ganjenosti. Pred spominsko steno in na grobu msgr. Oreharja je dogorevala bela svečka iz Fatime, dar odbornice Marte K. Golob, s trakom slovenske zastave, ko smo se že pomikali iz cerkve na dvorišče, kjer je pred spomenik našim žrtvam vojne in revolucije postavila odbornica Marija Urbančič Grbec gorečo svečo in slovenski šopek namesto očeta g. Slavca Urbančiča. Po enominutni tišini se je tiho sprožila pesem, kot za to priliko zložena in skomponirana, vedno lepa: Lipa zelenela je ... Z bliskovito naglico nas prešinejo težke misli iz preteklosti, a obenem vemo, kje smo in zakaj ... In že smo v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana povabljeni na drugi del praznovanja 42. obletnice pod geslom ,,Pesem dobrote". Po dobrodošlici odbornice Irene Fajdiga, je nagovorila občinstvo ga. predsednica Pavlina Dobovšek. Njen govor je objavljen na uvodnem mestu tednika. Socialna referentka ga. Ani Podržaj je razložila svoje delo v tem področju. Cas je pokazal nujnost materialne pomoči, tako se vsak mesec pomaga tridesetim, dvakrat na leto pa se razdeli 60 živilskih paketov (zimski in božični). Zahvalila se je za dosedanje sodelovanje s priporočilom za naprej. Slovenski umetniki so darovali svoje umetnine, ki so bile na ogled v dvorani. Ob zaključku praznovanja je žreb določil lastnika, ki je lahko izbiral sam. Velik dokaz možnega sodelovanja v gmotnem in kulturnem smislu, saj bodo dela krasila slovenske domove po Argentini. Izredno lep tekst g. Miha Gaserja o koncertu ,,Pesem je naga. K. dobrote prav tako povedala Ana M. Hren. Pesem .. Si lahko predstavljamo Slovenca, ki bi ne ljubil pesmi, ki v svoji skrinji spominov ne bi hranil tolažečega občutka umirjenosti, ki mu ga je dajala materina uspavanka ob zibelki? Je možno najti Slovenca, ki mu materina pesem ne bi bila blesteč biser, shranjen v srcu kot dragocena dediščina? Je kdo, ki se ne bi spominjal razigrane pesmi mladih let, ki ne bi čutil v svoji duši sakralne spokojnosti ob zvokih liturgične pesmi pri nedeljskih obredih? Biti popoln Slovenec pomeni tudi ljubiti pesem, saj je pesem tista vez, ki v nas prebudi čustva in nam starejšim približa daljno domovino, domači kraj, vas, ognjišče, mlajšim pa prikliče spomin na starše, domače, nevesto, ženo, mater ... Žena .. mati .. ko opevaš ti dve besedi, ali se v tebi ne poraja občutek, da poješ poosebljeni dobroti? Dobrota ... Privilegij, ki ga ima človek kot razumsko bitje, da more ločiti resnico od zmote, dobro od zla, da ima v sebi žlahtno željo po dobrem in da mu je zlo odvratno ... Ker smo torej razumsko bitje z bistrim pogledom na vsakdanje življenje, nam spomin prikliče v dušo pojem dobrote in ga spoji z ženo in materjo. Naj bo letošnji dan mater in žena pesem mogočnih akordov, simfonija dobrote, pisana na črtovje ljubezni in zaigrana na srčno harfo hvaležnosti, poklon vsem materam in ženam, da bodo v njej začutile dobroto, ki bo ob ganljivih zvokih vzbrstela tudi v naših srcih. Ta pesem prihaja danes iz vseh naših skupnih domov, kot skromen doprinos k trudu vseh, ki zavestno spremljajo našo današnjo pesem dobrote, ki se je razcvetela med nami v duševni šopek dvainštiridesetletnega neprekinjenega dela v pomoč potrebnim iz naše skupnosti. Ni torej primernejšega kot to, da si danes nadenemo melodični nakit nanizanih melodij, dragoceno ogrlico, ki nas bo spominjala, da je hvaležnost lastnost, ki nas plemeniti. Prvi biser bodo na našo ogrlico nanizali člani iz družin Koprivnikar in Urbanija iz Slovenske vasi v Lanusu z izvedbo štirih pesmi. Drugi biser nam bodo podarile članice dekliškega pevskega zbora Milina iz Castelarja, ki bodo pod vodstvom svoje dirigentke, prof. Marjane Jelenc Pet-rocco, zapele tri pesmi. Tretji biser bo naši duševni ogrlici dodala Florencia Hrovat, mlada solistka iz Slomškovega doma. Četrti biser, sestavljen iz treh skladb, nam bo podaril zbor Zveze slovenskih mater in žena iz San Justa, ki ga vodi Anica Mehle. Slovenski dom iz San Martina bo danes prispeval kar dvojni biser. Najprej bo basist Luka So-moza Osterc, ob spremljavi pianista Demiana Apicello, zapel dve skladbi, nato pa bo mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic izvajal tri domoljubne pesmi. Ogrlico, ki smo jo nocoj nanizali na notno črtovje hvaležnosti, bo s svojim nastopom spel Janez Žnidar iz Carapachaja, ki bo iz svoje neločljive harmonike izvabil priljubljene melodije slovenskih narodnih pesmi. Zadnje tri smo jih spremljali kar vsi in dvorana je vsa pela z navdušenjem, tako kot zna g. Janez Žnidar! Močan aplavz je dokazal kar smo želele in načrtovale. Napolnil je z veseljem vsa srca in oplemenitil duše vseh izvajalcev in poslušalcev. Glasbeni kritik se ne bi zmotil, če bi zaklical: ,,To je prava Pesem dobrote!" Neštetim smo dolžne priznanje za opravljene usluge. Hvaležno kličemo: Boglonaj vsem, zares vsem! Drugo leto nasvi-denje! Zadržali smo se še nekaj časa v prijateljskem pomenku in prijazni postrežbi skrbnih mater in žena vseh Domov. ZSMŽ G. JOŽE RAZMIŠLJA Zahvala Poleg ljubezni je verjetno zahvala ena najlepših naravnih kreposti, ki celo majhnega človeka, napravijo velikana. Tako kot je boleče pomanjkanje ljubezni, je tudi zelo neprijetno, če ne poznamo a i če nočemo biti hvaležni. Pomanjkanje te kreposti je tudi vzrok nepotrebnega trpljenja. Jezus je ozdravil deset gobavcev. In od njih je samo eden prišel in se Gospodu zahvalil. Ostalih devet ni bilo hvaležnih in Jezus je skoraj objokoval: ali ni bilo deset ozdravljenih? Število 9 nam pove, da velika večina ljudi ne zna biti hvaležna. Ne Bogu ne ljudem. To ni nikomur v ponos. Nikakor nismo sposobni vsega narediti sami. In če nam drugi pomagajo, jim bodimo hvaležni. Bog je gotovo prvi, ki nam je vsega dal za življenje, to samo na tem svetu in za dosego večnosti. Zato Mu tudi bodimo hvaležni. On ni imel nobene potrebe in ne dolžnosti. Hotel nam je izkazati ljubezen. Njegovo početje nas nagiba k veliki hvaležnosti do Njega. Zastonj smo prejeli in če hočemo biti veliki, naj nas odlikuje hvaležnost. Nikomur nismo toliko dolžni, kot Njemu. Pokažimo hvaležnost tistim, ki ga v dobroti posnemajo. Starši, vzgojitelji, učitelji, dobrotniki vseh vrst in vsi znani, pa tudi drugi. Toliko jih je, da bi nam zmanjkalo papirja, če bi se spomnili vseh. Zato naj bo velika tudi naša hvaležnost do njih. Današnji način življenja ni temu povsem naklonjen. Ljudje mislijo, da imajo pravico in da je drugih dolžnost, da jim pomagajo. A dolžnost drugih nas ne oprosti dolžnosti zahvale. To moremo izraziti na mnoge načine z besedo in z dejanji. Hvaležnost naj ne bo nikdar odsotna. Tako kot Bogu, jo povejmo tudi ljudem, vsaj z molitvijo zahvale. Ne bo nam padla krona iz glave, ki je nimamo, namreč krone, če bomo hvaležni. V tem bodimo veliki pred Bogom in pred ljudmi. Ce bomo taki do drugih, bomo smeli isto zahtevati od njih. Ce jim bomo dali zgled tudi v tem, bomo smeli enako pričakovati od njih. To spada skupaj z drugimi krepostmi v lepo vzgojenega človeka, ki ne gleda na druge, vrši to, kar mora. DRUŽINA IN DRUŽBA Biti ali imeti METKA KLEVIŠAR - Vedno znova se moramo v življenju odločati, kaj nam je pomembnejše: biti ali imeti. Od tega je odvisen naš način življenja, od tega je končno odvisno tudi to ali smo s svojim življenjem zadovoljni. Ce usmeriš vsa svoja prizadevanja v ,,imeti", nikoli ne prideš so konca. Vedno hočeš več, neprestano tekmuješ z drugimi. In vedno se najde kdo, ki ima več od tebe in ga hočeš dohiteti. In nazadnje: vse to boš moral pustiti najpozneje ob smrti in neredko se zgodi, da se dediči neznansko prepirajo za to bogastvo. Ce ti je najpomembnejše ,,biti", je glavni poudarek na oblikovanju odnosov, na temeljnem odnosu do življenja in seveda tudi do smrti. Področje ,,biti" ima neznansko veliko razsežnosti, odpirajo se vedno nove. Na tem področju je neka neverjetna dinamika, zaradi katere je življenje posebno dragoceno. In prav pogosto to sploh ni tako lahko. Spominjam se radijske oddaje o rimskem filozofu Seneki, ki je rekel približno takole: ,,Modrec se na revščino najbolj pripravlja takrat, ko ga vseokrog obdaja bogastvo." To se mi zdi vredno razmisleka. Imetje je samo po sebi nekaj dobrega, pozitivnega in gotovo ni ideal živeti v revščini. Imetja si lahko tudi vesel in zanj hvaležen. Hudo je le, če ti imetje postane pomembnejše ob tega, kar se dogaja v odnosih med nami. Hudo je, če ne znaš postaviti zdrave razdalje in v trenutku vse izgubiš. Ostane po vse tisto, kar se je pletlo med ljudmi, in tega ti nihče ne more odvzeti. Ce znamo imeti pravilen odnos do imetja, vemo, da je imetje nekaj, kar nas lahko povezuje. Imetje je nekaj, kar si lahko delimo med seboj; ne tako, da je tisti, ki ima in deli, v vlogi močnega, ampak tako, da se zavedamo, kako smo vsi berači in vsi za nekaj prosimo. Vsi pa smo tudi v nečem bogati in lahko dajemo: eden imetje, drugi čas, tretji svojo pripravljenost za poslušanje in tako dalje. Ob vsem pa je prav, če si obdržimo pred očmi dejstvo, da je biti pomembneje kot imeti. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI priSel je prvi patria Brigadir Dragan Bavčar je ob predstavitvi novega patriinega oklepnik 8X8 in oborožitvene postaje Kongsberg M151 v mariborski vojašnici generala Maistra pojasnil, da ju je Ministrstvo za obrambo že v ponedeljek, 29. septembra prevzelo v validacijo. Kot je dejal, bo le-ta trajala približno štiri tedne, nato pa bosta predana Slovenski vojski. BREZ INFLACIJE V SEPTEMBRU V Sloveniji so cene življenjskih potrebščin septembra v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene. Letna rast cen je letos prvič padla pod šest odstotkov, znižala se je na 5,5 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa se je znova zvišala in znaša 6,2 odstotka (v enakem lanskem obdobju 2,8 odstotka). Septembra so bili cenejši predvsem naftni derivati in počitnice v paketu. Umirjanje inflacije v zadnjih treh mesecih je po pojasnilih Umarja pričakovano in je hitrejše kot v celotnem območju evra. CENE nepremicnin Cene stanovanj so v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasle za povprečno deset odstotkov, ugotavlja poročilo o dogajanju na slovenskem trgu nepremičnin v prvem polletju 2008, ki ga na svojih spletnih straneh objavlja Geodetska uprava RS. Do konca leta naj bi se zvišale še za približno pet odstotkov. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji je tako v prvem polletju znašala okoli 1850 evrov. DVE CERKVI — DVA KULTURNA SPOMENIKA Vlada je na četrtkovi seji na pobudo ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdala odlok o razglasitvi stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Za kulturni spomenik državnega pomena je razglasila tudi (frančiškansko) cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V MAKEDONIJO Z OSEBNO IZKAZNICO Državljani Evropske zveze za vstop v Makedonijo ne potrebujejo več potnega lista, saj lahko v državo vstopijo le z osebno izkaznico, je sporočilo makedonsko notranje ministrstvo. PO SVETU PREDVOLILNA TEKMA Do predsedniških volitev v Združenih državah Amerike je manj kot mesec dni, tekma za glasove pa je vedno bolj vroča. Zaostrila se je konec tedna, potem ko so ankete pokazale občutno prednost demokrata Baracka Obame pred republikancem Johnom McCainom. VOLITVE V BIH Prvi izidi nedeljskih lokalnih volitev v Bosni in Hercegovini potrjujejo vnovično zmago vladajočih nacionalnih strank, ki zastopajo interese bošnjaške, srbske in hrvaške skupnosti. Volilna komisija, ki je objavila prve delne neuradne izide, je sporočila, da je Stranka neodvisnih socialdemokratov premierja Republike srbske Milorada Dodika dobila župane v 32-ih občinah in se tako bistveno okrepila. Srbska demokratska stranka je dobila 15 županov. Glavna bošnjaška Stranka demokratske akcije je dobila župane v 28, Hrvaška demokratska skupnost pa v 15 občinah. Socialdemokratska stranka je dobila devet županov, Stranka za Bosno in Hercegovino štiri, Demokratska narodna skupnost pa tri. Okoli tri milijone volilnih upravičencev je volilo nove občinske svetnike in župane v 139-ih občinah. Volilna udeležba je bila 55-odstotna, večjih nepravilnosti ni bilo. finanCna kriza Države Evropske unije so se na mini vrhu v Parizu pod taktirko francoskega predsedstva dogovorile, da bodo vsaka na svoj način podprle bančni sistem, vendar se bodo med seboj usklajevale. Po besedah francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je treba čim prej sklicati mednarodno konferenco ter vse udeležence na trgu podvreči nadzoru. Voditelji so po koncu srečanja še pohvalili ZDA, ki so sprejele odločitev o 700 milijard vrednem načrtu reševanja finančnega sektorja. Sarkozy je izrazil prepričanje, da odločitev ZDA prispeva k stabilnosti in zaupanju. O ZDRUŽITVI OTOKA Ciprski predsednik Hristofias je v nedeljo ocenil, da na dosedanjih neposrednih pogovorih z vodjo ciprskih Turkov Talatom o ponovni združitvi otoka ni bil dosežen bistven napredek. Hristofias je sicer glede prihodnosti pogovorov optimističen, saj sta se do zdaj sestala le dvakrat. Po njegovih besedah se bodo pogovori s turško stranjo nadaljevali, in sicer ob dobri volji in fleksibilnosti. NAKUP OROŽJA Južnokorejski poslanec Kwon Young Se iz vladajoče Velike narodne stranke je poudaril, da je Severna Koreja pred petimi leti od Kitajske, Rusije in drugih držav kupila za 65 milijonov dolarjev orožja, s katerim želi okrepiti svoje matiCek se bo oženil Linhartovo „Matiček se ženi" uprizori gledališki odsek SKA 18. oktobra t. l. Matiček se ženi. Že si pripravlja gnezdo, kajti blizu je njegova ženitev, a kaj ko mu je lahkomiselni baron stopil na pot in si hoče z doto pridobiti njegovo nevesto Nežko. Vso zadevo bi Matiček že kako razvozlal, ko bi ne prišlo še drugo vmes: že pred časom je Smrekarica z Gobovega gradu pod Novim mestom posodila Matičku dvesto kron pod pogojem, da jo vzame za ženo. Tako. Zmešnjava je tu. In da se niti še bolj zapletejo, se vmešava v dogodke študent Tonček, ki dvori na levo in desno in ne pusti, da bi se medsebojni odnosi prehitro pojasnili. Lahkotna Linhartova igre ja preprosta, sveža in ubrana, pa svetla in zabavna. Kljub njeni enostavnosti o prav zaradi lahkote in luči še danes, 170 let po tem ko je zagledala luč sveta, radi gledamo. (...) „Matiček" je osnovno slovenska komedija. (...) Ne le, da je Linhart z njim ustvaril slovenski oderni jezik in da je obenem v njem s smešenjem rabe izmaličene uradne nemščine pri sodišču zahteval slovensko sodno uradovanje in enakopravnost slovenščine. Delo je slovensko v svojem slikanju značajev: ti in taki značaji, kot jih Linhart predstavi, so možni le v Sloveniji ... Tako čakamo na vesel in lep dogodek med nami. Obeta se nam nad dve uri pravega oddiha in resničnega užitka. B.R. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Slovenska mladina iz organizacij SFZ in SDO je imela v soboto 4. oktobra v ciudadelski župnijski dvorani družabni večer. Na sporedu je bila najprej točka čarovnij, nakar je g. Lojze Rezelj, ki je režijsko pripravil ves večer, uspešno posnemal petje na gramofonski plošči. Veseloigra Obisk dveh Slovencev Argentini, ki jo je napisal rojak g. Jože Lovrenčič, in v kateri nastopata tudi Matajev Matija in Trebušnik, je vzbujala smeh za smehom. Udeleženci so bili s prireditvijo zadovoljni. RAMOS MEJIA Slovenski tečaj Antona Martina Slomška v Ramos Mejia je na prvi petek ob sedmih zvečer pel pri maši v ramoški župni cerkvi pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Anice Šemrov. Otroci so bili tudi pri sv. obhajilu. Otroci tega tečaja bodo odslej peli vsak prvi petek pri slovenski večerni maši. LANUS V začasni kapeli Marije Kraljice sveta v slovenski vasi v Lanusu se je v soboto 4. oktobra t. l. poročil g. Stane Kunc, doma iz Rovt, z gospodično Jožico Stanič, doma iz Kanala pri Gorici. Poročni obred je izvršil ženinov ožji rojak župnik g. Janez Hladnik. Čestitamo. Svobodna Slovenija, 9. oktobra. 1958 - št. 41 RESUMEN DE ESTA EDICION oborožene sile. Po njegovih besedah je Pjongjang kupil orožje poleg tudi od Slovaške in Nemčije. Za kakšno vrsto orožja gre, južnokorejski poslanec ni navedel. Podatke je po lastnih navedbah pridobil od južnokorejske obveščevalne službe, ki pa je to zanikala. Komunistična Severna Koreja, ki ima 23 milijonov prebivalcev, razpolaga z eno največjih vojsk. Za vojaške namene letno porabi skoraj četrtino bruto domačega proizvoda, kažejo podatki ameriškega State De-partmenta. SPOR PROTI TUJCEM V Italiji narašča zaskrbljenost zaradi niza rasističnih napadov na tujce, ki so sprožili tudi spor med vlado Silvia Berlusconija in levosredinsko opozicijo, ki prvi očita sovražnost do tujcev. Na naslovnicah se je kot zadnji primer znašla zgodba kitajskega priseljenca, ki ga je v Rimu pretepla skupina mladoletnikov. UNA AMPILIA COALICIÖN Con los resultados oficiales de las pasadas elecciones parlamentarias en Eslovenia el presidente Danilo Türk llamo a la primera sesion de la Asamblea Nacional, que sera el 15 de octubre proximo. Entre tanto, el presidente del partido Social Democrata Borut Pahor envio a los presidentes de los partidos que formaran la futura coalicion una s^ntesis del trabajo que iniciar^a como primer ministro. El texto lo recibieron Gregor Golobič (Zares), Katarina Kresal (LDS), Karel Erjavec (DeSUS) y Bojan Šrot (SLS) quienes sumaran sus propuestas concretas. (Pag. 1) CONCURSO La Oficina para los Eslovenos por el mundo convoca a Concurso para trabajos de grado, licenciatura y post-grado sobre el tema: a) Los eslovenos en los pa^ses lim^trofes; b) Los eslovenos por el mundo. Podran participar del concurso candidatas/os de Eslovenia y del exterior cuyos trabajos de grado, licenciatura y doctorado hayan sido defendidos y aprobados en cualquier universidad en Eslovenia u otro pa^s (durante el 01/11/07 hasta el 31/10/08), referidos a la tematica de las comuni-dades eslovenas. Se premiara tres trabajos referidos a las comunidades en pa^ses lim^trofes y tres trabajos referidos a comunidades por el mundo; en ambos casos los primeros premios seran de 800 euros, mas dos premios de 600 euros. Los mejores trabajos recibiran a solicitud del premiado una recomenda-cion para su publicacion. Los criterios de la comision evaluadora seran: origina-lidad del tema — enfoque, utilidad a efectos de la conservacion de la identidad eslovena fuera de los l^mites de Eslovenia y su relacion con la misma as^ como la profesionalidad, exigencia y enfoque interdisciplinario del trabajo. Los candidatos deberan enviar un ejemplar encuader-nado del trabajo a Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana con la nota: «ZA NAGRADNI NATEČAJ» (para el concurso), junto con el certificado de defensa aprobado, en el cual se encuentre aclarada la fecha de la defensa, y una breve biograf^a con los datos personales y direccion de contacto (tambien email). La comision evaluadora recibira los trabajos hasta el d^a 1/12/2008 inclusive. Los resultados del concurso se publicaran para fines del mes de marzo de 2009. La ceremonia de entrega de premios esta prevista para la primavera de 2009. Para informacion adicional pueden dirigirse al TE 01 430 28 55 (d^as habiles de 9 a 15 horas). (Pag. 3) ACORDES DEL ALMA El pasado 7 de septiembre la Asociacion eslovena de madres celebro los 42 anos que transcurrieron desde aquel fundacional 1966, de la mano del padre J. Rode y con el consentimiento del entonces msgr. A. Orehar. El primer agradecimiento por tantos anos fue a Dios, en la iglesia Mar^a Auxiliadora de los Eslovenos. Luego la celebracion se traslado al salon del Centro Esloveno, con el texto escrito por Miha Gaser, Pesem dobrote (Canto de buena voluntad). Del numero participaron todos los centros eslovenos y con su presencia sumaron una perla mas al collar, que nos hara recordar que el ser agradecido es una cualidad que nos enaltece como hombres. La cancion fue la tanza del collar que une a los eslovenos con su tierra y la familia. ^Acaso conocen a alguien que no guarde al menos una cancion, una melod^a, como uno de los mayores tesoros en su alma? (Pag. 4) PERFECCIONAMIENTO DOCENTE La Oficina para los eslovenos por el mundo y el Ministerio de Educacion y Deportes de la Republica de Eslovenia organizaran y financiaran en el ano 2009 el curso de perfeccionamiento para los docentes de idioma esloveno y otras areas en idioma esloveno de Australia y America del Sur. El seminario se desarrollara del 18 al 28 de enero de 2009 en Eslovenia. La fecha l^mite para enviarla solicitud de inscripcion es el 16 de noviembre del corriente ano. El cupo es limitado. Para obtener mas informacion, contactarse con la embajada eslovena en la Argentina o con la Oficina para eslovenos por el mundo. (Pag. 6) O