IlafisoD 14.000. — Štajerc pelja za celo leto eden goldinar. =■
Naročnina za o«lo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 8 krajcarje. — Naročnina se ludi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil je za 1 stran K 32—, Vi strani K 16—, V* strani K 8.—, »/, strani K*-,'L strani K 8—, >/M struni K 1—. — Pri večkratnem
oznanilu je  cena posebno znižana. — Za oznanila (iterate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v
gledališkem   poslopju. — štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — "Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdaljo do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
Štev. 7.
V Ptuju v nedeljo dne 5. aprila 1903.
IV. letnik.
Ystajenje.
„ Bratje postrgajte stari kvas, da bodete novo testo, ker na.se velikonočno jagnje Kristus je darovano. Obha-jajmo toraj veliko noč ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v kruhih čistosti in resnice!"
Tako piše sveti apostol Pavel Korinčanom (5, 7—S.), besede krasne, besede velikega pomena.
Vstajenje! Vstajenje komu ne napolnuje ta beseda s čistim otročjim veseljem srca?
Narava je vstala, vstalo pa je zopet naše upanje, zbudile so se zopet naše nade, „ker naše velikonočno jagnje — Kristus je darovano!*4
Vstal je od mrtvih, premagal pekel, premagal smrt! Ako Kristus ni od mrtvih vstal, je prazna naša vera. prazno tudi vse naše upanje in prazne vse naše nade.
Vstajenje Kristusa je znak in pomen vstajenja vseh dobrih in slabih.
Dragi nam kmetje, ako ste v mukah in vstiskah pomislite, da vso to trplenje ni nadčloveško, pomislite, da ni nič proti tistim mukam, in proti tistemo trpljenju, katero je moral pretrpeti Sin Božji, ko je odrešil vesolni svet.
Vse ga je zapustilo, vsi njegovi učenci in prijatelji so odbežali, da, celo njegov prvi naslednik na zemlji apostol sv. Peter ga je zatajil, boječ se za svojo osebo, boječ se pripoznati, da je živel in hodil s svojim velikim mojstrom, o katerem je bil vendarle popolnoma prepričan, da je nedolžen in kojega čudeži so mu vendarle morali dokazati, da je vsegamogočen.
Ali mu ni bil Kristus sam že v naprej povedal, da ga bode zatajil? Ali mu ni bil že naprej s tem dokazal, da vse vidi in vse ve?
Dragi nam krnet, vse to je. trpel Tvoj Odrešenik voljno. Grozovitne muke so mu prizadevale njegove težke rane, težek njegov križ, a večje še so morale biti bolečine v njegovem presvetem srcu, ker je videl in vedel, da mora to vse trpeti popolnoma nedolžen.
Oh pač neskončno dobro je moralo biti to sveto srce, katero je tako ljubilo človeštvo, da je krvavelo za rod bodoči, za prihodnje ljudi!
In položili so ga v grob, a tretji dan je veličastno zopet vstal!  '
Ljubezen je bila znak Njegovega prekrasnega življenja, iz ljubezni je pritrpel svojo grenko smrt.
Ljudem je zapovedal, naj ljubijo Boga čez vse, a svojega bližnjega pa kakor samega sebe, da naj celo svojim sovražnikom povračajo hudo z dobrim. In kako je bil pravičen, kako neskončno dobrosrčen! Njegc, tovariši in prijatelji niso bili bogataši in velikaši, temveč navadni ljudje, priprosto ljudstvo. S siromaki in bolniki je imel največ opraviti, dobro vedoč kje je treba največ pomoči. In pri vsem tem je ostal sam popolnoma brez premoženja: „Sin človekov nima niti toliko, kam bi položil svojo glavo!"
Poglejmo si njegove tedajne učence, poglejmo si njegove apostole. Priprosti ribiči so spreobrnili s svojimi besedami in s svojimi vzgledi, s svojim lepim vedenjem in svojim čistim obnašanjem tedajno do cela izprijeno, nečisto ljudstvo. Siromašno so živeli, a žit je njihovo bilo je čisto.
In njihovi nasledniki? Ali žive ti dandanes tudi tako ? Ne, vsakdor od Vas ve, da je med hovniki mnogo ljulike, a ker hvala  Bogu
dandanes tudi ed našimi du-^ gu   niso   v .s i
m
V-
duhovniki slabi, ker se nahajajo med njimi tudi poštenjaki, katerim je zares, kot Kristusovim naslednikom za dušni blagor izročenih jim ovčic, radi tega pustimo vsem tudi veselo alelujo, saj je i Kristus govoril, ko je dokončal svojo neizrečeno trpljenje prekrasne besede, polne milobe njegovega blagega srca namreč: „Oče, odpusti njim, ker ne vejo, kaj delajo!"
Tudi mi moramo vsem našim sovražnikom odpustiti, ^bratje—postrgajte stari kvas, — obhajamo velikonočno jagne ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v krnhih čistoti in resnici."
Kmetje, odpustite Vašim sovražnikom, sosedje, ne preganjajte en ovega v kvasu hudobije in malo-l>iidnosti, temveč odpustite vsakemu, ako Vas je razžalil, kakor je Kristus odpustil vsem, ki so ga pri bili na križ, da, celo za nje poslal vročo svojo molitev tje gor t nebesa k svojemu neskončnemu >     Očetu.
Ne preganjajte se en ovega, saj smo vsi otroci enega in istega velikega Očeta tam gori v nebesah, saj je za nas vse, za stare in mlade, bogate in revne trpel njegov nebeški Sin.
Vstajenje njegovo naj nas vse zopet zjedini, pustimo vso preganjanje, pustimo brezmiselno sovražtvo. Pustimo tudi vse brezmiselne mednarodne boje, saj so vsi jeziki, kateri se govorije na svetn, dani od Roga.
Potem bodemo obhajali vstajenje našega Odre-šenika tako, kakor je njegov apostol želel: „v krnhih čistosti in resnice".
Potem bodemo spolnih Njegovo presveto voljo, a vsaki od nas popolnoma ve, da On, ki je bil sama ljubezen, nam svojim otrokom nikdar ni slabega želel.
A tedaj pa, ko nas bodejo zvale angeljev trobente iz grobov,   da stopimo   tje   pred Njega,   tedaj
Kmet in sreča.
Času primerna pravljica.
(Dalje.)
2.
Nesreča nikoli ne miruje. Vedno se klari po svetu in rmpravlja povsod žalost in nadloge. Tu iztrga ubogim otroči-Cem skrbnega očeta ali ljubo mater, tam privleče nad bogat kraj strašno nevihto, ki uniči z ledenim zrnjem sadove žuljavih rok, kje drugod povzroči krvav pretep in v sosednjo vas zopet zanese kužno bolezen. Njej se ne smili nedolžno dete v zibelki, /- ne krepek mladenič, ne onemogli starček, ni ji žal za lepe cvetlice po vrteh in poljih in ne zdi se ji Škoda za prepotrebne poljske pridelke. Ona ne mara veselih obrazov in milih pogledov, njeno oko se raduje samo ob potokih solz.
Tudi veselje našega kmeta jo je jezilo in sklenila je, dobiti ga zopet v svoje kremplje. Ker mu naravnost ni mogla priti do živega, storila je to po ovinkih.
V občini, kjer je prebival naš kmetic, bližale so se volitve. Ker je več volilcev sklenilo, da bode volilo po svojej volji ne pa po farovški komandi, poklical je župnik misijonarje da bi s peklom in hudičem prestrašili neubogljive može ali vsaj s sladkimi besedami pridobili njihove bojazljive žene za ^katoliško« stvar, to je za župnika in njegove hinavce.
bode ta naš nastop, vesela, srečna aleluja,   ako smo se ravnali tukaj  na zemlji po Njegovi volji.
Spremite za velikonočno pisanko od nas naše najtoplejše želje glaseče se: „Bog daj, da bi bila ta velika ura sodbe, ta težka ura računa, za Vas vsakega brez izjema enkrat srečna, da bi bila nra bodoče — večne rajske sreče!
Našim kmetom.
(Dalje.)
Že več kakor iz časa pred tisoči leti, da, iz najstarejših časov, se nam poroča, da se je razdelilo ljudstvo v dva glavna dela, v take, kateri so živeli v deželi, in take, kateri so živeli po mestih.
Odvisni so bili vedno in vedno eden od druzega. Mestjan od kmeta, kmet od mestjana. Govorili so morda različne jezike, a sosed se je privadil sosedovega jezika, ta tudi njegovega, tako, da sta se lahko in brez trnda razumela. Nobenemu ni niti prišlo na misel, da bi svojega soseda sovražil, ker ta govori drugi jezik.
Kar je pripravil kmet, to je seveda moral »praviti tudi v denar, ker so ga k temu silile druge vsakdanje potrebe.
Pridelke svojega truda je prinesel v mesto in mestjan mu jih je odkupil, dal mu je za to denar, ali pa mu jih zamenjal za drugo blago, katero je bilo zopet njemu potrebno. Podpirala sta eden druzega in to podpiranje je bilo obema koristno.
Tako sta živela na primer na Spodnjem Štajerskem mestjan in kmet vedn^ v slogi in v mini, čeprav je bil ta Nemec, drugi Slovenec.
A prišlo je vse drugače! Kmet in mestjan sta si zredila sčasoma neko vrsto ljudi, kateri so bili tako rekoč njuni gojenci, katere sta obadva redila s svojo krvjo, bile so to pijavke, neusmiljene pijavke kmeta in mestjana, namreč — klerikalci!
No, osemdnevna >pobožnost« je srečno minila. Znorele ste sicer le dve tercijalki, zato pa je mnogo možev zgubilo korajžo, voliti po lastnem prepričanju. Župnik je toraj dosegel svoj namen, a za majhen trud mu je ostalo od tega, kar so ljudje nanosili za misijon nekaj denarja, veliko kureline, masla, klobas, moke, vina in drugih enakih malenkosti, ki prav dobro denejo močnim želodcem.
Po končanem delu pa misijonarji niso odšli, ampak začeli so po fari in v njeni okolici od hiše do hiše pobirali le za namen,   da bi se jim dobro godilo.
Pater Fidelus je prišel h kmetu, ki je junak naše povesti. S smehljajočim obrazom je zrl v lepi vrt in na drevje, čegar veje so bile podprte, da se ne ulomijo pod težo lepega sadja in 7. zadovoljstvom je tudi gledal na majhno, toda lično in snažno hišico.
Stopivši pred čedno oblečenega in dobro rejenega gospodarja, ga je takoj vprašal, kako je to, da je na njegovem vrtu vse veliko lepše, kakor pri drugih kmetih.
Pobožni kmetic, kateri je mislil da pred duhovnikom ne sme imeti nobenih skrivnosti in kateremu je tudi misijon zmešal bistro glavo, povedal je pdkritosrčno, odkod izvira njegovo blagostanje.
Menihu so se hipoma zasvetile oči ko črnemu mačku, kadar zagleda v krmi mastno miš. Kmet je videl u> divji pogled. Kar streslo ga je, in nič dobrega ni pričakoval.
Klerikalci so imeli že od zdavnaj veliki upliv na kmeta in mestjana in sicer radi tega, ker je bila veČina od njih navadno duhovniškega stana, toraj večina od njih, poklicana ljudstva oznanjevati najsvetejše resnice, namreč resnice presvete vere.
A kdor oznanja sveto vero, ta je namestnik božji in ta uživa seveda spolno pravico veliko čast!
, Saj stoji tak duhovnik vsak dan   pred oltarjem, saj povžije vsak dan sveto Rešnje Telo in Kri.
A vtepli so se med te prave duhovnike s časom tudi taki, kateri so bili slabi. Ti so pokvarili več dobrih in sicer najbolj s tem, ker so hoteli imeti mestjane in kmete sebi, to je svojemu stanu podložne in radi tega so bili primorani držati skupaj. Na-stala je toraj takozvana klerikalna stranka, koje najtoplejša Želja je bila vsikdar vladati ne le kmeta, temveč tudi mestjana.
Prišli so toraj dolgi, tužni dnevi klerikalne teme, vladajoče skoz več stoletij. Kmet in mestjan se je nista kar od začetka branila, in radi tega je obadva naenkrat oklenila s svojimi verigami!
Toda mestjan, kateremu so bili odprti studenci vede, je začel takoj čutiti, da se je tako rekoč sam ujel, prišli so burni dnevi, v katerih se je začel teh verig braniti. Ko jih je veliko vrsto raztrgal, začel je hiteti k pomoči tudi svojemu sobratu, namreč kmetu, želeči njemu pomagati.
To je bilo seveda proti volji klerikalcev, in radi tega so začeli, da bi jim ostala vsaj vlada nad kmetom, šuntati kmeta proti mestjanu, češ, mestjan dragi kmet ni Tvoj prijatelj, temveč mi, mi klerikalci, samo mi te ljubimo! Kmet tega seveda ni hotel verjeti, a vedeli so si pomagati, rekoč, mestjan te hoče dobiti pod svojo vlado, glej ga no, on je Tvoj sovražnik, saj govori itak tudi drugi jezik, kakor Ti, saj je drage narodnosti, saj je Nemec, med tem, ko si Ti Slovenec.
Začetek mednarodnega sovraštva se je s tem dosegel.
Misijonar je parkrati pokaSljal in se obliznil, potem pa je začel govoriti počasi in z globokim, votlim glasom: * Vidiš, ljubi kristjan, kako velika milost božja te je zadela! Sam neskončno usmiljeni, neskončno dobrotljivi Bog poslal je srečo k tebi, da bi te obdaroval za tvojo pridnost, da bi ti poplačal tvojo pobožnost. O, da bi tebe in tvojih ljudi nikoli ne zapustila milost nebeškega očeta, o, da bi je bili deležni tudi na onem svetu! Kaj pa je sreča na zemlji? Nič, samb nekake prijetne sumje, ki trpijo le kratek čas. Zemeljsko srečo uživa le naše telo. Kaj pa se zgodi s telesom? Človek umrje, in truplo segnije v prah in pepel. Duša, veš ljubi kmet, duša pa Živi večno. Zalo skrbi vsak pameten Človek za dušo bolj kakor za telo. In kako težko je skrbeti za dušo! Spominjam te samo na sveto pismo, ki pravi; >I,ože pride velblod (kamela) skozi šivankino uho, nego bogatin v nebesa.« Tudi- za tebe predragi kristjan, se bojim, da bode odvrnilo posvetno blago tvoje misli od neskončno pravičnega Boga in te spravilo v večno nesrečo. Lahko je mogoče, da ti ni neskončno modri stvarnik poslal sreče, ampak da ti jo je, ko si bil še velik siromak, postavil sam hudi duh na cesto, da bi te z njeno pomočjo spravil s prave poti, da bi te odvrnil od nebes, da bi te tako pridobil za svoje ognjeno kraljestvo. Zato storiš najbolje, če daš srečo meni. Meni, ki sem zelo pčen, ne bode mogla škodovati, tebi pa bode gotovo v večno pogubo. Le premisli, če bi bilo pametno, za par veselih ur, katere preživiš
A kmet pa je vendarle sprevidel, da je njegov prejšnji prijatelj mestjan ravno tako njemu potreben, kakor kmet mestjann in začel je na resnici klerikalnih besed s polno pravico dvomiti. A klerikalci:-1 Ti so si vedeli zopet pomagati.
Začeli so namreč v najnovejših časih posebno na Spodnjem Štajerskem prigovarjati kmetn tako le: Rekli mu so, veš kaj kmet, pusti mestjana pri ir:iu, ne prodavaj mu Tvojih pridelkov, ker je Nemec, ne kupuj od njega, ker ni tvoje narodnosti, drži se geafa »svoji k svojim", in videl bodeš kmalu kako daleč bode prišel mestjan!
Ravno v zadnjih dneh so teh in enakih misli polni vsi kl^ikalni   lističi na Spodnjem Štajerskem.
In radi fega hočemo, kakor smo obljubili o tem spregovoriti par besed, seveda ne mestjanu na ljubo, ne trgovcem, temveč Vam kmetom na ljubo. Saj veste, da smo Vam vendar vsakokrat samo tako svetovali, da smo Vam pustili popolnoma prosto voljo, da smo Vam vsakokrat pustili na razpolago ravnati po svoji lastni volji, po svojem lastnem prepričanju!
Kako   neumna,   kako Vam kmetom   nevarna je hujskarija kmeta proti mestjanu, vtem oziru bode kmalu vsaki od Vas sam sprevidel.   Kdor   ima polje,   kdor prideluje deželne pridelke, ta jih mora tudi prodati, ker navadno ne porabi vseh samo za se. Prodati pa jih ne more doma med   sosedi,   ker ti jih   tudi />rK delujejo, mora jih prodati takim ljudem, kateri sandj takih pridelkov nimajo. In to so mestjani, to sqgjija] govci v trgih, da celo tudi v vaseh. Ta trgovec, trajni ta mestjan prevzame   za kmeta neko delo.   ker   rlje_ odvzame za denar pridelke,  katere   zopet poten*j j ^ sam porabi ali pa, katere pošlje v druge kraje. at[; j za to delo dobi s svojim   dobičkom  nekako plains] je potem to popolnoma umestno,   saj   se   na   svgan_ plača za vsako delo.                                            -^^   efjc
Zdaj pa kličejo kaplančeki, sploh klerikalci, kmet ne prodaj svojih pridelkov mestjanu, samo radi tega,
na zemlji, na večne ease v peklenskem žveplu goreti. Tudi moraS premisliti, da te čaka v večnem raju tem večje plačilo, če se sam odpoveš posvetni sreči, katero moras itak v kratkem morabili še danes zapustili, ker človek ne ve, kedaj pride po njega britka smrt, ker nikomur ni znano, katero minulo ga bode peljal angelj varuh pred sodni slol onega, ki vse dobro plačuje, vse hudo pa z večnim pogubljenjem kaznuje. Vprašam te toraj kot božji namestnik: ali želiš večno veselje in dati Srečo meni, ali pa hočeš Srečo obdržati in se s lem pogubiti?«
Kmet se malo zamisli in reče: *Pa naj bo v božjem imenu!« ter gre v hišico po Srečo. Menih je komaj smeh zadrževal in s trepetajočim glasom zaklioal za kmetom: »Blagor ti, človek, tvoja vera je velika, in plačilo za njo ne izostane!«
Ko je kmet Srečo pripeljal, ostrmel je menih, omamljen od njene lepote. Pa hitro se je zdramil, jo prijel za roko in se z besedami »Z Bogom!« poslovil od kmeta. Med vratmi se je Sreča obrnila in svojega prejšnega gospodarja žalostno pogledala, kakor bi mu hotela nekaj hudega očitati.
V kmetovo srce pa se je takoj naselila žalost. Žena je celo britko jokala. Začela je moža zbadati, zakaj je dal Srečo iz hiše, namesto da bi jo samo posodil. Mož, katerega sta pekoča vest in kes. že zelo razburila, postal je hud, beseda je dala besedo, njim so prišle na pomoč pesti in tako je nastal v nekdaj mirni koči prvi prepir in prelep. Dalje prihodnjič.
ker so Nemci, le drži se gesla svoji k svojim, ker bodeš s tem mestjana ugonobil, ali pa vsaj jako občutljivo poškodoval, tvojo narodnost pa — povzdignil. Dragi mi kmet, pa ni res! Mestjana ne bodeš poškodoval, pač pa bodeš poškodoval prav izdatno samega sebe. Saj poznamo tisto geslo svoji k svojim, saj vemo, kako je pred kratkim ravnal neki slovenski •milijonar. Kmečke groše kaj rad pobira za svojo moko, ;'.ito pa, katero za to moko rabi, naročnje od zidov na Ogrskem! To je svoji k svojim. Ako toraj ne prodaš dragi mi poljedelec, dragi mi kmet tvojih pridelkov mestjanua, trgovcu itd. ako je hočeš pa vendai prodati, potem moraš delo, katero je do sedaj — seve proti malemu plačilo — izvrševal drugi za Tebe, izvršiti sam! S tem da se Ti da priložnost prodati Tvoje pridelke v bližnjem mestu, v trgu, ali pa morda celo že v domači vasi, prihraniš si sam mnogo potov, in lahko opraviš med tem časom drugo delo, lahko si priskrbiš druge pridelke.
Grozovitna je bedarija klerikalcev, ako ti pridi-gujejo, češ, le ne oddaj mestjana ali pa trgovcu Tvojih pridelkov, in videl bodeš, da ga s tem ugonobiš. V zadnjih klerikalnih listih se piše na primer, naj kmetje ne. prinesejo v mesto zelenjave in drugega in videli bodejo, da bodejo mestjani s tem zdatno ob-škodovani. Evo ti, dragi mi kmet, ravno nasprotni ^ dokaz! V mesto Ptuj so pripeljali pred par leti g^pgrski kmetje več vozov zelja, luka, sploh poljskih [}oa^ielkov in so prodajali te pridelke, kateri so bili 3 o izvrstni in jako dobri na ptujskem mestnem senik'1 P° D0'i n*zki ceni, kakor je to kmetom v ptuj-jjjl! : okoliei mogoče. Mestjani so dobili toraj izvrstne ielke po nizki ceni, a kmetje \z ptujske okolice svojih niso mogli nikakor prodati. A glejte, kaj ,.   * ukrenilo  mesto?
Lvidevši, da je mestjan in kmet živel do sedaj vedno v najboljšem prijatelstvu, je določilo mesto Ptuj, da Ogri ne smejo pripeljati več svojih pridelkov v Ptuj, čeprav so njihovi omenjeni pridelki boljši in cenejši, kakor pridelki kmetov v ptujski okolici, češ, ako pride kmet iz te okolice v Ptuj kupnvat dru-zega blaga, potem je tudi treba, da se mu odkupije njegovi pridelki, čeprav bi te pridelke dali drugi kraji, in sicer boljše in cenejše.
Tako je tudi prav ! Kmet in mestjan naj delata skupaj, ker je vedno resnično,   da roka roko umiva!
Dragi kmet, ali ti je tvoje pridelke kedaj že farovž odkupil? Ne, odnesel ti jih je že, toda — navadno 2astonj.
Kmetje v celjski okolici, kdo pa plačuje hmelj najbolje?
Povsod se lahko doprinese dokaz, da je omenjena hujskarija od klerikalne strani neumestna, da je za kmeta nevarna, nikakor pa ne za mestjana, kateri si lahko svoje potrebe, posebno pri sedajnih modernih prometih naroči iz daljnih drugih krajev in sicer ceneje, kakor mu jih prodaje naš kmet.
Povsod, povsod se lahko dokaže, da to hujska-tijo povzročajo samo klerikalni hujskači,   ker  hočejo
potem sami v kalni vodi ribiti, seve za svoj, nikdar polni pregloboki farški žep!
Kdor je tako nespameten, da tega ne uvidi, ta je še pač v klerikalni temi, Bog daj da bi mu prisve-tila kmalu jasna naprednjaska zvezda.
Našim naročnikom,
Uredništvo in npravništvo »Štajerca" želi vsem svojim vrlini naprednim kmetom in naročnikom prav veselo in srečno alelujo!
Spodnje-štajerske novice.
Goljufija. Bivši ulanski enoletni prostovolec v 8. nlanskem polku, Robert Blašič iz Ptuja je napravil na Dunaju nad 200 tisoč kron dolga in je sedaj s svojo ljubico, neko Kastner, pobegnil. Na-farbal je večinoma krčmarje in trgovce, ter jim je pravil, da ima od očeta pričakovati velika posestva v Ptuju in na Hrvaškem. Njegovi glavni upniki bili so že v Ptuju, da se prepričajo o istini Blašičevih trditev, a tukaj so zvedli, da jih je ogoljufal. Blašič je tudi ponaredil podpise nekega ptujskega notarja in večjega posestika v ptujski okolici ter se mu je tako posrečilo, to visoko goljufijo izvršiti.
Pazite pri Streljanju. Znana vam je vsem navada, da se o veliki noči navadno strelja iz topičev, iz pištol in tako dalje, na čast našemu Odrešeniku in njegovemu vstajenju. Kmetje pazite, da se pri tem streljanju ne bode zgodila kaka nesreča. Deca in nedorasli fantiči nimajo pri streljanju ničesar opraviti, toraj proč ž njimi od takega posla!
0 Ptuju piše zadnji „Fihpos", da je za kmete nevarno mesto, ker se baje pripravlja v njem največ strupa, namreč žganja. Kmetje, vprašajte enkrat, nFihposa", v kojem posestvu je največ fabrik za — špiritus. Ako ne bode po svoji navadi lagal, vam j mora povedati, da jih je največ v rokah bogatih du-| hovnikov, menihov in škofov. Ali jih hočeš vedeti, | „Fihposu?
Ogenj. Dne 22. marca t. I. nastal je pri posestniku Valentinu Pohorcu v Dobrovcih na nedognaui način ogenj, kateri je posestvo Pohorčevo z krmo in nekimi poljedeljskimi orodji vred uničil. Škoda znaša 2260 kron, a zavarovalna vsota samo 1600 kron.
Dete V ognju. Dne 16. marca t. 1. napravila je lOletna Ana V i m e r, hčerka vdove Katarine Virner pri Sv. Lovrencu na ognjišču ogenj, da bi si neko jed pogrela. Pri tem je pa tako neprevidno delala, da se je njena obleka nžgala ter se deklica po celem životu hudo ožgala. Njene matere, katera ima štiri! malih otrok ni bilo doma, ter je šele po tej nesreči j prišla od zunanjih opravkov.
Tatvina. Dne 17. marca tega leta so tatovi ulo-, mili v sobo opekarja B u t o 1 i j a v opekarnici gosp. Matzuna v Ragoznici pri Ptuju. Tatovi so iz zaprtega! kovčeka (koferja) Butolija okrali znesek  10 kron ter več obleke in drugih reči. Sumi se, da so to tatvino i
Izvršili trije laški delavci, ker so ob enem tudi izginile tri delavske knjige dotičnih delavcev, še bolj pa. ker so vsi trije omenjeni isti dan iz Ptoja   odišli.
C. kr. okrajni sodniji izročili so Jurija W i g e r a in Leopolda P e t e k a iz mestnega in Drsteljskega vrha, ker sta v preteklem letu neko potujočo družino (moža in ženo), katera je prenočevala na skednju posestnika Potočnika ob polnoči z nožem hotela napasti. Ob enem sta hotela tudi ženo posiliti. Napadena sta začela kričati, na kar sta omenjena zločinca zbežala. Ker pa jih niso poznali, se je še le sedaj posrečilo njiju dobiti in zapreti. — Dalje so zaprli znanega nevarnega tata Jožefa G o m z a iz Orajenskega vrha, ker je Jakobu Kolariču iz istega kraja žugal z ubojem. — I ,orenc F e 1 n o g a, viničar v Janževem vrhu je svojo ženo nečloveško pretepel, in ji žugal, da jo ubije. Tudi njega so ptujski sodniji izročili.
Dopisi.
Čresnice pri Konjicah. Ogrizek pa šola. Blago-volite gospod urednik, k zadnjemu dopisu v 5. številki sledeče v pojasnenje dostaviti: Ko je preČastiti gc-Bpod dekan in kanonik dr. L. G. koncem mesca avgusta 1902 tukaj skušnjo iz krščanskega nauka imel, me je obiskovaje prijazno vprašal, kaj zahtevam, da od vsega prepira z župnikom Ogrizekom opustim i. t. d. Tedaj odgovorim: Ako g. župnik vse obrekovanje čez me na prižnici, pri sejali krajnega šolskega sveta, v spovednici in sploh pri vseh prilikah „ravno tam prekliče" ; to pa tem bolj, ker on vkljub svojemu preklicu pri sodniji „znovega" pisano in rečeno vse naprej trdi in širi! — najhujše pa še od tistih yštirih silovitih prič" ! \ od katerih dosedaj ni nobene imenoval ! ki bi vse njegove najostudnejše izraze čez me ^potrjevale" ! da mi resnično ljudje taka imena od vseh strani dajejo, katere pa me je groza ponavljati ji. t. d. nnazaj vzame in vsemu temu konec napravi" !! — To pa zopet tembolj, ker že Ogrizeka predobro poznam, temveč sem mu pri sodniji prizanesel, tem nevarnejši je pozneje postal!! Vse drugo zadoščenje mn pregledam iu prizanesem. — Nato reče veleučeni gospod dekan in doktor: „To pa Ogrizek ne bo hotel storiti!" Potemtakem bi se bil moral jaz „brezpo-gojno na milost in nemilost" udati, ničesar zahtevati, i vse krivice voljno pretrpeti, se nobenih časnikov v pomoč posluževati! četudi nimam prižnice i. t. d. na razpolago, in tako Ogrizeku še večji „pogum" napraviti, kakor si ga je pozneje resnično dovolil! kajti pouk i. t. d,, katerega Ogrizek od svoje višje strani dobi.   bere samo on in nihče drugi, zato vse obrne!
ter se strese po pregovoru kot--------le edini časnik,
ga nekoliko ukroti. In pri tem je pogovor ostal. Da-Bitudi pa župnik ni ene besede preklical, sem jaz vendar na iskreno željo dekanovo vse v miru pustil in se nikjer več zagovarjal! Nasprotno pa Ogrizek, ki je svojemu predpostavljenemu gospodu na hudo zagrozenje „sveto obljubil", ako se mu za zdaj še prizanese, hoče zanaprej mirovati!! i. t. d., je čez dva tedna,   dne 14. septembra 1902, že tako na prižoici
začel   čez   me   udrihati ter moje opravičen je!    tožbe imenovati,  kakor sem že zadnjič omenil, da je moja gospa   od same jeze! in sramote! iz cerkve zbežala! da so ljudje kar strme gledali.  Potem pa si Še Ogrizek   predrzne   ti rjati:   jaz   in   moja gospa morava v cerkev   priti   in   med otroci ravno pod prižnico stati in vse to ^obračanje"   poslušati. Pa tudi na to obrekovanje   sem   podpisani   na dekanovo gorko željo še zmirom   potrpeH — Na   to   pa se Ogrizek ojači ter začne   v   treh časnikih  ^Slovencu",  „ Gospodarju"  in nNaš Domu"    po meni klestiti.    A kako hudo se je spekel in osramotil!   Skraja sem bil iz teh časnikov zbiral, a konečno moram vendar v tem oziru taktnost priznati (morebiti je bil poziv od zgoraj), daje „Slov. Gospodar"  Ogrizeku dne 25. septembra, „Naš Dom" pa 25. oktobra dobesedno takole odgovoril:  „Crešnice. O tej stvari nič! — Sicer pa bi nas Vaš dopis spravil v   ,kajho(, po kateri prav nimamo nobenega hrepenenja."  Iz tega sledi, koliko termoglavega in nerodnega je moral Ogrizek načečkati. Ker se tedaj na ta način ni mogel jeze znebiti, je še stem poskusil, da je meseca novembra in decembra že zopet šolske ure „štrajkal",   to je, jih izpuščal,   na prižnici pa vsako nedeljo ponavljal:   »Dokler se razmere ne spremenijo", to   se reče,   dokler mene Ogrizekove tožbe  od tukaj ne izpodijo,   „ne morem iti v šolo"!!    A Ogrizek je ravno   tako,   kakor   po leti še pred Božičem na povelje od zgoraj! — zopet rad prišel v šolo, dasitudi sem  jaz še vedno bil tukaj.   Zraven tega je pošiljal eno pritožbo za drugo na Gradec,   kar mu je krajni šolski   svet   vedno moral   podpisati, ter stem le njegovo   svojevoljo   gojiti,   mene s podpisi pa tožiti! A vse  to ni nič pomagalo.    Ogrizek začne obupa vati! 1 Pa prezviti Mihamuka, še eno si domisli, ter poskusi' svojo srečo dne 21. jannvarja pri izpraševanju krščanskega nauka, kakor že znano. Tukaj pa si naj očetje dobro zapomnijo,   da oni niso nikakor sposobni. <V/ učitelja soditi,   kajti če bi on postavo celo preži raje. šolske zamude ne izkazoval, ter bi otroci samo doma pasli   in delali,   potem   bi učitelja hvalili,   častili ter ga med   zvezde kovali!   če tudi bi otroci ničesar ne znali, kakor tudi njih štariši ne,  za kar se ja nihče ne zmeni!    Ko   hitro pa starši po dolgem opomino-vanju   vsaj   enkrat   2 kroni   kazni dobijo,  in naj bi njih   otroci   še toliko se naučili, vedli in znali,  vsaj o tem nihče ne ve in se prepričati ne more, a gorje pa   potem   učitelju!    Le ena prilika, le en vodja ali aranžer. Ogrizek se naj prikaže in vsi vdarijo po iz-obražitelju   njih   mladine!! — G. Ogrizek   pa si naj zapomni:   BTo je znak njegove krščanske ljubezni, ki je   nevedno   ljudstvo zavozil   ter toliko zla učinil" !!
—   Dočim je Ogrizek vnovič pogorel, je po drugi strani istim starišem mnogo Škodoval, katerih otroke. pri 20, sem podpisani le iz dobre, proste volje učil, ki   so   v druge  „sosedne,   veČrazredne šole všolani"!
—   pa so zaradi „poldnevnegau pouka raji semkaj hodili in nekoliko bliže imeli, a bili so potem odpravljeni ter v svoje šole pozvani, ker so se njih stariši dali zapeljati k izreku: nehvaležnost je plačilo sveta.   Nekteri pa so vse tožbe čez me „prekli-
čalt"! ter so njih otroci zopet tukaj ostali. Konečno, ko sem sel 21. februvarja t. 1. z dvema učencema k lokalnemu ali občnemu vodnjaku po vodo, ki leži sicer na farovški zemlji, a je vsled pogovora vsem dovoljen, ter si ogledujemo, kako je župnik vodnjak z „deskami in žeblji pribil" ! da bi ja nihče vode ne — vkral!! — tudi ne tisti, ki so vodnjak na svoje lastne stroške stavili i. t. d. Zdajci prileti Ogrizek, kakor razdražen sršen, ter kriči nad nami: „Marš domu"!! A jaz mu zavrnem: „Te besede Vam pre-povem, tako se reče psu, ne pa ljudem*!! Na to me je petkrat z vso močjo proč potisnil, a jaz sem se držal svetega pisma: „Ce me vdariš na eno stran, podržim ti še drugo." — In tako smo odišli žejni brez vode. Ta drugi poprej vsem dovoljeni vodnjak pa je od tistega časa zabit in obstražen. da ja nihče iz njega „starine"! odnesti ne more. To je očiten dokaz, da tudi Ogrizek te čudne vode „ne potrebuje", kakor le za časa perila, ker mu voda iz njegovega prvega vodnjaka celo v kuhinjo teče. Ko so pred 30 leti sosedje na dovoljenje tedajnega župnika Cer-nuša na farovški zemlji ta drugi vodnjak zase stavili, niso odločno zahtevali „kontraktaB, ker so se na — duhovsko besedo zanesli! — o pa hudo, hudo so se varali in ožgali!! A kesanje je sedaj prepozno, Ogrizek se ne usmili nikogar in pusti vodo raji »zabito smrdeti" !! nego jo ljudem privoščiti! Kristus je rekel: Za vsako kupico vode, ki jo podeliš žejnemu siromaku, boš imel plačilo v nebesih. A kaki vzgled nam daje »duhovnik Ogrizek" !! Lahko, da se bo enkrat njegovo truplo v vodi kopalo, no takrat bi je pač zadosta imel! Bog mu požegnaj! i
Janez Adamič, šolovodja.
Iz Ruš: (Vzorni k a t e h e t in pedagog! Naš gospod kaplan ima to slabo lastnost, da je včasih v šoli jako razburjen, ter v takih slučajih nad šolsko mladino kar grmi. Med tem gromenjem pa tudi treska. Tako je bilo pred par tedni, ko je v 3. razredu naše šole divjal kakor besen ter kričal: „vi v tretjem razredu ste sami hudiči!" (Lastne njegove besede!) Učenca Kosmač-a je z besedami „ti ferda-mana kosmata duša" vrgel daleč čez več klopi in kaj lahko bi se dotični fantič telesno prav nevarno poškodoval, pa le sreča je, da se mu ni kaj bolj znatnega pripetilo. Mi vprašamo, ali se spodobi duhovniku nasproti šolski mladini s takimi kletvami izražati, ja, celo dušo nedolžnega otroka prekleti. Kje se je učil dotični gosp. kaplan vzgojeslovja? Sploh naj bode tukaj rečeno, da imamo Rušanci to smolo, da dobimo večinoma take ljudi za kaplane, ki se ne znajo prav po svojem stanu ravnati in imajo to ali ono neodpustljivo napako, nekateri pa jih še celo več. Resnično je sicer, da sedajni gosp. kaplan ni najslabši od teh, kar smo si jih zadnja leta skusili, vendar bi zamogel biti boljši, kakor je. Reči, kakor-šne so se godile pred 2 letoma in še poprej na Smolniku, se najbrže^e bodo več ponavljale, in ako bi se, bodemo to nemudoma priobčili na ta ali tfrugi način. Veliko je   tudi na gosp.   fajmoštru   ležeče —
on   je   siromaček   tako   dobro   v   svojem postopanju proti kaplanom kakor drugod. Hm, hm!
Iz moje popotne torbice ali kdo je kriv. da vera peša. Prvo postno nedeljo sam prišel po opravkih v neko dobro mi znano vas pesniške doline. Kot kristjan sem se podal tudi v cerkev, da bi izpolnil svoje dolžnosti do Boga. Bila je ravno pridiga. Pa kako sem se začudil, ko sem slišal namesto besede božje, klerikalen govor proti naprednim časopisom in proti tistim, ki med ljudstvom razširjajo poštene spise. Od navdušenja do klerikalnih pijavk je bil £. župnik rudeč kakor kuhan rak, in z glasnimi besedami je javkal, da razširja „gospodau, časopise in knjige, ki jemljejo ljudstvu zadnjo trohico vere iz src. Menil je tudi tebe, dragi „Stajerc". Pa če bi bil g. pridigar gledal v obraze razsodnih ljudi in ne samo proti zadnjem delu cerkve, bi bil spoznal, kako se smehljajo njegovim besedam, ker vejo, da se v našem cesarstvu ne smejo izdajati knjige in časniki, ki so proti veri in da je v ti fari postalo ljudstvo že tedaj „bogaboječe,a ko še ni nobeden kmet bral naprednih listov. Sploh pa je daleč na okrog znano, kaj je ta-mošnje prebivalce spravilo ob vero. Tudi g. župnik ve prav dobro, da so iztrgali iz src njegovih faranov vero nek mlad zaljubljen fajmošter, njegova ljubica in še neka druga farovška prijateljica. Ali g. župnik morabiti tudi to ne zatira vere, če kakšen kaplanček na prižnici ponuja klofute in zaušnice ljudem, ki pozdravljajo z besedami „ Dober dan!" Se ne spominjate več na pridigo vašega pomagača? Boljše bi bilo, da bi ta gospod namesto hujskanja ljudij, mladini v šoli katekizem tako razlagal, da ne bi imel samo jezik opravka, ampak da bi se tudi srce blažilo. Prepričan sem, da bi potem vera ne pešala. Ali ni res g. urednik? Govoril sem z več farani čez to in reči moram, da se takšna farovška muzika nikomur ne dopade. Zato ne bo nič čudnega, če bodejo nekega dne tudi ljudje zagodli zelo močen   „tušu.
Resnicoljub.
Iz Kotel na Koroškem. Ljubi „Štajerc" naznanim ti, da smo z velikim veseljem sprejeli popravek. Saj je neovržena resnica, da vsak, kateri se kaj pregreši rad popravi, ako mu je le mogoče. Pa kaj mu pomaga, ker je po smrti grivinga prepozna. — Mi kmetje, že vemo, kaj je res in kaj je laž! Seveda zdaj bo rad sedel v spovednici, ker je že vreme toplejše. Mi kmetje pa ne moremo po sencah sedeti, ako hočemo kaj imeti. Tudi mi smo po zimi sedeli pri peči, sedaj pa moramo voličke napreči in po njivah trdo brazdo vleči. Župniku tega ni treba, on sedi in smodke (cigare) kadi. — Prosim, da pride to na dan, drugače bo nas fermane sram! — Z Bogom! Sprejmi srčni pozdrav ljubi »Štajerc" od tvojih kotelskih kmetov. (Opomba uredništva: To le dopis, podpisan od poštenjakov. „Mi kmetje že vemo, kaj je res in kaj laž!" Tako se piše iz Kotel na Koroškem! Gospod župnik, kdo je lagal? „Štajerc", kmetje, ali pa župnik ?
Iz Moravec. O jej! O jej! Kako te je nemilo dirnelo. tebe lažliivi donisnik lažliivega.  ^Slovenskega.
— 7
Gospodarja" v predzadnji številki, ko sem te malo po-čohal. No sedaj te bodem spet enomalo, čeravno na take čenče ni vredno odgovarjati, ker to ni nikak dopis in sploh taka bedarija spada v kak neslan hu-morističen list kot podlistek in sicer pa vendar vsi spadate v zavod za umobolne v Feldhof. Pa za zdaj še malo počakajte, ker so zelo slabe ceste, posebno po Moravcih. Vidva se nista čisto nič nikomur prikupila s tem, da udrihata po oglednih možakih naše fare, kateri niti niso naročniki „Stajerca" in se sploh nio ne brigajo za bedarije takih neumnežev še mokrih za ušesi in njih pomočnikov kateri tudi niso dosti vredni, čeravno so sedaj najboljši dopisniki „Laži Gospodarja" in pa „Laž Doma". Strašno ste pametni ker držite tistega za naprednega kmeta, kateri je ud vseli znanih denarnih zavodov — hvala lepa za tak napredek! Kar se pa tiče sadje- vino- in živinoreje. ter zboljšanja travnikov so nekateri drogi tukajšnji po »tniki, ravno toliko, ako ne več, kakor Lovro 81; . kateri za občni napredek poljedelstva dosedaj še tudi ni storil nič druzega, kakor da bere s klerikalnim maslom umazano ^Domovino". Malonedeljski kmetje ne moremo graških časopisov brati, ker so za nas predragi, kakor vi, kateri se za narodne ve-likaše računite, sicer pa ste pritlikovci, kateri ne' znate druzega, kakor celo faro obrekovati. Meni se predbaciva. da blatim vero, duhovščino in misjon, kar je spet ostudna laž, ker vere in tudi duhovščine nimam vzroka blatiti, misijona pa spet nisem mogel, ker ga nisem jaz in nihče iz moje hiše videl ni ali pa kakor so mi drugi povedali, res ni bil dosti vreden in istodobni dopis v „Štajercuu sicer ni bil od mene pisan, a bil je popolnoma opravičen in resničen. Dalje prihodnjič, ako še katerega kaj srbi. Sr . . i. Od Male Nedelje. Dragi „Štajerc"! Smiliš se mi, ker se hudo za tebe pripravlja. Kmalu pride najhujše gorje Čez tebe! Tam nekje v Moravskem vrhu. kjer je blizu naseljen nekši kranjski rešetar, zdaj veletr-žec, se je porodil pred nekim časom hud gospod, kateri bode tebe dragi „Štajerc", ko bode enkrat strog sodnik, na smrt obsodil. (Je je mogoče kaj hujšega misliti! No seveda to bode le še tedaj, sedaj še ni treba imeti zaraditega neizmernega straha, ker prihodnji gospod sodnik še sedaj na juridiČni fakulteti v gostilni g. R. študira, kateri frakelj je bojjfei. tedaj pač hoče nekaj od medicine tudi vedeti. \*Ker se pa človek enega posla lahko naveliča, ljubi radi spremembo in gre v Ptuj k tistemu imenitnemu doh*"ju Brumenu, kateri je že kmetom v ptujskem okrat i predobro znan, se učit, kako treba kmetom pomagati. Skoda za očeta, kateri je sicer pošten rokodelec, da daje svoj težko prislužen denar za take namene svojega sina. Dosti bolje bi bilo, da bi ga nekdaj dal kovačije učit, ker to bi manje stqlo in sedaj bi imel pri sosedu zraven dober zaslužek^Da po mesu rad hlasta, katerega kovač plača s svojimi trdo zasluženimi krajcarji je pokazal lani na dan Vseh Svetnikov v g. R. pri Mali Nedelji. .Ta gospod jurist če zasluži sploh to ime že sedaj, je posebno hud na „Štajerca"  in seveda tudi na kmete, kateri ga berejo.
pa vendar ga sam rad tudi bere, ker mu ga mora Jureš vsako nedeljo, kadar izide prinesti. Zaradi tega ga je menda tudi pri dopisih v „ Gospodarja1" in „Laž Dom" izpustil. Pa vendar se tega gospodeka vroča želja izražena v „Laž Domuu še po mislih tukajšnjih kmetov dolgo ne bode uresničila, da bi v našo faro „Štajerc" ne zahajal, ker redka je hiša, kjer bi ne bili na „Štajerca" naročeni, ker so ljudje spoznali, kako izvrsten list je to in še zelo po ceni. In to je tudi prav in dosti bolje kakor to, ko omenjeni gospodek študira, kako bi se dalo najhitreje na tisti klin one nebeške lestvice splezati ua katerem že sedi en gospod v Ljutomeru z enakim krstnim imenom, kateri rad cigarete kadi za kmetski denar. Samo to pač povem, ti Karlek, bit bodeš še pred s pasjim bičem, ko bodeš enkrat *v praksi kmetskega zatiranja, kakor oni veliki mož v Ljutomeru.
Bazne stvari.
Kmetje, sodite sami! „Fihpos" piše: „Štajerc" pripoveduje tudi, kako so morali kmetje nekdaj škofom, plemenitnikom, grofom in baronom hoditi t robota delat. Res je to, res je tudi, daje m a rs i -kje gospod ska ž njimi takrat zelo, zelo trdo ravnala, a v obče seje takrat kmetom boljše godilo ko dandanes." --------„Fihpos" si toraj želi tiste »blažene"
čase   nazaj,   nFihpOs"   hoče   za  kmete zopet robom nazaj! Kmetje, sodite sami! Roboto so povzročili samo klerikalci   in   sedaj   piše   tudi klerikalno mariborsko glasilo,    „da   se   je   takrat kmetom, boljše godilo ko dandanes".    Res   je, da se kmetu dandanes nikak predobro   ne godi,   res je,   da ima več plačil, kak je   treba,   a res je tudi,   da so sedajne kmečke ra. mere veliko boljše, kakor so bile poprej!    Zakaj  pa se je trudilo  tisoče in tisoče možov, da so odpraviii roboto.    v katerej je takorekoč bil kmet malone suženj grofov in bogatih kloštrov?   Toraj pa klerikalci gledite, da bodete spravili zopet roboto nazaj — potem se bode kmetom — »boljše godilo"!
Deželni zbor štajerski bode zboroval v Gradcu od 16. do 18. aprila t. 1., toraj tri dni. Radovedni smo, kako bodejo delovali sedanji poslanci.
Papež  in Vencelska  posojilnica   v Pragi. Pred nekaj   dnevi   prišel je neki   odbornik posojilnice sv. Vencelna v pragi na Dunaj k papeževemu zastopniku Talianu pomoči za pogorelo posojilnico sv.   Vencelna prosit.   Proseči   odbornik   dobil je   na svojo prošnjo odgovor, da niti papež, niti njegov dunajski  zasto^ nik ne more pomagati. Sv. oče je o stališču posoji nice sv.   Vencelna  dobro podučen,   a   pomagati   u more, ker sam živi od podpor. Moralična podpora se bode tej posojilnici že dodelila. S tem odgovorom se je po   sreči   odbornik   zopet   vrnil v Prago. Iz tega vzroka   tudi   cesarja pomoči ne   grejo prosit, kar so bili namenjeni.  — Papež nima pravega veselja posojilnici sv. Vencelna pomagati.
Steklega psa pojedli. Iz Prage se poroča. V neki   tamošnji   občini   klatil se je pred  nekaj dnevi

sospalce, ali sosedo, ki jih ločijo vrata ali samo tanjka stena. Zato mora vsakdo, ki opazi, da smrči, se takoj zbuditi in še le tedaj zaspati, ko ne smrči več.
Konjsko moč imenujemo tisto moč, ki je v stanu 75 kg v eni sekundi meter visoko vzdigniti, to je enako 75 kilogrammetrom, med tem, ko je konj v istini kos samo .-SO kilogrammetrom. Kako se to raz^ laga? Pojem o konjski moči je upeljal James Watt, iznajditelj parnega stroja in sicer je prišel na sledeči način do naprave mere: Prvega njegovih strojev po* skusili so v Witbrendu na Angleškem pri neki se-salnjei za vodo, kar so do takrat edino s konji delali. Dotični tovarnar je pa hotel imeti zelo delujoč stroj in je vsled tega določil od konjev nasesano množino vode na ta način, da je pustil močnega konja do najskrajne utrujenosti 8 ur, ga z bičem priganjajoč, delati. Na ta način mu je bilo mogoče, precejšno množino vode, 2,000.000 kg nasesati. Na eno sekundo pride po tej meri 75 kilogrammetrov in to velja sedaj za določbo  „konjske moči".
stoke! pes okoli, kateri je več drugih psov agrizel, na kar so ga ubili in v bližnjem gozdu zakopali. Ta mošnji občinski predstojnik naznanil je ta slučaj okrajnemu glavarstvu, na kar se je okrajni živinor zdravnik podal v dotično občino, da truplo psa preišče. Ko pridejo v gozd do mesta, kjer je bil pes zakopan, našli so prazno jamo, ter zemljo odkopano. Po daljnem iskanju našli so v bližini zapuščeno cigansko ležišče in kosti pečenega psa, katerega so cigani izkopali, spekli in pojedli.         So morali biti že hudo lačni.
Raje tepen, kakor zaprt. Neki učitelj pripoveduje sledeče: „Nekega dečka sem zaradi nemira v šoli obsodil, da bo po dokončanem pouku moral v šoli ostati za kazen. Ta kazen ga je pa močno zadela, ker je bil vajen, da 'se je vsaki dan po šoli peljal s stariši v kopališče. Ko sem ga potem zaprl, ostal sem pri njem v šoli. Deček me je tako neprestano ganljivo gledal, da se mi je začel smiliti. Vprašam ga, ali mogoče kaj želi, in on me vpraša, ako bi se ne dala ta kazen spremeniti, da bi ga raje natepel in potem spustil. Začuden ga vprašam, zakaj si kaj takega želi in mu razložim,, da je vendar to mileja kazen, ako ga po nauku v šoli dalje podržim, kakor pa da ga pretepem. Deček pa pravi na to, da mu je veliko bolje, če ga pretepem, ker to traja samo malo časa, kakor da bi ga zapiral. Deček se mi je tako smilil, da sem ga spustil brez vsake kazni domu."
Nekaj O Spanju. Kako nam je spati? Prvič kolikor mogoče dobro! Tudi globoko je treba spati! A ne pregloboko! Tudi ne tako globoko, da bi se ne idili več. Ne smemo pa spati ne na sprehodu, ne «1 vožnjo na kolesu, ne pri igranju s kartami ali i hribolastviK temuč paziti moramo, da spimo le ? Iji aii na kaki zofi. Tudi v gledališčih ali v. pisarnah se dobro spi. Mnoge važnosti je, kako ležimo med spanjem: Kdor ima noge na stolu in glavo na tleh, kdor sedi in se s trebuhom na mizo opira ter mu pri tem roke in noge k tlom silijo, ali kdor stoji na kaki kosti, ne spi nikdar dobro. Ljudje, ki ne morejo spati, tudi ne spijo dobro. Toraj varujte se, da bodete zamogli spati, kajti to je velika dobrota! Kdor pa ne more spati, naj počaka, da bo dobil spanec in videl bo. kako dobro bo spal! Ležišče mora biti vedno ugodno, črepinje, malta, šipe, premog ali kako trdo orodje ne sme biti v postelji. Golazen se mora zatirati, pa če je že, je vedno bolje ona bolha, ko tri stenice. Ako postanejo odeja in rjuhe vsled predolge uporabe že trde, je dobro, ako se z novimi nadomestijo. Tanjka odeja v hudi zimi in v nezakurjenih sobah ni priporočljiva. Po leti naj se močno kuri samo v slabem vremenu, sicer bi bilo prevroče. Kdor dalje hoče dobro spati, ne sme pustiti. da bi mu v spalnici muziko igrali, krogijali ali čevlje zbijali. Med spanjem ne smemo ne jesti, ne piti, najmanj pa kavo ali težko prebavljive jedi. Kdor je navajen v postelji citati, naj to stori vedno pred, a nikdar med spanjem, sicer bi imel vznemirljive sanje. Prav sitno je smrčenje,   ker moti
Gospodarske stvari.
Jabelčni tončič. Kaka ne volja nas prešine, ako se nam vsuje iz prerezenega lepega jabelka ali namizne hruško grda črvojedina! Ce je med kupljenim namiznim sadjem mnogo takih uničenih in neslastnih komadov odslovimo prekupea ali sadjarja, od kterega smo jih dobili. Črvivost pri jabelkih in hruškah pro-vzročuje gosenica majhnega sivorujavega metulja, kteri leta od konca meseca velikega travna do prvih dnij meseca malega srpana in ki polaga svoja jajčica posamezno na mlade plodove. Najrajši stori to ondi, kjer se plod dotika kakega drugega plodu. Gosenčica, ki se je izmotala iz jajčica, zavrta se v rastoči sad in se žroč pomiče proti peškišču, kjer pokonča seme Dorasli rudečkasti črviček zapusti časih sad že na drevesu in se spusti po tanki niti navzdol, dajo popiha v razpokline in špranje drevesne skorje v mah ali v druga skrivališča. Njegovi rovi v sadu in peš-kišče so napolnjeni z gnusno črvojedino — goseničjim blatom. Mnogo plodov popada, ko jim je peškišče uničeno, z gosenico vred pred določenim časom z drevja. Ko so izlezle iz ploda poiščejo si na deblu kako varno zavetje. Nekaj sadja pa na videz vendar dozori in se spravi s črviči vred v sadne shrambe in kleti. Gosenice, ki prilezejo tu iz sadja, poskrijejo se v slami v špranjah med deskami itd. Da se obvarujejo zimskega mraza, narede si nekako gnezdice iz preje v kterem se pa še le spomladi zabubijo. Po razmemo kratkem počitku se prikaže metulj, ki se takoj napoti v vrh, kjer se spari in odloži jajčica. Iz opisanega življenja tega mrčesa lahko razvidimo veliko škodo, ki nam jo more provzročiti: ob jednem pa posnamemo iz njega tudi način, kako ga je zatirati. Glede na to moramo v prvi vrsti pobrati vsak dan prerano odpadlo sadje in ga pokrmiti svinjam, ako nimamo zanje boljšega pota. Tudi potrgati je dobro črvivo sadje. Gnezda, v kterih prezimujejo gosenice, pokončamo s tem, ako ostrgamo skorjo z drevja, kakor
— 9
smo to omenili že zastraii jabolčnega cvctodčra. Ra-zun tega pa bodi omenjeno tu tudi iz drugih vzrokov prikladno mazanje drevja z vapnenirn beležem, vsled kterega ostane skorja gladka in ne nndi gosenicam nobenih skrivališč. Izpraznjene sadne shrambe in kleti moramo temeljito osnažiti in jih imeti zaprte, dokler metulji letajo. Dober pomoček za pokončevanje tega Škodljivca so tudi takozvane goseničje pasti, ki se narejajo tako-le: Meseca malega srpana se ovijejo i rodne jablane in hruške, in sicer pri visokodebelnom drevju približno 1 m nad zemljo, pri pritlikavcih pa ! neposredno pod vejami z rahlimi, povresli, ali ravno tako debelimi kitami od mehkega sena, lesne volne itd., ki se pritrdijo z navadnim motvozom na debla. Crez nje se pričvrstijo in sicer tudi z motvozom kakih 15 cm. široke krpe debelega papirja, ki delajo nekako stteho nad vso napravo. Mnogo skodljivčevih iiosinic se poskrije v take pasti in se zabudi v njenih rahlih tvarinah. Te pasti se snamejo meseca prosinca. njih vsebina pa se sežge. Ako je papir dobro | ohranjen, lahko ga porabimo še jedenkrat. Komur ni treba posebno gledati na denar, lahko si omisli za pokonrevanje jabelčnega tončiča posebnih pastij, tako-zvanih Zorn-ovih goseničjih pastij, ki se dobe pri Koschnig-u v Gradcu, Griesgasse.
Kedaj se zanje po svetu?  Da je pri nas žetev ^e le deloma pri kraju in pod varnim krovom, ko so naši ogrski sosedje za dober teden pred nami, to ve pač marsikdo.  Manj znano pa je, da žetev na zemlji nikdar ne mine in da se ob vsakem   letnem času v ; kakem kotu naše zvezde zanje zlato klasje. V slede-| čem podajamo nekak žetvin koledar za celo obljudeno zemljo, ki seje žito.  V januarju,   ko pri nas leskeče rsa narava v srebrni odeji, vozijo kmetovalci Avstra-! lije in Xove Zelandije, kakor tudi   oni v Argentiniji in <'ilc žito v svoje skednje. Februarja se prične žetev v Indiji in Gorenjem Kgiptu. Marca se bliža  Dolenji Egipet temu, kjer se žetev vleče do aprila, v katerem mesem so tudi ženjci na otokih Cipru in Kubi, dalje v žiriji, Perziji,   Mali Aziji   in Mehiki  na delu. Maj-j nika sledi francoski Alžir, kakor tudi osrednja Azija, , Kitaj. Japan, Maroko, obrežja Arabije in yeveroame-| riški deželi   Florida in   Teksas.   Posebno   mnogo   se zanje v juniju,   tedaj se izprazni žitno polje Balkanskih in podonavskih   držav, Turčije, Grške, Ogerske, j južne   Rusije,   Laške,    Španije   in   Portugala.   južne | Francije in severoameriških držav   Kelifornije, Luizi-jane, Oregona, Alabame, Misisipija, Georgije. Tenese, Viržinije,   Uta,   severne in južne Karoline,   Koloreda in Misuri. Julij prinese zrelo klasje Avstriji in Nemčiji.
Pisma uredništva.
Našim dopisnikom!   Prosimo  potrpljenja, ker nam ni 1 hilo mogoče vseh dopisov tokrat   priobčiti.    Kar še    ni, pride prihodnjič!
Loterijske številke.
^5 rajerska
OSVEŽUJOČA PI
stnp€!
in
(AC A. Ne
fETOVMOZHANA rwilna voda.
78
ta iz prve roke   ,siužbe.išče m^ei
to je neposredno od sadilca kave
brez vsake prekupčije, toraj s polnim jamstvom
Trst,  dne 21. marca: Gradec, dne 28. marca
36,    71,     32,    28,    60. 70,    43,    86,    10,    39.
za neponarejeno, naravno-pravo. jako izvrstno kavo po najnižjih cenah.
Najino posestvo tia
otoku Java
kjer, kakor znano, najboljša kava sveta rase, obsega okoli 80 kilometrov in se nahaja na fein posestvu 12 vasij s približno 30.000 prebivalci. Najini razširjeni kavini nasadi se obdelujejo najracionalnejše, tako da je najina varstveno znamka.     .         M
Javaflor
vedno bolj in bolj priljubljena.
Najina kava je jako aroma-tična in okusna, zraven lega pa še posebno izdatna.
Midva pošiljava poštne tovore (pakete) franko (popolnoma poštnine prosto) na vsako inozemsko pošto po poštnem povzetju (Nachnahmc) po sledečih cenah:
Kava z marko Javaflor
H     kile gold. 4-38 4'/4   „        „     665
Turk &   drug
veleposestnika   na  Javi.   prodaja kave in Čaja v lastni' režiji
t> trstu
via Rapicio 3t. *>.
S|S
Važno za občine!
Znamke (marke) za pse, lastnega izdelka, se dobijo najceneje (po 5  kr.)   pri   30$.   trUt$Cbcl-nU   v
maribor«.                      828
Nova ruda
za mlinske kamene v Okoslavcih. Jako dobro kamenje odda se na torišču, eol 1 gld. HO kr. Poslano na zadnjo želoznično postajo velja 2 gld. Kdor potrebuje tako blago. naj se obrne ustmeno ali pismeno na Andrej Jurkovič-a, gostilničarja v Okoslavcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici.                           862
Kovaški učenec
se sprejme v učenje pri kovaču za orodje in podkovanje. Juriju Fiohlich v Upnici (Leibnitz). 861
ki se razume pri živinoreji- sadje-reji in poljedelstvu. Je oženjen in je vseh skupaj pet delavskih močij. Službo lahko nastopi vsaki čas. Naslov pove pod št. 860 upravništvo ..Štajerca".      860
V   najem se  išče
majhen   prostor  za   trgovino ali
krčmo,  Ponudbe blagovolijo  naj
se poslati  na  upravništvo   „Šta-
jerca".                 861
Kolarski učenec
popolnoma vešč slovenščina, se takoj sprejme v kolarijo pri Antonu Sowelz v H&rtbergu na vzhodnem Štajerskem.                    8N
Velik mlin
z velikim prostorom. mo-Čno vodo. tremi pari kamnov na jermene. mašino za gris in novim jezom. se zaradi preselitve pod ugodnimi pogoji proda. Zraven sloji lepa zidana hiša z dvema sobama, kuhinjo in vežo. Hiša j« krita z opeko; pri hiši je tudi vrt. Napraviti se da umetni mlin. katerega se želi v tem kraju. Vse to jo v dobrem stanju. Cena je 2500 gld. Vprašanja naj se pošljejo pod naslovom „Mlin 8oou na upravništvo »Štajerca".          855
Hiša v Vičovi
pri Ptuju se da v najem. Ista «r stoji iz dveh sob in kuhinje. Zraven je lep sadovnjak in nekaj Irsja. Lega je lepa. Pripravna je za vsakogar, za kakega rokodelca ali letoviščnika. V najem se odda s 1. aprilom. Več pove lastnik Kranju, zidarski mojster v Vičovi. 865
Dobra   služba  za pridno deklo!
30 do 40 letna brhka pridna Žena iz boljše kmečke hiše. katera mora znati dobro meščansko in samostojno kuhati, je prav snažna in ljubi red ter zna nekoliko nemški. se sprejme v neko večjo gostilno (Kiiikehrgasthof). Pismene ponudbe naj se pošljejo pod naslovom; -Zaupljiva služba št. 825" na upravništo »Štajerca" v Ptuju. 825
5o$ef Tiirtner
pek   v   Ptuju,   vseh   svetnikov ulice 12 (Allerheiligengasse), sprejme takoj
dobrih slarišev
učenca
kateri ima veselje k pekariji
10 —
G. kr. priVr
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten PortUnd-CCmfnl v vedno jerlnakomcrni. vse od avstrijskega društva inženirjev in ar-hilektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dfllCČ nfldkriljaioči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni ured: Dunaj, m/3 Rennweg 5.           744
r^*-****«.********* - - ***«#**&**»******«

Drogerifa ali prodaja t dišavami
max Wolfram v maribori
Herrengasse št. 33, priporoča
PoKlajno apno
/.a krave,   da  se pridela   več  i a
boljšega mleka in povzdigne jalovina.
Očetova  ali jesi-
boca esenca: lI.  litra te kisline
nega, čisto okusnega     namiznega jesiha. Vsake vrste zelišča,  katera priporoča žup-
Snovi za most H za napravo zdrave domače pijače. En liter narejene take pijače velja 3 krajcarje.         m
nik Kneipp so frišna vedno v zalogi.   515 H
-;»^r:
^»^^^.^-^^^^^.^^^^^^^Jlr^
«
Prosim brati! Otvoritev trgovin
Podpisani priporočam svojo bogato zalogo posebno v Švici nakupljenih zla-tjh in srebernih ur. veliko zalogo zlatnine in srebemine po čudovito nizkih cenah.
Sreberna oklepna verižica HO cm dolga.    15 gramov težka gld. 1*10 -       30   „       „       20       n          ,              1-40
.        30   „        „        M        „          ,        ,     320
•„       .,"•-« •  ».      3°   ■      "       m      •       -      -     5-
tira budilka gld. roO in 1'90. — Srebcrne žepne ure od gld. -i'— dalje.
nikelnaste gld- 2-50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto
r-                      A        ■                urar (n trgovina ilatnine In »rebernine. delničar prve Švicar-   !
rPflnZ   LiUflRn.   ske lovarni^" d'"*« ur v Bilu in Genovi, *aiagateij p. lir.  i m ■ i*i*<-    wM«aw««}                             dolenjske železnice.
Ljubljana, glavni trg.                       746 i
Vse blago je pri c. kr. kontroličnemu uradu puncirano.
Oznanilo.
Kakor   je   odbor   sklenil,   se   bodejo   obresti za
hranilne vloge od t. julija 1.1, od 4 na
3
o
o
na leto znižale.
Dosedaj   so se  hipotekama in občinska posojila obrestovala   z   4V//o   obrestmi.    Za   obroke,   kateri ia   morajo   do polovice leta 1903 plačati,   bodejo se bresti računile odsihmal samo po 4 7«%.
Maribor, dne 13. marca 1903.
mi
hranilnica  (šparkasa) mestne občine Maribor-
(Jsojam   si   cenjenemu   občinstvu   naznaniti,   il naJ sem   dne 4. aprila t I. v hiši Ungartorgasse št. I. ni .sproti veliki kasarni odprl
trgovino za prekajeno meso klobase (zelharijo)
kjer bodem prodajal vsaki dan najboljše vrste Fril prekajeno meso, kakor tudi vsakovrstne klobase m boljših   vrst.       Kdor   bo   pri   meni   kupil enkrat. 1 I gotovo rad prišel še večkrat.
Za mnogoštevilen obisk se nnjnljudneje pripor) s vsem spoštovanjem
Franc Urban.
Siiti
Čudovito glasbeno orodje!
Novo!
Trombino
Nov
san
sail
fiO
se dol
je najbolj zenzečna iznajdba sedajnega Čaj To glasbeno orodje, ki se je v vseh dr« vonili krogih tako hitro priljubilo, jej vrstno in elegantno narejena trompela1 močnim glasom, na katero moremo irobjfl ako  se   pridenejo k temu pristojni trafc^
v. notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj v?i  ^H melodijo.   Trombino   vzbuja   povsod velikanski efekt in to tembolj, ij  ^| kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak naj i zvrst npjšl godec, dot prej o laki   spretnosti   nihče ničesar ni slutil.   .Najlepša zabava za hi
društva, velelice, izlete (tudi s kolesi). Vsak   Irak z notami   ima 1 do 2 igri (pesmi,   plese, koračnice i. t. <
vsakemu inštrumentu je priložen bogat imenik pasmij. Trombino  slane z lahko umevnim navodilom:   I. vrsta, Jako fino pofl lana, z 9 glasovi 3 gld. 50 kr.;   II. vrsta,  jako fino poniklana. z 1> sovi  6 gld. -- Trakovi   z notami   za prvo vrsto 30 kr..   za drugo \ 860              50 kr. —   Razpošilja po poštnem povzetju:
Henrik Kertesz, Dunaj i., Fieischmarkt 18 s
Heinrich Mauretter
Florijanske ulice št. 1                 m           JL
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da bode zavfl likonočne praznike prodajal sveže rozine, civehe. vaju-  kj pcrle, rožiče, fige, datelne, orehe, limone in pomaranče,   £*■ kakor tudi vsakovrstno špecerijsko blago in delikatew po najnižjih cenah. Za dobro in sveže blago se jami
863               spoštovanjem    Heinrich Mauretter.
B

— 11 —
hotelu pri   zlatemu jelenu" v Konjicah
spadajoči
bKDi $ prostorom 2a 20 konj
se dajo takoj v najem.
IVpraša se  naj   pri  lastnici,   tfospej Katarini Werbnigg v [____                              Konjicah.                                8b.H
Zaradi smrti
se prav po ceni takoj proda
paromlin  (Dampfmiihle)
kateri prav dobro uspeva. K temu paromlinu spada žaga za deske, kakor tudi trgovina za špecerijo in moko ter trgovina z deskami. Ta mlin se nahaja v Orehovcih, 25 minut od mesta Radgone. Vpraša se naj pri gospodični Beti GottSChebei*, grajščakinja v OrehOVGih.   posta  Radgona.                                        «30
Styria= becikelni
novi modeli 1903
ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat. veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gobi.
Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem.
Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do
" 881
60 gold.
Brata Slawitsch v Ptuju.
Erženova huba
v Strpnivesi blizu Šmihela nad Pliberkom
se po dogovoru iz proste roke proda. Kdor hoče dobro in po ceni kupiti, naj te redke prilike ne zamudi. To posestvo obsega približno 7 hektarov, 3 are in 59 kvadr. metrov polja, 1 hektar, 25 arov in 35 kvadr. metrov travnikov, (i arov in 83 kvadratnih metrov pašnikov, 7 hektarov, 37 arov in 67 kvadr. metrov gozda, ter 7 arov in 12 kvadr. metrov stavbenega prostora, skupaj K! hektarov, 10 arov in 56 kvadratnih metrov.
Zanesljivi kupci so dobrodošli in se naj obrnejo
na  posestnim   gospodično  Julijano   Greiner  v
Virtovej gostilnici v Doberlivasi na Koroškem, kjer se jim razloži vse natančneje.                               858
Lepo ogersko moko (meio)
kilo po 10, 12, 14 krajcerjev in vse drugo špecerijsko blago priporoča podružnica  »56
Bratov Slawitsch v Ptuju pri mostu.
Kranjski prašičji redilni prašek.
Cenjeni gospod! Mojc svinje niso žrle in so bile mršavc. Slučajno dobil sem od nekega mojih ljudij za poskušnjo en zavitek prašičjega redil nega prašeka; in čudili se je. jaz svojim svinjam ne morem od lega časa zadosti s krmo postreči, lako hlastno zrejo in se jako debelijo. To je povzročil ta izvrsten redilni prašek, katerega iz hvaležnosti vsakomur najtopleje priporočam. Prosim da mi takoj pošljete po pošti o zavftkov takega redilnega prašeka.
S spoštovanjem 31./10 1901.       Jožef Englisch, železniški mojster, Belišče v Slavoniji.
Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisan na dopisnici, katera je markiranana s 4 filari in z 2 vinarskima markama. Ljubljana. 3./10.       Spoštovanjem       Ivan Plantan, C. kr. notar.
Pri zdravih Svinjah, $b 11 iste stare ali mlade, zadostuje en zavitek doktor pi.  trnkoczy-ieeega prašičjega   redilnega  praseka za so pittance, da postanejo mesnate, debele in mastne, meso postane tudi okusneise. Pet takih zavitkov velja samo 2 kroni.
Dobiva se v vseli trgovinah, ako pa ne. pa po pošti Naslov se glasi:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, m
Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam (že 'M) let sve-tovnozanl. 1 stekl. 20 h, 12 steklenic 2 kroni. 2+ stekl. t krone prosto poštnine, fi ducatov samo 10 kron. poštnine prosto. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjim Marija celjskim kapljicam, želodčnemu greukemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. tO h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h. fi škatel 2-10 kron. — Kažljev, pljučni in prsni sok ali zeljiščni sirup. 1 stekl. M2 kron, 6 stekl. 5 kron. — Prgnilni, udov in pro-tinski cvet. 1 stekl. I krono, 6 stekl. £5) kron.        Tinktura
zoper kurja očesa. 1 skekl. SO h. 6 stekl. il-oO kron   —   Raz-tvarjajoči čistilni čaj.   1 zavitek   1 krono.   5 zav. 4 krone. Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov   hvalijo ta sredstva.                                                                             691
m
~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ; S       meso, najfinejše klobase        ;
£  vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj-   s
nižji ceni                                    «?
i J. Luttenberger §
a
mesar v Ptuju. £    Zunajna naročila   odpravijo   se    S
vestno in hitro!
585..
Mazilo proti protinu
katero izdelujem iz mravelj in ki se proti protinu pra dobro   obnese,   razpošiljam   proti   poštnemu   povzetj 857            V* litra za 85 krajcarjev.
v
Andrej Praprotnik,  pošta Šoštanj.
—   12
fi?'                                  Poljedelska, zeliščna in cvetlična semena od
EDMUND  MAUTHNER-ja  v  Budimpešti
Prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga samo
Adolf Sellinsehe
trgovina „pri zelenem vencu" nasproti gledališča v PTUJ
vsakovrstna deteljna semena:
Štajerska   31etna,   lucerna 7letna.   rudeče cvetoča I letna
prfdenice prosta, Espersel, hmeljska šolska, švedska vund
ali lanen detelja, bela travniška detelja.
Krmilna pesna semena :
mfttnuh dolga, rudeča velika (Riesen), ekerndorfska rumena in rudeča velika podolgasta, eberndorlska rumena okrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba za krmljenje, veliki koren za klajo, nove velike bučo z jedrami brez lupink za olje dobivati, grašeica, solnčne rože. mak, konoplje, lan, • orgščica, ženof in repna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča.
Vrsta travnih semen: Travna mešanica za mokra in suha tla. Ravgras, Honig-gras,Kamgras,Knaulgras,Fioriengras,GoIdhafer,Kispengras, Wiesenschwingel, Wiesenfuchs. nizka trava, Thimoteusgras.
Zelenjadna semena in za cvetljice.
(runii za požlahtnenje amerikanskih trt, najbolj Rafija, svetla dolga,   dobro vezilno blago za vinograj Galica.* rimsko žveplo najfineje, kadilna smola  /a va grade za varstvo slane, novi kuhani, in prekuhani šl pelni   za požlahtnenje trt,  drevesni vosek   za siti drevesa, milo (Schmierseife) in mrčesni prašek proti kr uši. daljo umetna gnojila, Tomaževa moka, koščena amonijak in kali, superfosfati, kilisalpeter, vinograška gnoji Prodaja judendorfskega roman- in portland-cementa, kort in karbolej.   Barteljevo   klajno apno, neobhodno Irebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živin Vasilinovo   mazilo za usnje, vrumen<> rusko pal tovarni mazilo za usnje. Stedilni kolomaz.
Ceniki zastonj in frankv.
.-;■>
Stavbinsko podjetje.                                                                                 Stavbinsko podjetje
Ladislaus Johann Roth           ]
3ZZIZZZ inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster ZZZ^ZH
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
•o
Staoba MlOStOV iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
Hodna Stavba: stavba turbin, jezov in zalvornic iz lesa.
kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek,
varstvena  naprava obrežij,   priprave  za osuševanje,
sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. '<;'/. teh del prevzemlje ta firma tudi  brezhibno   postavljanje   mašin  in  druga  fundamentna  dela iz petona, petona. petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela
■o
Stavba cest iN potov, kakor tudi traciranje taistih.         o
Podzemska   dela:   (Tiefbauten)   kanaliziranje,   polaganj^J
cevij,  vodovodne stavbe. StdVbe na pooršju   (Hocbbauten)  in  sicer: vile.  hiše gospodarska   poslopja,   tabrike   in   javna   poslopja] adaptacije vsake vrste.
trotoarje - PojasuH

52a
in proračune podeljuje firma na željo radovojjno in po najkulantnejsih pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth
inžener in oblastv. aut. mestni sUvbinski mojster.
•» F..   -
Razglednice za veliko noč
100 komadov od   1 gld. 50 kr. višje in
apir za barvanje
velikonočnih jajc
3 kr. pola, se dobi pri
W. Blanke-ju v Ptuju.
CD tri g ttnapi
zlata
Sunka   s   kožo 1 gld.. brez kože 05 kr., brez kosti kožo   I   gld.  10 kr..   plečeta   brez kosti 90 kr., sn^B^ meso in slanina 80 kr., prešičevi jezik 1 gld., glavi I 45 kr., salame ogerske 1 gld. 80 kr., navadne 80 ki boljše   1 gld,   iz šunk na 1 gld. "20 kr. kilo.    Klobaj male 10 kr.. velike 18 kr. ena, pošilja proti po> 852                             od pet kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranj«, -Trgovski praktikant
se lakoj sprejme v službo, /možen mora biti nemškega in s venskega jezika
Liszt  Brodnjak   Strido. na Ogrrskem.
cenah
^
15 —
Občinska hranilnica
v   Ormoži
(Gemeinde-Sparkasse in Frieclau)
obrestuje vloge po 4Vio in jih sprejema
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od 2g. do h ure dopoldne.
Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne  odtegne vlagateljem,   tako,
da dobijo isti popolnoma 4\°o obresti.
Ravnateljstvo.
Kari Penteker

urar, srebrar in zlatar     598 glavni trg št. I Ptuj glavni trg št. I
tik mesarja gospoda Luttenberger-ja
priporoča svoje
ure, prstane, veri= žice za ure in uhane.
Vse   po najnižji ceni.
Za vse ure se jamči-  Švicarske
žepne ure iz nincina za
« tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne Mre od 4 gold. 50 kr. Jnaprej. Budilnice za I gold. 50 kr. in više. Vsa popravila ^          se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
"■Opozarjam še mojo bogato  zalogo UbattOP  in  prstanov  »z srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani xa Zaročence od 40 kr. naprej.
Svarilo!
Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici, da se I. ptujska mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, bicikelnov, glasbenih avtomatov in hišnih telegrafov ter delavnica za poniklanje ne
nahaja več v Poštnih ulicah (Postgasse) St. 14, tudi ne več na Korijanskem trgu, ampak                                                 809
v Barvarskih ulicah (Fftrbergasse) št. 7.
Vsakovrstni  deli za šivalne stroje se dobijo po najnižjih
cenah.
Aiiyin c:bterBalsam
Mi*  V  S-iutMaEtl -Anlfcrt*
A. Ik'.riY'K Pregrada
spoštovanjem   Gertrud Spružina.
Pri slabem prebavljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanju, pri zgagi. pri napenjanju želodca m sploh, ako se v Človeku preobilno napravi kisline; ako ■ma Čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd.. se naj vzame na etf košček sladkorja 20 do 40
kapij»c A Thierry-jevega balzama.
S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo.
Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno   in   na  zavitek,   v katerega so vtisnjene besede leli dien. Brez teh znamenj naj se vsako drugo   tako zdravilo   kot nepravo ne sprejme. Dobiva se ta balzam po pošti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih ali   pa 6 večjih steklenic za 4 krone,   katere   se morajo prej poslati. Naslev je:   Apotekar Thierry (Adolf),  lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini.
A. TMeny-jevo pristno centifolijen vlačil no mazilo
je najkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito Čiščenje, bolečine olajšuje in to še pri Jako zastarelih ranah.   To mazilo odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S pošto 2 lončka 3 kome 50 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf),  lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini. Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gornjo na vsakem loLČeku vžgano varstveno znamko in firmo.        745
Veliko presenečenje!
Še nikoli take priložnosti.
500 kosov za samo I gld. 80 kr
Ena krasno pozlačena, --tli ur tekoča, precis, anker-ura s sekin^jlt kazabm, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta,  1 mod. ki za gospode. 3 fine žepne rute,  1 prstan za gospode z imit. žlahtni« menom. 1 nastavek za smodke, 1 eleg. broša za dame, 1 lepo žepi calo. 1 usnjati mošnjiček za denar, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih bov,  3 gumbi  za   na  prša;   vse  iz   double-zlata s patentovano -1 lepi album  s 36 slikami,   6 komadov smeh vzbujajočih pr&dm mlade   in   stare,   1 jako   koristno navodilo za z'a^anje pisem.   2( niških predmetov in še 400 različnih predmetov, ki so jako potr' vse skupaj z uro vred,   katera je sama tega denarja vrldna, * 1 gld. 80 kr.   Razpošilja se proti povzetju ali če se denar oo skozi Dunajsko razpošiljalnico
Oh. Jungwirth, Krakau f 14.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
***U.
Josef Pirich  mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje   vsakovrstne   kože   po   najnovejši   stroki   ir,
najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točne, Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat.                                                             77«
i*;
F.
Tovarna   zfy.   opelro   loa.   peči
P. Vidic & Comp. v Ljubljaif
ponudi poljubne množine    ^.
zarezane strešne opeke   (Strangfai^-Daehziegei)
rudece in .črne
in glinastih peči
v raznih barvali in oblikah. Na željo  pošljemo drage  volje vzorce in nastavimo  najnižje  cene.
Solidna, dobra in točna postrežba.
_________[parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
pama žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.  po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                                so
Zahtevajte
zastonj in franko moj ilustrovani cenik z več kot 500 podobami od         6i0
t, zlatnine srebernine in muzikalic-Suod                   ne9a b!^ga.
yod;a$vHanns Konrad
kamftnka  ur in razpošiljalnica
5*{ra*žt-i94 -češk°)-
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prva vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Phlladelphijo. — Dobra hrana. - Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
lied Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaj i
ali Ant. Rebek, kone. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.  537
(»•••••••••IIIMMMM«!
Vozičke za otroke
Nan Cena o oznanil gledali;
v   katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi   take za ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770               V  PtUJU.
Cena: 12, J6, 20, 30, 36 do 40 kron. %&&           v-r  JJU
Ceneje kot povsod!   fm. Z0P<
~^^_^      "mini-,
Lastni izdelel terih * priznal
blagem
°j  -
O
dan iz
Joh. Kullkt
! pisarn ver si nite si
____________________I       zvedenec      spavaji
enako
Celje-Gaberje št. 6 srj
priporoča  cenjenemu občinstvu na deželi svojo bogato zafef najlepših nagrobnih spomenikov v vseh sienit-marmor in pes nokamnatih vrstah po najnižjih cenah.
1'renovljanje   starih   nagrobnih  spomenikov,   kakor nol po/.lačenje slarih napisov najlepše in najceneje.
Preračuni stroškor in narisi na zalm vanje zastonj in franko.
Opomba. Tistim cenjenim odjemalcem, kateri sel oznanilo tega lista sklicujejo, še posehj znižane cene.                                            i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.
teh  hi
da
kitu
z n
\
nega
I