"Wieu V Gorici, v cetrtvek 21. januvarija 1875. Tecaj V. „S*La" izbaja ysak cetvrtek in valja . 8 poftt* prejemana ali v Gorici na dom podiljasa: Vse leto......i'. 4.f>0 P«l leta .......2.30 Cetvrt leta . . . - „ 1.20 Pri oznanilih in ravno tako pri „po-\anicah" se nUCniiuza iiavadno trfct^pnn vrsto: 8 kr., co si tiska 1 krat 7 ¦ ,. „ ".," „¦ 2 kr.it 6 „ „ ,. ,. •' knit Za veca crki* p«> prostom. Posamezne Stetilke se dobiraje po 10 soldoT v Gorici pri Paternolliju; ¡ Trrt« v tobakavnicali „Via del Belteder* 170 in „ Via della caserma 60" Narocnina in dopisi naj se blage-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — ttokopisi seno vracajo-, dopisi naj so blagorodjno frankujejo, — Delalcom in drugitn ue-premuiuim so niuocnina zniJSa, ako 8t oglane pri urediiiStvu, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Porolne njmIiiIJo. Forotne sodnije so volik pa skrajni naproilok v ka-zensktu obravnavah. todi kasuo smo tudi v Avstriji prisli do tega. Do lota lSi6' so so zatozonoi •brfnjovali le po zapisnikih, ki jih j<« prciskavni su.lnik spisaval preslisevajo zatozonoa, prifo. zvondenw. Kodar jo bilo vse pripravljeno, dobila .10 d">tiona solnija akt»» in sod-niki.,so Hoilili na podlagi t..g.i, kar jo bilo pUiuo ; za-tozi'Vu'tt, prio, z»odonerv pa iujno no vidoli no slisali. Za-tuzenee nij imel zagovornika, sain proifkavni .sodnik jo moral pozvodavati, kar jo zatozom'a branilo in inn bilo v pri«l. To je bilo pao oudnu soji*vaiij«». L<»tu ls5i) .so se v skoku porotn-> Kudiiijo¦vpidjalo s iistmciiini olirav-novanjem prod purotiiiki v prin> posiuAaloov. Lota KS.Vi so zopot odpravilt p>r«»tniko, os*alojo ustmeuo obr.mia-vanje prod soduiki z drzavnnn pravdnikom in z zngo-vornikom, poslu&Uo i? odpra-vtlo xato, k»r nijso p.ipoliK;. Naj bi bila pnsiava j»a i/-vratna, vundar jo vj>o na Umii, kako da «•• izpcijujc; k«*r slabo izvrMjvanjc najboljsih postav ima vedno losla-be naslcilko. Zatfg&Ud morajo .svojo dol/.tiosti nataiijko izpol-tiovuti v.si, ki imajo pri tikih noInijalj bosodo in ti so proi.skaviu sodnik, pn'dHodnik, /.atozitolj, /a^ovornik pa porotuiki. I'rvib iialojra j*j, vsostraiiKko .si prizadevati, da so rcsnica pozw, da uiorojo po lom porotuiki robiiic-ao sod'oo i/aet'i. Todlaga ustui«;iio konc&ne obravnavc jo vsoli«j in po vseh dtjzolah prodprt-iskav.i po kako in pivi.skaviicm aodniku, kat«ri iiua koiikor mo^oco liitro ]>ozv\ sine /.at«»z*'iko jovooj v zacetku prefckuvt; izvoliti. Nai kazcnski pobtopnik L1STEK. Kriii mladega Veleslovanca Lampeta. (xrozovitna humon-ska : .sp. Fr. Zakrajski. *) Fred dtarojxa Ltimpc-ti krcmo, pod hirnini zolunini hladttikom jo l>d nndtiljo popjldansk p!'js. Salnco jo prijetno grclo, mile sapieo so potezavalo s komaj iJibnim sutnotliaujt'in pj p-rji obliznjih droves. Jason dan je bil: zdtdo st.1 jo, da so jo grLko ali italijausko neb.) se svojo globokosinjo kuplo ivz Lampotovo zivah-no krcmo in okoiieo razponjalo. Uh, i zarijuliea doklota. alabaster i mak, so se sukale z oniuil, ki so -vrgli na nja euo oko, ali ce vani jt; Ijubso, oboje: pa od kato-rili bi se saj za dauus reci moglo: „Moj Socelj jc lep, Ko nageljnov cvet: So lopsi bi bil. Ko b' vinca no pil!a Druge hitronoge kosutice so pa okoli okroglih podor fiakale, da prijde zdaj pa zdaj kakor Matijaz po svojo Alencico. Marsikatera „Ursika zala" je gutevala glasneje udarce v mladih svojih prsili; pa, oh, tudi mar-sikatero oko je streljalo nevarne pusiee i ljubezenske sulice na one, ki.... Xaskakovani hidalgo del klo-b u k z r u d eo i m puSeljcem je pa drvil iz svojih ofiij zaljubljene bajonete, bodala i noze na prcdrzno lia- *^Konec „Regate" prepozno priSel, prihodnji^. dovoljujo zatozeneu prod koncom proiskavo le omejcno pravifo zagovornika na pomoc klicati v $ 45. Na Anglozkem in v Skoeyi jo tudi to lopo in pra-vieno, da imato obo stranki tozitdj in zatozonec popol-uonia enake pra-viee prod sodnijo, in to od zacotkn po-zvedeb, pri nas nij tako, gUy. le § 35. kaz. postopnika. Obstauuk dojanja jo treba koj v zaeetku natanSno pozvodeti, kcr je ii{ livno okolnosti poznoje pozvodava-ti ileloma nomogofco deloma Icaj" tozavno, zlasti pri ubo-jih in moritvab, in prav tako natanjcnosti so mnogo-krat uzrok, da se no more zatozenee obsoditi. Siabo lir«'dpn-i.skavo lohko spravijo tudi v ziulrogo ilrzavn<»ga pravdnika, posobnn zagovornika, kar smo'vso zo vide-li. IVvi smo sicor odstopiti od zatozbo, oh vidi pri ko-norni obraviiavi. da jo zatozba neopravieona, ali to je ms uapiino in no zadostnjo zaLoziiimu, katori gotovo zeli s o d b o popolnoma ga adruSevajofio. Drzavni pravdnik ima zuros lepo, vzviSeno nalogo, on jo kot to/.itolj eden glavnih oseb pri konet>ni obrav-navi, zato ma tiee tudi pri prodpozvedbah in pri prei-skavi bosoda in upliv. V raznili dezelah jo tit upliv ruzlitVn tu maujsi tarn vuii. Vsakako jo on tisti, ki tirja, da so po/vmlavati in preiskavati za6ne. Krasno razvija nalogo Mittormeiof, ki pravi: Drzavno pravdnistvo jo varh postav in skrbi za to, kar jo drzavljiinskemu drustvu mar, to !" Nu, nu, saj nij napek! Lampe zagleda na gospod Gev-sovin prsih te dekoracije: Veliko rudeco svetinjo od Junoninih klofut I. razreda. Svitlo sulieo od Apolovega zani&ljivega pogleda — Demanten trak vseh zakonskih sitnostij—zlato kroglo vofi kilavih—ne kilo—metrov i nazadnje §e velik kriz Barlaamovega osla. Kar prisu-mi, vsa v svili, raadama Juno. Kaj Ijubcznjivo pogleda na zamaknenega Lampeta. Kakor pomladanjsko sol nee poSivati njeni o5i nad njim, vsa zaraaknena je va-nj, da se Je cel6 gospod Cevs, njen soprog, mo5no kislo tam drzi, vide, kako nezvesto Skilja z ofimi proti Lampetu. Lop I I Lampe lezi na tleh. Dolfek ki je z Malko plesal, mej tem ko je Lampe tako sijajno fantazoval, zavalil se je toko na-oj, ker je bil krivo stopil. Od smeha ne morejo godei naprej, plosk, upi-tje Sum; z Bogom Cevs, Juno brearji, rakete, vonjave. mulce, kiobase, danke, trionfalni vozovi, risi, oroslani! Lampe je v poStenej istini na tleh, v poStenej istini pleSe Malka, njegov uzor, ? Dolfekom, Lampe, ustane i bezi v krfimo z grozovitim Veitsmercom v prsih, ne vede, kaj ga danos Se caka— (Daljo prihodnjifi) je vstvaritelj te ideje Se preganjan—zanigevan —kar ne-poznan. Ali toliko hitreje se pa nasprotno posaema slabo dejanje—toliko hitreje se je vrinila uz^ med vHt da govorim se starim Kranjcem, in da nam voz pod pot leti; pa «v«t je po Mtfevi-vih besodah uze tak, di ga Bog ne more poboljsati niti htidie pohujsati; ko bo izid preiskave znan, porofial Vara bomonjy ob.,irn«j<,'; sedaj zamorem o aiva-ri lo toliko opomniti, da nijsem So tako hitro o volu slisal praviti, kateri bi tako rad v mesnico silil, kakor tozitelj v tej preiskavi k rifieta v samotno celico. Ali vedel nij revez, kaj jo delal, ko je neprijefc) dohodko kot prijt'te vknjizeva!, vedel nij kaj jo delal, ko j& iK-izdane stroSke za izdarw zaraiXunah in vodol nij slf'dnjic1 kaj jo delal, ko jo stvur preiskovalnej nod* niji vrofiil v aadaijno ura^lno poslovanje. Sodnija bi pa naj boljo storila, da bi so v torn slucaji ravnaia po od-r^onikovih k levemu razbojniku govorjenih bosedah in -^kia. „f)ihaj, r«>vSe, zdravi zrak v Sutem So dalje, ne v-tikaj so v refi, ki nijso za—te pripravne, ne prevze-maj pr«tezkih nalogov, koji.n nijsi kos, mi ti odpusti-mo, ker nijsi vedel, kaj si delal! _________ Beveft. Iz *Jei«ne 20. jan* (Izv. dop.) B«e 17. t. m, nn-pravila je fiitainica v Sezani veselico • petjem, plesom in igro. o katerej morernoregi, daje bila zares lepa, in da je vse navzocne gosto zadovolila. Ct^ravno je bilo vreme jako slabo, je vendar priSio k tej veselici toliko f o^tov, da je bila dvorana Scam* mange, kjer se je bosetla vrSila, So prenapolnjeoa. Na§i vrli povci so pod svojim izvrstmm vodjem po-hvalno pfrli; gromovito ploskanje od posluiajoSega ob-ctftstva po vsafrj pesni, kazalo je dovolje jasno, kako rau je petje povseti. Pa tudi igra: .Dva pobratima," katera jo bila naviaSc1 za ta vecef iz slovanskega jezika prevodjena, bila je posebno srefcno izp«'ljana. Diletan-tje so sploh vsi svoje nalogo dobro reSUL S pobvalo naj posebno fie oxnenim gospe Cvek-ove, katera — dasiravno Se nikdar na deskah, ki pomenijo tvet je vendar svojo zada ;o tako vrlo dobro reSila, da joj moramo Cestitati k njeneinu dil*»tanti.skemu talontn. Naj nas blaga go-spa, vrla Talijina hci, Se vefkrat razveseli na odru !— Kaj hoct'in pa povedati o gospici MariSki Mali-jevi, ghvarjovi mili hcerkl? Da, ona tudi zasluzi vse pohvale ; kajti ta vec>r pokazala so jo tudi kot vrft do-klamovalka/ Dasiravno mlada, jo vendar prod igro na odru „povodn«»ga moza" tako lepo deklamovala, da je bilo vestdje jo pc^luSsiti. Ob^instvo jej je i gromovitim ploskamVm pokazalo svojo zadovoljnost.— Po besedi je bil pies, pri katorem se je naSa mladina zasukaia. Ko se je ze jelo daniti, smo 4e razsli, srSno lA^'u da bi Se vefkrat taw veselih cr uzivali, kakorSne smo imeli 17. t. m. pri veselid naSi!— Fr. L..... Iz Ljubljane 17. januvarija (Tzv dop.) (Volitev za kupfijsko in obrtnijsko zb)rnico kranjsko.) Kaj bi Vtm druzoga pusal, o kom poroJil, kak>r o stvari, o kteri danes v Ljubijani in misli;u po vsem Kranjskera, Mroraj vsak otrok govori: o volitvah za kupfrjsko in obrtwj-sko zbornico. Pojte z menoj v prodmestja med prost narod in sliSali bodete, Iju.lstvo ialostnim sreera to-ziti: Nemci in nemskutarji so zraagali z nami Slovenci je pri kraji! Prosti narod ne razlocuje, kako 'velik pomen imajo volitve za kupSijsko zbornico za iestav-Ijeuje dezelnega zbora in odbora, a to ve vsak, da zgu-ba je neizmerno velika. Naj popiSom nekoliko^ genesis te volitve. Ko je Se bil ministerjalni komtsar v kup-Cijski zbornici knez Metternich, so njega veckrat oarod-ni svetniki kamore pozivljali, naj vender enkrat vrodi volilno listino la kupcijsko zbornico in razpiSo novo volitve. Posebno podpredsednik g. Horak je skoraj v tsa-kej seji kneza Metternicha na volitve opozoroval, pa za. stonj. Bekel je g. Horak knezu v enej zadnjih sej, da zahteva, da se kmalo izvrse nove volitve in hotel je, da se to njegovo zahtevanje zapiSe v protokol; toda Lnez 1 Metternich je priSul k g. Horaku mu roko stiskal in ga prosi), naj ne pusti svojega zahtevanja zabiljeziti v pro-tokol, saj bode vze drugi teden storilfiesar treba, da se volitev izvrSi. Med tem je uinrl grof Auersperg, te-dajfinji deielni predsednik. MetternicH je postal zacasni voditelj Kranjske dezelne vlade in se nij 1mA Lasa bri-gati za voiitve, ampak Iiodil jo po Dolenjskeni z g. vi-tezomVestenekoui, da je deli! naSudni nae-in vladcopod-poro in se na Sudnejsi nacin inbpiciral gimnazije, da je na tanko pozvedel, ali se pise v osmi soli BdiktandoaJ Metternick je bil imenovun za dvornega svetovalca, in za njegovega namestnika je nas?etovai wfactotum" kranjske dezele, pod Auerspergom, Metterniebom in Ro-fckom in tudi zdaj pod Widniann-om, g. vitez Ye-s tenek samega sebe. Da na Dunaji nijso odrekli inienovauja tako do-bro priporocenemu uradniku, g. Vestenecku, cogar strije je minister Lasser, in ki inia liC'i dunajskega namestnika g, barona Conrada za zeno, in cigar oee ima tudi mnogo vm% v o HiC-nik krogih, je razuinljivo. S3 raaumijivejSe bode postalo ujegovo imenovanje za mini-sterjalnega komisarja pn kupSijski zboruiei kranjski, kot najrulajJega uradiiika ddztdna vlade kranjske, mod tern, ko so se za to lucsto prej zmironi imonovali naj-starejsi vladni svetniki. Saj »i je g. vitez Vesteneek u?9 iansko leto zasluzil pri ministerstvu „Fleiszottel" prvega reda. Ko so se nainr?L delali v raznik dezelah naerti za direktne voiitve, ki bi dolofovali, koliko ima pri* pad&ti vsaki dezeli poslaacev, je uze holehni Auersperg prepustil *o delo svojej desnej roki, g. vitez Vestem»e-ku, kat^ri jo v zvezi z ncinSkutunikiin vodiudjem sosta* vii ta fiunoxni volilni redt ki je vzei kupfcijski zbornici kranjski pravicc, da bi volila poslanca v drzavni zbor, ker je bilu narodna, U*r je sestavil umetni volilni okraj, v kteretu je biio mogote zmagati v kmeckih ob&nak Defciaanu, To sreSno pridoblj<-ne '?orik<\ hvala in slava, ki •e mu je pela v nem&r skih krogih iu w< m>>* ;tkih C-asnik'h, nista pusti 1a g. vitezu Vestfmeeku nurovati, fcrepenel je po novik zmagsk. PriSla je ?azdelit«v dr-zavuo podpore na Dolonjskem, ujegovo netaktno obna-sanje, intvrpellaeija v deielueni zboru, njpgovo imenovanje za koiuibarja pri kup. zbornici—in v glavi mladega vittza m¦ jv rodija miacl in tn je bila: .MaS^eva-nj**"*! I're&tj po nj^govctn iun'novanji m je g. vitez X?-stt'ivck jako uljuduu, kot pravi gentleman vedel, jako prjjtuuo obcevul h prvo.sednikotu in tajnikom kupcij.sko «lrt>rnicet in na nim>g<, interpelacijo od strani udovkup-^ijako zborniei\ kdaj da bodo vendar oukrat novo voiitve, odgovoril, da so zdaj §e ne mudi, da nij truda vredno in da je najbolje, ako te po novein letu, kerbo Mk u&o v«em udom kupdu^o zbornico odtekel cas, volt vm zborntca na no\io. Trisel je §e k zadnji seji kup-cijtke zborniee, nij rekel bt-sede, drugo jutro pa je biia kupcijska ibornica razpuSC'ena. Z'iaj j*.i prisiil &4« njegove zetve. Okoli^ftin kranj-sko (frzelo no pozuajofx*nitt AV'idman-u je izrof'd famu-zno voliino konti^uv, abgtojt'&o *z !>iUn'n njemu popol-neni vdanik neni^kutarjer y n.>dpis in ko bi viic-z Wid-matiu tti* bii r«!vt: *Ja d«?r liandelskammvrpi'asident Kg"hort dth.*k Ruck iii die Comihsion"! ne bi bila imela narodna gtranka nubenoga za^topnika v volilni komisi-ji. Kaj je dela! g. viu.z V*>stv?n*;ek v komisiji, je znano, mauj je znano, da ji; iugal prvowdnika knpcijske zbor-nie^ g. Sapann, ako mu ne izrofi takoj voiilriih listin, da bode priJel $ kljucarjem in jib bodo mm vzel. Res prav clcgantno in aristokratieiio ! So bolj nuznano je pa to, kar Vam bod**m adaj p.iv^lal. K**r je vitez Widman kakur uzo povedano. jako rnalo poznan z od-DoSajt*m kranjftke de/x'k. ie iiu-l v priisid«ji gosp. vitez Veiteneck popi.inem prosto roko. Pisiii jo tvdaj vsem nradnijam in jib t imenn define vlade navdus«val, naj storo vse, da zmagajo pri Tolilrak nemScurski kandidatje ter jih zagotovil, da so nemajo nikake prefekave in sitnohti bati. In to raztol-ma6i vso asritacijo, vse didovitnjp, vse nepostavnosti, ktere m z lahkim, vcrselim sreotn izvrsrsvali vladni agi-tatorji, iz tega tidimo, da so bili povsod vsi, kolikor jib je e» k.t od ¦»kra,jnega giavarja do zadnjega brica po konei. IXv requital volitev nij rnogtd biti po vsem tem drugacen. kakor w, namrec na korist vladne stran-ke, je jfisno, ko btli dan. Zakaj je bil pa resultat tak h*ogo6T 0 t^m poroiriui drugi pot. Za zdaj sarao §e eno. Narodna stranka je projmla, zalost in jeza, razdraze-^ost med ljudstvom je vtdika. Naj nas to previdno stori «a drngi boj, ki se bode morebiti prej ko raislimo» go-tovo pa letobnjo jesen vrSil, namre6 voiitve za deielni zbor. Naj prosto ljuds.tvo, obupne narodnjake, kterik je zdaj mnogo, poducujejo in navdnfievajo povsod, ko-der je prilika. ^>aj slovensla, alovanska stvar nij in no more biti zgubljenat so rekli meni vieraj vse e&sti vredna mati Krakovcanka, ko sva se menila 0 volitvab. Kako veste Vi to tako gotovo, jih prasam ? Meni je nek stari moi tako prerokoval, da enkrat bodo §0 zmagali nemSku-tarji, potem pa pridejo zopet in to za znierom, Sioven-ci na krmilo, in nasprotniki njlh bodo iskaii kmecke kufime in koiuhe, da bi jih Slovenci ne poznali, da so kdaj njih neprijatelji bili. Jaz sieer ne verjaraem pre-rokavanjem ali materi, Krakoveanki sem rad verjel. Ve-rujmo ji vsi, ne zgubimo upa na gotovo bolj§o prihod-njost Slovenstva in Slovanstva! Na Dunaji, 18. jan. (Izv. dop.) Nijma §e prave mo-5i ta presneti pust; vse je. neki pobito in odla§a do zadnjega trenotka, da bode po tem kupieo voselja v par dneh do dna izpraznilo, a toliko veco »ubavo—5e tudi zalostno—podaja oam §e vedno in vedno obravnava z vitezoni irnega morja. Pozabljwio je n%«, da pustni kraij, Alfonto, je do§ei 2 nekolikimi hirnalisti breamarae v Madrid, pozabljeuo je, da ae ja obkajal tretji dan pustnega caia Napoleooa III. spoinin; pozabljivotti je uze zapalo, da se je sin zadnjega urarlega heskega kne-za zaroiil z neplemenilo Albertino Stauberjevo, koje se-stra njena, Luise, je 5« veliko lopSa—vse to je pozab-Ijeno, nli vsaj ljudsvo ne govori fiisto nic 0 teh faktih, marivec vsi pogovori, pojdi katnor hofies, su5ejo se edi-no leokoli Olenheima. Avstrijo reXejo sedaj doraafii in tuji listi, iu marsigdo izprevidi sedaj, da so njena plju-ca popolnoma gnjila in da joj nij reisitve, ako no prej-raejo postenojgo in umnejSe glavo krrnila v roko. To je istiua, da ta pravda, nij nikakor ugodna Avstriji ali, boljo refieno, sedaj na kriniln stojeci stranki. Ofenheira in Bannhans sta politico mrtvu. Ofenheim, fio tudi se mu ne bo moglo nicesar iz juridifinega staliSfia dokaza-ti, jo vendar moralicno obsojon, in Bannhansa je obto-if nee tako vnicil, da si tezko kedaj veS opomore. Sploh je obravnava take stvart na dan priaesla, katerih clo-vek bi Se sanjal ne bil. Uie to je fiudno, da so c. k. komisarji lvovsko-Lernovisko zeleznico zadobro spozna-li; za malo dnij so sopet prejSno komisije ovrgli. Bar. Weber, flavni zelezni^ni inipektor, je izprva jako ncu-godno 0 tej zeloznici porofial; v soboto pa jo kot prifta pokliean tako iigodno za Ofenkeima govoril, kakor bi ga &e zagovarjati hottd. Na to prico se jo drL. pravnik najboljo zanasal in of. so ga je najbolje bal, in ker so je zatozencu pri toj prifi vse posrefiilo, dela so iz dru-zih uze popolnoma norea. Je pa ta zato^eneo tako bi-stroumon, kakor malo gdo v Avstriji; zagovarja se tako kakor najbolje prebri^ani advokat in ljudstvo, ki vcaaih ^aiibog proved po zunanjem sodi, pravi, da naj vor-a odskodnina bi bila za Ofenkeima in za Avstrijo, ako bi ga za limine nop ministra imenovali. Kako je pa mo-goLe, da so tako bistroumno zagovarja, in da pozna vse advokatsko zaplete? Ljudstvo ti je tudi tukaj svojo urnislilo. Ono pravi, da je njogov zagovornik dr. Neuda mm dolgo proje (privntno) zatozbo in moreda fie kujo napravil nego dri. pravnik, iu da ao je Of. v svoji la-stni palnci na Sehwarzbergovem tr||u zagovarjal prod to obtozbo in da so je uze doma tedaj pripravil na tako zamotana vpra§anja, kakorSna mu stavi sedaj soduik dr. Wittmann. Ta obravnava je odkrila tudi, da je bil minister Bannhaug upravni svetnik pri depositoi banki, katoro mesto bi lopot dobil, ako bi enkrat iz ministerstva sto-pll ali stopiti moral. Stoprv mej obravnavo 83 jo odpo-vedal tej aHpiraeiji. Vse, kakor (liskra! Sm«»k in indignaeijo vzbudilo jo dr. Sohindlerjevo pismo do Of., v katerein ga prav pryateljsko prosi, naj bi ga za upravnega svetnika imenovati. In ko je dr. Neuda zaktoval, naj se tudi Sehindler kot prica pozove, sklenilo je sodnistvo da to nikakor ne more biti, kor pismo dosta j a s n 0 g 0 v 0 r i, njegove izpovedi bi bi'o brez potrebe. Da, tirolski Greater ny mogol in no more veeega zado^;enja dobiti nego 8 to izjavo. Moz, ki jo I. 68 toliko lopik fraz zoper sebicnost jezuvitov v drz. zboru izgovoril, in ki se jo ustmeno in pismeno boril za lepe ideale LloveLanstva, je bas v istem letu Ofenkeima prosi 1 za nckaj umazanib tisoeakov in, t* na §ko-do ubornega ljudstva. In ti ustavoverci koto biti §e osreeitelji narodov? klerikalci so ga uze takrat boljo poznali, nego njegovi tovariSi Hberalci. Dr. Radoslav Rizlag jn od vlado i men0van v cen-tralno komisijo za vrejenjo zemljiscnega davka.. Njegov namestnik je menda K. Desman. K. M. Politicni pregled. V Gorici 21, januvarja. Y^raj je za&l dr2avni zbor zopet svoje redne seje. Svet pri&kaje viharnih razprav in v resnici bi se bilo fcuditi, ko ne bi oppozbija porabila 0-fenheim-ov proces, boljse redeno §kanda!, proti ustavovemi stranki. Nadalje je gotovo, di ^ bodo slov. poslanci ministerstvo ostro interpellovali za-rad krivic, ki so se godile pri volitvak v trg. zbornico. — Kakor se sli5i, pride morda se te dni tudi pontebska Crta in s to v zvezi predelska zeleznica pred dr2. zbor.— OfenheimoT proces odkriva zmerom vece sle-parije v krogi najvisih gospodov; sam minister Bankans je tolikokrat iraenovan po Ofenhejmu kot uzi'ok te ali one nerednosti, da se bo te^ko mo-gel vefi zdrJevati na ministerski klopi. Nemski listi opevajo zmago ustavovercer pri kranjskih vo-litvah; Ceski listi pa pravijo, da se bodo se le zdaj Tranjski poslanci nauCili, kako je treba delati in odlo5no postopati proti wvrazmku, ki je tako krut in nepraviCen, kakor tistavoverci. Kakor mi uie dolgo Casa poudarjamo, piSejo zdaj, tudi poljski listi za ediaost v taboru oppbzi-cije in svetujejo, naj bi se snidli vsi opponcijonal-ni poslanci in kaj veljavnega za yse sklenili, do-govoijena in edina naj bi bila taktika opposicije. V Cmogori vre; TurSka ylada no6e kazuoyati tui-fikih pobijalcev v Podgorici dokler Cmogorski inez ne izrofci krivih Crnogorcev turSkim oblasfcni-jam, da bodo na Turgkem kaznovaui. Knez uo6e dbvoliti tega, ker je Ornogora samostalna driava in sroje zlofiince lehko doma kaznuje. ~- Vsled tega prett resen razpor, katerega pomiriti si na yso mo6 prizadeva evropska dipiomacija. Morda so'to za zdaj posreft; a dolgo ne bo miru na Balkauu, top je pripravljen in lo§6a je zmerom prizgana.*— Spanjski kralj je dosel v Madrid; sprejem je bil sicer sloyosen, pa no posebuo navduSen, Kralj se poda zdaj precej k severni arinadi, da se zaene boj proti Karlistom. — Avstrija, Nemfiija iu Rusfca bodo kakor se slisl, precej pripoznale novo vlado.— Nom5ija je velik, zdaj se neprerailunljiv korak sto-rila v Spauiji z orozjem, ker se je vinesala v do-inaco vojsko. Ker so onidau streljuli Karjisti 11a neko unesrefiono nemSko lady'o, vrgel jo nemSki kapitan Zombsch 100 nemskik vojakov v gpanjsko trdiyavo Zarauz, kjer so Karliste po kratkem boji pregnali, iu ueinsko zastavo vsadili. Na Francoskom so BonaparliBti sopet zmagali pri eni dopolnitui volitvi; ta stranka strasno na-produ,je. V narodni skupddiiii je uajvoiJa zmefinjava; najbr^e no bo vladi druzega ostalo, kakor razpust tega fiudnoga, vocnoga parlamenh.— Razne vesti. (mn u#i««ijiI2i trorlXhem), kder so mawikaj «n$-rodnega godi, mora, so-ve-da tudi slovenfteinft t r p e t i. Uci jo letos v vsok trek razredik prof. D,, katori gotovo tnanj slovon^ine zna, kakor vfliik , prvo-Solec gimnazijaki, kajfci ta „U(ioui" utitolj slovensdine Sodobro fi i t a t i slovenski nezna. Nij mil sio«r dokej za-meriti tega, kor on za slovoufioino nij aprobiran, am* pak samo za geografijo in zgodovino, v katorik predmetikje strokovnik. Bolj pak je zameriti vodstvu tega zavoda, katerotnu to ny(?)( znano in katoremu bi bilo priskrboti, da &e izr*|enoi tudi kaj m a 10 r in S e i n 0 navadijo ,—Ker tedaj prof. D. slovenScuii nij kos, tudi nalog ne popoprarlja (pa jik tudi ne moro), ampak ce kandidatj« pifio kakontr logo, zapise le red pod zadaco. Izvrsten red dobi pa le oni, ki krasno pise (kalligrafuje), naj poUin nalo-ga mrgoli slovnigkik pogrcSkov. ; y In tako se prigodi. da marsikateri kaadidat, kateremu sloven§6ina vrlo dobro tefie, mora se zadovo-ijiti konoo lota se suhim „genugem!om," mod torn, ko drug publoglavoz se Msekrgut-oma figurira 1 NaJ-so li to v nebo vpijofie krivice? Pa §e vefi! Kakor' ,$u-jemo vadi ta gospod colo gojeneo III. leta v presfcay-ljanji iz slovenS6ine na nemSSino, namesto da bi\ueil predpisano literaturo slovonsko, nauk 0 prenosik, itdJ Tudi so bajo med slovenskouro—„S v a b s $ i n aMgoji in v njtj kramlja!!Zakaj bi se paS togag. D.raji za ne m s fi i-n 0 ne porabilo? Sloven85ino na preparandyi treba.-bogme 1 veScemu ucitelju izroSiti, no takomu; kaj naj ,h& od ljudskoga u^itelja pae tirja, do ue tomoljito znanjo slov. jezika ? I— Upamo, da gosp. inspektor Klodi5 ne bo vec daljo k temu molcal. R. K. C!P«i. draiiv«"»dinos<,l;Na Svefinico, 2. dne fe^ bruarija,ob 3 popoludne bode v dvorani stare sokprijSftr. Ivanu prvi obemi zbor politifinega druStva KEdinostn za trzaSko okolico. Za5asni odbor vljudno vabi yse gg* ude in rodoljube, naj se ga blagovolijo vdeleziti, da se postavi to dan trdna bran na§im pravicam. V edinosti inseskupnim prizadevanjem nam bo raogo&enasestanje polajgati in si pridobiti obSno spoStovanje. Na dnevnwn redu bodo tele toSke: 1. Predsednikov pozdrav, govor in razlaganjo drustvenega namena. 2. Tajnikovo poro&lo 0 dosedajnera dolovanji. 3. Govor 0 potrebak tr&ajke okoliee. 4. Volitev rednega dru§tvenega, odbora. 5..P^a-mezni nasveti in predlogi ^. druzabnikov,. 6. Sklep: Zafiasni odbor pristavlja, da se mej predmeti, s katennw se je doslej petal, nakaja tudi odprava sedanjih okolifi^ nib iupanov (capi distrettuali) iu postavljenje doma6)h zaupnik moz na njikovo mesto. Ta predmot izrafils druzimi vred novemu stalnemu odboru, da ga §e natanjo-neje pretrese in kakor kitro mogoSe ria dnevni red dene. Pri Sv. Ivanu v Vrdelji, dno 10. januarija J 875. /Wje^ovo velicanntvo cosar Avstrijslfl) n$ p0- tovanji. Iz Pulja se javlja, da se vsa flota pripravlji; da bode spremljala na§oga sv. cesarja na potovanji v Dalraacijo. Pri jtej priloznosti se napravijo velikanske manovre, ki bodo' predstavljalp pomorsko vojsko.- (Blagi darNeij), gospod grof Giulay, je poda-ril 500 gold, za uboge ,diiake goriskik Sol. Cloyekolju- bi,ki zamorote kaj podariti ubogim dijakom, posneniajte gospod gr> Giulay-a! (Rratje iHorpnrgo) se pri priloznosti materne smrti podarili za nboge gorigke kristjane 100 gold., in za nboge jude, njihove sobrate 100 gold. Gotovo po-snemanja vredno in cloveSansko! ,(!iov Concert v gie