GLAS NARODA *
r
i
List: slovenskih jdelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in tke United States.
bwcid cvety day except Sunday« and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELKFON: CHeli«* 3—3878
NO. 297. — STEV. 297.
«ntw«d m Bnond Plan Matter September 21, 1903, a* iht Port Offict tt New York, N. Y.. under Act of Oongrese of March 3, 1170
TELEFON: OHelsea 3—««7»
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 20, 1933. — SREDA, 20. DECEMBRA 1933
VOLUME ILL — LETNIK ZLI
HITLER JE STAVIL FRANCOZOM NOVE PREDLOGE
PONUDIL JIM JE POGODBO 0 NENAPADANJU, KI BI BILA DESET LET VELJAVNA
Francoski kabinet in najvišji vojaški svet sta preštudirala Hitlerjev program, pa nista ž njim nič kaj zadovoljna. — Sir John Simon je dospel v Par*iz v svrho posredovanja. — Suvich je sporočil Mussoliniju o svojem uspehu.
PARIZ, Francija, I 9. decembra. — Nemški državni kancler Hitler je predložil francoski vladi de-finitiven program za oborožitev Nemčije. Francija pa tudi s tem najnovejšim programom ni zadovoljna in zato so dospela francosko-nemška pogajanja na mrtvo točko.
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bodo Francozi sploh ignorirali Nemčijo, dokler Hitler ne zmanjša svojih zahtev.
V četrtek bo odpotoval v Pariz francoski zunanji minister Sir John Simon. Najprej se bo posvetoval s Paul-Boncourom, francoskim zunanjim ministrom, in najbrž tudi z ministrskim predsednikom Chautempsom.
Svrha njegovega potovanja bo, posredovati med Francijo in Nemčijo.
Paul-Boncour bi se strinjal z bolj zmernim programom, ki bi ga bilo mogoče preložiti svetu narodne obrambe, francoskemu kabinetu in zaveznikom Francije.
Najnovejši nemški program vsebuje zahtevo, naj ima Nemčija armado, broječo tristotisoč mož, ki naj bodo dobro obroženi. Nadalje naj bo Nemčiji \ dovoljeno imeti v isterji razmerju tudi ves ostali voj-' ni materijah Po Hitlerjevem zatrdilu nimajo udar- j ne čete, ki so strogo narodno socijahstična organi-' zacija, nobenega stika z redno nemško armado.
Francija tega nikakor noče dovoliti, pač pa zahteva, da bi morala biti znatno zmanjšana nemška armada pod stalno kontrolo. Za kontrolo so tudi Poljska, Cehslovaška in Jugoslavija.
Za jamsčino nudi Hitler Franciji pogodbo o ne-napadanju, ki naj bi bila veljavna deset let.
PARIZ, Francija, I 9. decembra. — Vlada hoče izvedeti, kakšnega mnenja je francoska javnost glede francosko-nemških odnošajev. Zato bo pozvala še pred novim letom zbornico, naj ji izreče v tej zadevi zaupnico.
Svet narodne obrambe, v katerem so poleg vojaških dostojanstvenikov tudi vojni minister Dala-dier, mornariški minister Sarraut in minister za zra-koplovbo Pierre Cot, bo natančno proučil franco-sko-nemški položaj.
RIM, Italija, I 9. decembra. — Fulvio Suvich, itaJ lijanski državni podtajnik za zunanje zadeve, je da-1 nes sporočil ministrskemu predsedniku Mussolini-» ju, o čem se je posvetoval z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem.
Suvichevemu poročilu, ki pa ni bilo objavljeno, pripisuje javnost veliko važnost.
Ko bo obiskal Sir John Simon Mussolinija, bosta razpravljala izključno le o nameravani konferenci med štirimi velesilami.
BERLIN, Nemčija, 19. decembra. — Gottfried Feder, predsednik zveze nemških tehnikov, je imel tukaj govor, v katerem je rekel, da bo Nemčija, ko | bo enkrat uredila svoje gospodarstvo, izšla kot! zmagovalka iz ''mirovne svetovne vojne".
— Ko bo končana obnova našega gospodarskega življenja, bo napočil čas, ko se bomo posvetili yisjim nalogam. Naš narod bomo povedli v kraljestvo dela in (asti.
General Potiorek umrl v Celovcu
POGAJANJA ZA WRIGHT0V AER0PLAN
Smithsonian zavod želi dobiti prvi Wrightov aeroplan. — Lindbergh se bo pogajal z angleškim muzejem.
I FRANCOZI SO i TRDOVRATNI
Vojni svet j e zavrnil nemško zahtevo za večjo armado. — Francija bo poklicala armado iz Afrike.
Pariz, Fracnija, 19. decembra. Najvišja francoska vojaška oblast je na tajili .seji. katere s"t»a se ude-JežPa tudi .šef generalnega stavba j general Maxime Wevgand in vojni man ret er Eckmard Daladier. ak.Vni'ia. da jc natsprotaia zopet»i ob orožrt v i X oni r i je.
Xa(j višji vojni svet je razprav-| Ijal o zahtevah 'kamelerja' Ilitler-j ja ter se je izrabit protii njim. Svoj 'sklep 'bo predložil (vladi v potrdilo. Ko ibodo vojni, mornariški in j nrakop'ovni minirttri pre«*Vdali I poročilo vojnega ?>v«ta. bo vlada ! poklala odg-ovor v Berlin.
Vojni svet je ti tU i razpravljal I I o t eni. da bi bila francoska arma-j j tka polnostcivilna tudi v Vtili. ki se prhiio z letom 1936. ko se bo1
I pričelo rut rt i nizko stevi'o rojstev j tekom svetovne vojne. Vojni .svt*t ] je sk krnil. da l>o poklieanih v ar-j mado 15.000 an-ož in <la pride v Francijo tudi arniatla. ki je sedaj nasrtamjena v Afriki.	;
Sklep (vojnega sveta je v soglasju z izjavo prejšnjega t«bm. da bodo Francija. Poljska in Ma-1 ]» anlanta stale v skupni fronti proti A-.saki oborožitvi X eme i jc. To j »talix-e je ]>osVdica konference; med francoskim zunanjim mini-J strain Rml^Boneourjem in oelio-Slovalškim izunamjim ministrom dr. I Beinešem ter razgovora Paiul-Bon- j courja -z angleškim in italijan-1 sk i m powlauik oni.
Po sijajneun vojaškem službovanju je bil genearl Potiore-k go-verner iVisne in Hercegovine. ko je bi l ii'HKI vojvoda Franc Kerdi-mtind uMreljtm »v Sarajevu 28. junija 1914. Vsestransko so let h. j doltžili Potioreka. da ni skrbel z.i Kad<vrt no varnost nad vojvod". Xijejrov umor je imel /a posledico svetovno vojno.
Xavzlie splošni obsodbi je cesar Franc Jožef imenoval gen« rala Potiorfckrf 7<i ivrliovnegai poveljnika avstrijske vojske, ki jc vpa:l! a v Srbijo let« 1914. Srbi .so imeli lr malo utrjene postojanke in I'^tin-rek ji* dosegi lepe uspehe. Pozneje je avstrijska armada počivala in .i«1 bila konečno odrezan i oil .svojih zalog ter se j<' v iveivdu u-maknila. Srbska vojska jc Avstrijce napadla in v teh 'bojih sr
Washington, D. C., 1!). dec. — Smitlisonrain zavod se je odločil, tla konča .svoj dolgoletni spor z! Or vil Le AVrightom in da dobi najdragocenejši avijatieni pretlmet — prvi Wirightov aeroplan.
Smithsonian zavod je naprosil Cbarlesa A. iLi'ndberghy>. da v t con ! •spomi sprejme (vlogo posredovalca*. Zavod je ponudil \Vri«rhi1u za ■ njegov aeroplan na jod Lien nej^e me-1 t o v muzeju in bo stal pred ae.ro-j planomi "Spirit of St. I^ouis". s j katerim je Lindbergh prvi preletel Atlantik.
Tajnik ninreja dr. Charles (i. j A'bbot je \Vrig<htu tudi predložili napis. ki bo pritrjen na njegov j acrop'ian in iz katerega bo raz-j vklno. da jc bi'. Wright prvi. ki je r*lclal arvoplan. katerega proni I stroj in je noml človeka.
Spor med Smithsonian zavodom in Wri-jrhto-m .se. je pričel, ko je prejšnji rer.Tiattc^j nniKeja Cri-oi'jre Miayniard postavil v muzej Lanpr-layev aeroplaci z napisom, da je to prvi Htmj. ki je v /.raku nesel človeka.
To označbo je Orville Wright nniaftral 15a žaljivo. Sedalnji odbor muzeja je priznal, d-jr Mavnardo-va oznaCiha ni ibila praivilna in je napis že pred leti oclstranu.
Ta spor jt> ianed iza posledico, da je "Wright svoj prvi aieropLan po-v Science Mhvfeuan v South Kensington v An^iji. kjer se sedaj nahaja od leta 1028. Do lepa leta je "Wright imel aeroplan v svoji hiši v Dayton. O. in je čakal. da bi bil zanj najden prime- ( ^11 'prostor iv Ameriki.	j
"Wriglvtu v tpočotst so ibile prire-jerhe velike s\včano/ti v spomin na njegov prvi pole* z aeroplanom leta 190.?.
Avstrijci Mgubili S0.000 mož. in po'eg t»-«ra še wliko mcw-v/uno vojnega materijala ter >0 s<» shilrnjič morali umakniti iz Si'bije. Tedaj j bil Potiorek odstavljen kot vr-. hovni j»«»vci|.niik in se je umaknil I v i/asebr.o življenje v CVlovee.
kjer je <xl t«Hlaj naprej živel do 'svoj«« smrti.
Vs!"ed nemške zahteve je prišel general Weygand do prepričanja. <la mora biti francoska- vojska poluastevilinia« un do^>ro iii\-ežbana. G-e.nera-1 .se je pred kratkim vnndl iz Afrike, kjer je nadzoroval ta-mošnjo armado ter videl, koliko teh čet bi bilo mogoče poklicati v Francijo. S temi četami bo nadomeščena. vrzel, ki se bo pojavila čez dve leti.
NOVO POSLOPJE
ZA POSLANIŠTVO
INSULL HOČE V ANGLIJO
Moskva, Rusija, 19. decembra. Poslanik "WHlialm C. Bullitt se je odločil, da scfzida novo p-.Jopje za auner.i^ko ]x*vlanist|\-o.
Z zkkin^jvin bodo takoj pričeli. k<nbtrtlo izde'iH.ni načrti in kon-jrrcs Združenih držav do vol it po-trrtbno \-soto.
Ker ni mo^rel najiti nobeii^a primerm-^ra poslopja, se je odločil. da sefrida' novo poslopje.
Sovjetska vlada, je s to odločitvijo zelo zadovoljna, ker do sedaj Iše nobena država ni zgradila -Ivojegiai j Wan išt va.
Po«!tani'k Bullutt <bo še ta teden onlipotoval iz Moskve ter se bo 28. decembra odpeljal 7. ameriškim parnikom "\Vashingt<*rooni" iz Havre. V 'Rusijo se bo vrnil v februarju.
TRISTO ŽRTEV VIHARJA
Bombay, Indija, 19. decembra. Srlen tajfun, ki je divjatt izačetkom tega ftexlma nad CMiidambaram 0-kra.>em. je iza literal nad tristo čl-o-voških žrtev.	tisoče Ofseb
br<fz strehe.
Atene, Grška, 19. decembra. — Samuel Insnvll aiaimorava iti v Anglijo. kadar poteče oijetgovo <lovo-l.rtMije za bivam je na (trškem 31. jaimEaivu An-g-Ieški konzul je rekel. da mu ne v i/i r a injegovega pdtinega llista. ddkVr nima jxus«-!)-lie-.ga na-roerla' svoje »vlade.
TivnlU. ki je star 74 lW. ji» v<*či-niomsi v i>ostelji. odkar 11111 je na-zm«tnHa gi-ška. vlada, da mora zapustiti Grško naj|>otaneje 31. januarja.
Prvotno bi imel odpotavati že 31. decembra, toda grška vlada nvu je dovoljenje podaljšala za en mesec.
An*errriki konzul mu je r vzel 11 je-1 gov potni Ji/st in ga preklical, toda sedaj se pogaja za nov potni list,.
Kot pravi "Renterjeva1 časnikarska agorutura, je amnrivki poslanik v At en a i! 1 že sprejmi (naročilo svoje vlade, da TmisuHu vrne potni lisft. a.ko hi gi-ška ivlada »2111 j prosila.
London, Anglija, 19. dee. — S Satmue-lojn Tnsuill-om bo augle-ška vlada yxistopala na isti način kot z vscukLm Amerikamcem. ki int» ameriški potni list. T>a je ibil rojetn v Tvondonu in da je J je bil amglelski državl jan, pri tem jie pride v pošte v.
GOSPODARSTVO PEŠA V ITALIJI
Mussolini hoče znižati stroške za izdelke. — Trgovina je zelo zastala. Uvoz in izvoz sta padla.
Rim, Italija, 1J). decembra. —: Italija je vpeljala splošno znižanje plač. da pridejo Iv soglasje > }>oložaj<'ni. ki je nasta! vsled depresije štirih let.
Vladnim lushu/.benceon je -bila ZliižiMna plača /.a H odstotkov, ravno tako so bile. znižane plače vsem drugim delavcem. V sorazmerju s tem. bo vlada skušala f/.nižati tudi ceno zivM'om.
Da :j<t to /jtižanje i]>otrebno. j» i*azvLdno ■/. italijanske in<«/.em-ke trgovine. Svetovna trgovinn- Italije je od l>eta 1929 stalno padala, le v tretji četrtini letošnjega h "Ta k«' jc nekoliko i/boljš;i'a. Na dru-'^i -strajti pa jc ravno v trm četrtletju imela .najnvanj dobički. Padec v i/.vozu je dokaz, tla je Italija izgubila mnogo trgov, na katere je bila navezana. To j«- r/.elo hud udaren za Italijo, kur mora prodati Mvoje izdelke, da in »re plačati surovine, ki jih mora dova-ža,ti iz tujih dežel'. l>a pa more Italija s svojimi izdelki tekmovati 7. enakimi irrtelki drugih <lež« l. jim je ibrlo treba znižati ceno s tem. da so bile znižane plače delavcem.

KAPITAN SE _JE USTRELIL
Ameriški parnik je nasedel na skal o.— Kapitan iz New Yorka se je u-strelil. — Parnik upajo rešiti.
1________
1	.
Famagusta, otok Ciper, lf). decembra. — Kapitan Arthur T. Hi-ekev. .poveljnik prilika Kxa'd-ch, ki je last American Export Line. 'se .h« ius1relil. ko je njihova ladja 1 nasedla v .soboto o poLnoči ob .sc-
I	vernem obrežju Cipra v Sredo-'^■mskeni morju.
Exarch je nasedel ob mirnem j morju pol* milje zapathio od rta Plakoti. Stwji so -bili j>oškodoVa-| ni in- v parnik je pričela teči voda. Pa-rnik 11 je hitel na <K)inoč. parnik iste družbe Exchange, ki ga bo skušal rešiti s tem. <la mu od vza.ni e tovor.
Ako bo vreme ostado še dalje le-!>o. pannik ne bo v nikaki nevarnosti. Ost«m potnikov .mj s jxarni-ka pripeljali v F-jniagU/vtt>.
Parohnnlna <li"užba je rulredila. da lx» kapitaouovo truplo balfcami-ramo in s parnikom Kxl-Jia.^r*^ pripeljano v Xcw York.
Exaneh. ki je t<»vorni in potniški pamik. jc oiljylu! i z X<-\v V»>.r-ka U.">. oka ob r a »v priMan išča Sredozemskega in Rdečega morja. Parnik ima 5S39 ton in je dolg 4(X) čevljev.
Kapitan Hickey jc bil samec in ie bil star 37 ilet. Stamoval je Rool*e.ster. X. Y. Za poveljnika pamika je bil imenovan M a 1932.
PREMIRJE V GRAN CHACO
Mirovna pogajanja se bodo začela v soboto v Montevideo. — Premirje je bilo sklenjeno o polnoči.
Montevideo, Uruguay, 19. dec. Premirje v (Jran Ohaco. ki pome-nja istočasno tudi premirje na Msej 'zapadni izemeljski polobli, je stopilo v veljavo danes opolnoči.
Xa 300 milj dolgi fronti v div-jinr.i4inne<d Bolivijo in Paragvajem je za vladal mir.
je že tudi skrajni čas. da •ta obe stranki od'! tožil i orožje.
Bojev se je ud leže val o 1.>0.000 vojaikov. 30.000 jih je padlo. 20 tlv»w" jih jc br'<> pa «Ml\tNlenih v Ujetniwtvo. 'Xa titsoče jih leži ra-
II	jeiniIi cfcirama bolnih v ]>r*>viizo-rlčinh j^nKmicah.
Premirje je izposlo\^aila po^^bna komisija Lige narodov, iin do'o-čeno .H' 'bilo. >«la bo trajalo do pvl-noči 31. -decembra.
«Skoro goitovo bo pa do onega časa skVnjen mir ter ho uravnan spoa-. ki je trajal mad ]»<^tdeset let.
VIHARJI NA SEVERO-ZAPADU
Seatle, Wash., lfl. decembra. — Strašni viharji, ki divjajo po se-verozaijxlau. so zahtevali zopet 2 čldveški žrtvi. Več mest je poplavljenih. ladje pa ne morejo v pristanišča.
«koda, iki so jo povaročlle narasle reke, je ognotoiina.
S0VJETIS0 j POBRALI ŽITO
Glavne province s d izpo!-1 nile kvoto. — Sedaj je dovoljena prosta trgovina. — Železniški promet pomanjkljiv.
Moskva, Rusija, 19. decembra. Poglavitni poljedelski kraji .so skončali svojo oddajo žita državi in kmetom je sedaj dovoljeno prodati svoje žito. Ti poglavitni kraji so: sttvaitni Kavkaz. pM ramed sedmih Ukrajinskih provinc, tar-tarska republika. Krim. 1 Jaški r. Mohlavija. Armenija in ipr«>vincc MiMkjva. Ljeiiingrajd. Xižji \invi>. rod. Ivamn*o in Y<»l«ra.
Od teh je severni Kavkaz |x.li-1 ičn o maj važnejši, kajti ravmt tukaj se je pokazala največja opozicija proti kolektivnim kmetijam. Ko je. Kajvkaz 11. <lecembra .skon'al ^xldajo žila. se je 10 zbudilo dva meseca pi-ej in izročen i h je bilo 500.000 .ton več žita kot lansko leto.
Vsled tega pra\-ijo "I z ves t ja". da je kolaktivizaeija zmagala nad kulaki (malimi kmeti) in da je letaš izaklnje lieto. ko je imela vlada kake neprilike s severnim K-:u-kaizom.
Vendar pa jc trgovina z živili ze!o ovirana, ker je železniški promet zelo pomanjkljiv in prebivalstvo po deželi le z (veliko težavo dob i industrijske icdellke in s<d.
"\"lada sedaj . izdeluje načrt za boljši Wagovni prtnnet. knjti tovorni vlaki vozijo <lo 30 od,stc»t'kov pod didlooeno normalo. Ravno tako pa je t ied i potrebno pravil no raJzdeliti industrijske i izdelke, zato je treba izkutVuega ravnatelja, ki bo reorganizira!« razdelitev izdelkov. Sovjetska, vlada bo najbr-že Mžoela na. to mesto zastopnika kake veliikc ameriške družbe.
Med kmetskim in mestnim prebivalstvom v Rusiji je vHlika vrzel. 7j» kmeta ima denar le majhno veljavo. ak<» zanj ne more dohiti blag™ in če mu niso stavljene prevelike ovire, da more č-v^ >vo-jo potrebo pride'ati žita. katerega nrore .]>in .dati in mato kupiti drugega blaga, ki ga potreboje.
ILEANA IMA DRUGEGA OTROKA
Dunaj, Avstrija, 19. decembra. Princesa lleana je v Moedlimgu povila .svojega drugega, otroka, lleana. ki je hči rranuuvike kralji- lavceni. ce Marije, j« žena avstrijskega na<l voj vode Antona. Otrok, ki je deklica, 'bo krščetn na ime lleauia ^rarija.
Mati princese Ileutne. kraljica Mai-ija. !b<> otrokova botra, boter pa bo bivši špain^ki kralj Alfonz.
T«> je že drugi lleanin otrok. Prvi je sin. ki je star 18 mesecev
OBREŽNA STRAŽA BO ODPRAVLJENA
Washington, D. C., 1!>. dec. — Predsednik .Kooscvelt se je danes posvetoval s poveljniki »obrežne .straže in mornarice. RazraMjali I so. 4caiko ibi .združili obrežno stra-
flaročite se na "GLAS NARODA" ,žo in mo.ma.rico. Pjtva je podne-največji slovenski dnevnih » jena zakladiiiakemu, druga pa. Združenih državah,	mornariškemu departnaentu, _
- , jci
j OB SARAJEVSKEM ATENTATU
JE BIL GOVERNER BOSNE
DUNAJ, Avstrija, 1 9. decembra. — Gen. Oskar Potiorek, ki je bil najžalostnejša podoba v svetovni vojni, je umrl v Celovcu na Koroškem v starosti 80 let.
m5w york, wednesday, december 20, 1933
TTnr LARGEST slovene daily in V. 9.
||	"Glas Naroda"	j
OwMd ud Pub limed bj ML0VKN1C PUBLISHING COMTABTX
(A OorporatloaV
of bulreM *t tbe corporation and addresses of above officer«: 1Mb Stre**. Harwich at Manhattan. New Tevfc City. N. Y.
NOVA FRANCOSKA VLADA
QLAB NARODA" (Talca af the Pe»»fe>
Inmd Brery Day Except Sundays and Holidays
lato valja m Ameriko In
i • .vmm* ....«••••
pol leta
•000
90.00 $1.00
fce New York aa celo leto	17.00'
Za pol leta.................» $3.90
Za lnoeematro ea črto leto ....... $7.00
Za pol leta....................$3.W>
Subscription Yearly K 00
Advertisement on Agreement
«Qlas Naroda" labala vaakl dan liwanll nedelj In pnumftor brea podpisa In oeebnoetl ee ne priofttejejo. Denar noj se blasoTOil yaBUatl po Money Order. Prt spremembi kraja naroteikor. prosimo, da ee prejfinje blvallfifie naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
"6LA8 NAHODA", tU W. 18th Street. New Yerk. h. r Telephone: CUelsea 1—1878
Po komaj dvodnevni (kritei je bila sestavljena nova francoska vlada, že rpeta |\- iralzdiojbju paldra-pega 'beta. Predseduje ji rad. Chauftomps. ki je obemetm notrainji minister. Vlada je ie .malio ren-o-vipana izdaja v zbornici zrušene Sarrwafcove vlade. l^e utirje novi ministri no v nj-ej med osemrnaj-fftrmi, k «1 i k or jiih šteje; vsi ivaiž-nejši Tesori so osita'1 i v starih rokah. med njimi notranji, zunanji in finančni.
Po vsem ni čudno. ko vsi komentarji o a to v i vladi, francoska m in o zeimsk i. soglašajo v sodbi, (la 'bo tukli Cliautemipsov kabinet le kratkotrajen in da imai izrazito ipreihoden značaj. Late.ntna po-Irirtriiena kriza, na kateri tnpi ]var-lament zaradi kratketvidneisti do-gamartiene socijydfne demokracije že! ve.s čas ipo ilevi-earski zmagi pri lanskih. volitvah. traja v nezmanj-meni dalje .kljub razmeroma kiitri sestavi novega kabine t ai.
Chaaiteaiups se mora kretati in 'boriti na iistili vuOkanivnih tleh. na ika«t«rih so se ponesrečili fvs i njegovi ipredniki iz levičarskega tabora. Kakoir ti niso imeli, tudi novi predsednik ni ima Iza seboj jit-kake zanesljive večine i:i zato ni-kakega janrast v:t, da ne. pade .morda že pri (prvini glasovanj y v zbornici.
' Vzrok za nestabiLimst in mv»i-gurmwt v»e!i 'levičarskih vlad v Flnanciji je v net^an'!s\jivo.st i in ne-preračunl jip-osti francoske socijal-ne dejmo krači je. Ta do n*ed:nvne-ga najjačja stratnka v 'pariškem parlamentu je danes menda Sredini 'tipični reprezentat ipred vojnega marksizma. Med vsemi soei-j»:iili»t'iviii¥nii strankami se samo francoska še trdovratno in <-.zko-srčuvo drži sviojih dogtonn. čeprav je jasno že vsemu .-ivetu. da so se obrabile in preživele. Xa pojave francoskega političnega življenja ne gledi* a stališča FraueozT.. marveč je z nevzdržnega razrednega Kt-avi'*va socnja-l ist i-c-neura dogmatika. Po ;teh m oj ill inaisorih usmerja svojo taiktkko ne prl-ede na dr-žaj\"1ie in1?'rc>;e in tudi ne-^lede na resniče interese <lela v.st vn.. Z.urad i svojega oortodoksroegra tališča
Ju
LIGA NARODOV
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
f £
Dopisi
Brooklyn, N. Y.
Mladinski labor pridno j>ri-prav^ija. da i/j«»p«\t lot«».s na^wweli liewvorskr Sloveitee z •božičnim programom. \a Sveti dan <»b treh pr«ptJ!<hie bodo iiastoix>il'i V Slovenskem \'arodnem TKxuiu /. razno-vrr.stn.im in-ojrranHMn j>ri hožiTneini drevwtti. Sv. Mikhnvž pa 1ndi ne ?»<» na r.ijc poza'bil in b<> •roto'vo ]>ripr.3vil darilo /a v.sake<r;r.
——ap—
Peter Zgaga
eep svoj';' stranke, kaik-or da bi s»' itd.'ot-.il z;:" \>-tiij» v vlado, čeiprav današijji* razmere 1<» nujjio zahtevajo. Tudi /a-kjoa'lii-ijo med levico in doniiM). za m: kak obnovljeni režim narodne slcge. kakr^ne-jrai je imela Francija h ta l^Gti pod Poincareijem. .-o izprledi en-krat še ftiabi. Vendar pa ne bo dnfcetr;)' izlioda ali pa mcrajo neizbežno prki vo.it ve. Xa ti dve ab ternatiivi, ki Iaiiko prine-eta končno rešitev i/, zairate. t či.vidsio tudi č.akata Ilerriot in Tardieit. naj-};tč:a po'itK-na <livh-ova sodobne Francije.
Liga je polagoma postala zveza demokratičnih držav. Demokratski narodi so pn^vzeli vodstvo pri stvoritvi Lige ill ustano\*ili so jo, <Ia l)i bila demokracija eagotov-Ijema vBemu svetu. Demokratično naeelo joLigina ]>rva postava, in po tem načelu so si vsi narodi en-ukl. Vsi ti narodi se trudijo, da tudi v svojih mejah v^rže načelo svobode.
ligo so ustanovili, ker so bij,i v nevarnosti, da izgube svojo najdražjo svobodo na korist tujemu utilitarističnemu absolutizmu, proti kateremu so se borili štiri leta in se obenem borili proti vr>jiii. Ti narodi pa so bili demokratični dovolj, da so dali enake pravice v Ligi tudi narodom, ki ne verujejo v demokracijo v svoji deželi.
Po desetih letih v Ligi se je edina absolutna monarhija pncela upirati.
Ilerriot e»e kljulb tej iboleiziui aolo alkt i\no in (zjeJo vidno ndcj.^t vu.je v ipoHiitieneni življenju in ludi v( parlalment u sajnent. Zato je ute-. InDeiljenm sfxl'ba. da 'je 'bi'io sklice-, vauije na bolezen le izjrovoc- in da ■ jo v rc.s>nici odklonil predtsedsl vo | vlade zato. ker se mu -položaj še, ne zdi zr«.j: in ker za brezplodno detlo noče izrabljati s\iojih sil i«i ne riskira'ti .-r«<;)je avtonhtete. ►Storili ,><• to tem lažije. ker štejejo Ohau-; t;e:ni!i>^«i med njegove najintLinncj-£e zaarpnrke in .sodelaivce.	(
('jimile Cliiaiitennp« spada med , mlajše voditelje radikalne stran- j ke. Bi'li i? -že im.in wtTski pre d.--'"d-j nik, v vseh dosedanjih štirih v-la-\ <lah levice <j>a ije upravlja«! .nhwbr«- | nji -resor. ki je. kaktar smio že dmenili. obdržal polejr ]>;rcd.srd-t4tjva iikit sedaj. (V ihno uživa velike .sim-paitije in velik u^'ed. ven-; dar pa n.i verjfitnto. da bi s-e mogel na čehi vlade <b>'i<ri> držati.
Za tinajoejšo r. šiitev frantM.sk e noira.ivjepoli t ične krii'e so tri mož-n-.sti: akitivno scdeblvanjf .soci-jalne d.mokrm-ijo v >'-ičar-keim karte!u, koaVrcijei :!evwe- -brrlz so-eijrvl isto v z de'mm desnice in končno. kot uiltinva ra.tir«, nove volitve. Kaikor kažejo d'oseda.njv izkušnje d ^matičnih soeijal-ixt^v ni in-yit-i. saj ko naje riskirali rax-
USTAVNE REFORME V ITALIJI
Njeni militaristi so se polastili Mandžurije in so potegnili Japonsko iz Lige, ker ji ni hotela priznati, da je bil ia čin miroljuben.
Drugi je bil Hi'tler, ki je v Nemčiji vpeljal absolutno in vojaško diktaturo in liotel razbiti demokratični duh iz-,ven nemških meja ter je odšel iz Lige, da bo hitreje dosegel enakost v dborožitvi.
Italija je edina važna članica v Ligi. ki stoji za njo mi-JitariStični absolutizem. Njen diktator sedaj vabi ostalih 53 članov Lige, da izpremenijo Ligina pravila tako, da bodo všeč onim, ki zametujejo demokracijo. A ko Italija tega Jie doseže, je njen edi'u izhod, da izstopi iz Lige.
Liga pa rajši izgubi Musolinija, kot pa izpolni njegove zahteve. Vendar pa članice Lige ne mislijo, ako bo Mussolini izvršil svojo pretnjo.
Mussolinijeva zahteva, da imajo večje države pri Ligi večjo moč kot pa manjše države, je nasprotna demokraciji.
Vsledtega bo Liga trdno stala za demokracijo in enakost med narodi.
ii t«.
mociu* ar-
l\(l<» >-l* lit' made naših mladih .src.' Vedno pji imajo u.-ipeh. občinstvo jih z užitkom posluva in zato upamo, da »bo-do tudi to pot naši rojak i napolnili dvorano in ji'in dali novejra pi»S»uma z;i bodočnost..
Xajpivj bodo zapeli nekaj ))•>-žičrih 'po.-mi pri drttvocn. zatem pa bo dftklamira'a mala. taleniti-rana Damica. Orar kratko pesni i-eo. Botom sledijo rapnie naroine pis-mi po večini nove. žab stne in vewelo, tako da vse zadovolji. Tudi "Prišla je iniška" ne bo izostala. ker je ibi'a pri zadnjem iz-zvajcatiju takim nairdušenjeni sprejet a.
Xeka.i pix>ebmj«ra ho dvainatičei prizor. "Ma'!i Milčfk". -ki t rži n; fi-robii .nvatere. kako .se mu hud« podi. odkar je mamica odšla n ilruiri >vet. An.«relj »božji pa jra ri* si zomelj-ikejra jrorja in |ra poiie^ k dobri materi.
\ lojro Milčka bo -pel Henr\ Shdbel, na klavirju ho pa vprem lja'a to in |\se dritjre točke nje •rova sostra Pan'! in e. In š" mnotr« (liuipejra. lepeira s<* vani Jjo nudH-i ta dan.
Začetek bo ločno < b uri po I ]>oldne. Zato pridite in ne prepoz j no. <ker-v.saik ■ točke je škoda, č 1 jo zamudite.
A. Š.
V nek*m staro-kraje»k«in <"ai->« >pi-.su ji' izšel natiltMtnji ojtihs :
— Tem jw>ti«n svarimo \>»*. ki širijo zlagamo jrovorico. aiamreč, da'bo imela »ztiota vonošinja našega društva nezaikon.skejra otroka, naj l>re«fcehajo s tem «rrdim obrekma-njem. Zatsta viMioKinja našega <lru-štfva ne ibo imela nobenega (rfr(»-ka. pae »bo {»a imela otr(.'ka druiga za^tavtrtiošinja pc^po^l.iiina Tončka M. Za.-ta.\-o uosi prva 'za.sifrvt»-nošinja. itrujia sm-vl a v on t eš inj a je
samo ujemi' si^reiiVjeva ka. vsh-d ee.sar je tn ba -inatrauti našo zastavo za neoma<leževano. \*.>a-ke«ra. ki ln> še nadalje dril ti* laž-n j i ve jrovorice ter tein ■blatil m-zastavo, bomo >odni.;.-ko za.vle-dovali.
< Klbor
IzobraževaInejra društva v K. *
Xa zemlji re.s imauno !juln?zfn. t<da samo za ceno .>mrti. l'e nam ne bi bilo treba umreti, bi tudi ljubezen bila dokaj brezpomembna zadeva.
Severu
ž i/v i na roti
MOLITVE ZA PROHIBICLJO
Vodstvo Ženske Temperenčne Utiije je pozvalo svoje članice, naj prihodnjo nedeljo molijo, da bi Bog čimprej Vrnil deželi prohibicijo, katero je po trinajstih letih odpravila ljudska volja.
Dvomimo, da bi bila molitev uslišana.
Sicer je pa bogokletje moliti za nekaj, kar je stotri-Jdeset milijonskemu narodu v pogubo in propast.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
francoski socijalisti tudi trmasto odklanjajo \"sako i>o{xodbeno zvezo Iz dnifrimi. čepraiv v .prakti"--Tj-ean/poijrLeda skoro into vetrn iim i le-1 :vičar*'kiniir Ntrankaimi. Xič jih n»* imotti. da- s tem diskretijnajo nekdaj tako popularni 'evičars.ki kartel. onemogočajo vsak trajni levičai>yki režim in pripravljajo tor t-n za. d-c-smčiinvsk.o znifitro pri prihodnjih volitvah. Za uiijnranj-šo ma.le.mkost je njihov voditelj Leon Tihuni pripravljen, da zažene na. polzki parket franeoske zborim-e ono zlo^leisno oranžno lupino — t'aiko se prlasi (pariški par-batmentarnni žargon. — ki si na njoj vAada ^Lriuw nopre.
Zna čiilno p*« neust-aljeaiios't mo-mJentaiiilli političnih razmer je dejstvo, da je odklonil predsedstvi! vlade llferrioit. ki je ^otevo naj-. močnejši vodja ne sanvo radikalov, anaal\-ee. >vse levice. Izprovoril se je na s^x>jo bolezen. Res je bil pred kratkim hudo Ibo-lan' m celo operiran. tako da- bi biJo težko zahtevali od njeg-a. naj prevzame težko ibretme im in istrskega, predsednika v e3Kih, ko se ima vlada okl znortraj fboriti z ogromnim de-ficitom v držaimib financah, na zunaj tpa opraviti z iizredtuo koč-lijivo m.ednairod;no situacijo. Toda
Xa daljnem K-sk im ov.
K.skinii imajo svoje šejre in navade in svoje postave. Postave m» s-troure. Laž notprimier kaznujejo s Miir rjo.
Zato ni nič čaidne^ra. da narml Kskim »v df!sedaj ni proifrrvedel še
ncbeiu'ira diplomata.
*
IJazorožitv»v.]?i konferenca v Ženevi nima posebn-ejia uspeha. frxivitcn vzrok neuspeha j" dejstvo. da crospodje. ki .se konference udeležujejo. .skuš:j > dru^t* razorožiti. ne pii N-fbe.
1'žailjena žena možu :
— Z » i o bt>-( nnvž. .Mož
je rekla svojemu
do: 1i .vi strašen
▼ JUGOSLAVIJO
Za $ 2.70 ...................Din. 100
•» $ 4.95 .................... Din. 200
" % 7.20....................Din. 300
" -$ll.«t» .................... Din. 500
" $22.75....................Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 0 00 " $ 17.50 " $ 42.75 " $ 85.25 " $170.00
.... Lir 100 .... Lir 200 .... Lir 500 .... Lir 1000 .... Lir 2000

KER BH CENE SEDAJ JUTRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI VOLI
Za Izplačilo večjih raeskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje.
OTLAClLA ▼ AMERIŠKIH DOLARJI B Za Izplačilo $5.00 morate poslati.— $ 5.75
»» »» $10.00 " M _______$10.85
•• " $15.00 " " .......»16.—
"»» »i $20.00 " M _____i21 —
•• /» $4oao « •• _____mix
" " $$0.00 •• w ...._.451J0 Pralmmlk doM v it«wa kraja izplačilo v doterjlh. llajna nakazila lzvriujemo po CaUt Latter aa pristojbino $1.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
W*W. JOBS., 9, Z.
ji je pa odiMrni! Ti si pa strašna žertska — z
milijon besedami.
*
Treba je imeti pomun. da —• < d-poveš ljubezni, kadar pp^tkrViš
njeno neszmožners-t.
*
Mlad f sun t .-t* j«- ženil. X> bil praiznovereii. t-»ij.i pred ]>oroko se je za vsjttk slilč . i vseeno odpranil k ve.Ieževalki. Infteč
jtive.it i novi >Lsl''m fašist i "-ne drža-
Fašistični po:itl :iii kros;i >•> pričakovali, da l>'> režim propfla-il j novo u.-ta\ o po fašističm m revo-luci.ioiia.r.i;.*m {muviu n«' pa ]K>tum ivwlauske abornke. ki jo še vedno smatrajo v-aj za forma'1 no de-, nvokrat-'ko ustanovo. Toda Muso-j iini.;,.i •--'> narelcuvali taktični poli-j tični rH:nloiri. da >•• .je odloči' za j
[ park:nicntaini<> ac\-edlH> ovojih j-e-
I	form.
Sedanja poslan.ska zbornii-a 1n» imela, do svoji ira razpu>1a h* š«' dve za-rdanji. Prvo se je ]ni"elo 10. decembra, dnuro pa bo pričel kfiiii ]>rihod.:ijeira I ta in ho na njem zbornica r.-br«ijvnava"a novi drža-vui pn račun za I. PKit—
Nitva -zbornica, ki hu Icvidjena pri ]>rihodiijih fv»d-it vah. !mi imela J lore- le kratko leiri^laNvno dobo } in omejen nianda't. Odobrila bo le novo ust m v o. iKuto bo ]ia lakoj sp«'t i razpušeena.
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cena 20c
s poštnino vred.
i i
"Glas Naroda"
216 West 18th Street
II
TsTpw York. N. V
1 f azi o ž i1'a
Fašistični publicist Cesar in a I S for za je objavil v enem izmed rimskih lifitov daljši članek, v ka-I tereni razpravlja o bližnji refor- | mi italijanske ustave i:i novi ure-j d it v i zakonodajne in izvršne oblasti. Uvodoma ufrotaivl.ja. da .se bo fašistični režim kot dosleden na-r pnot.nrk demokracije ipri bližnjih [ volitva'ii poslednjič poKinžrl dr^e-i danji.li parlamentarnih sredstev | na i/ivedbo svojih reform. Voli-j j t ve. ki se bodo vršile -koncem j j mireai aili pričiitkom aprila pri-I hodn jejra. 'leta«. :bo(h> imeb" enačaj ! ]>Iebiscita. nova po^l-anska zhorni-j ea pa bo sedanji parlamentarni sistem doJkraja likvidiral. Preglasil;? 'bo -novo ustavo in tako uvedla v Italiji korporaei.-ki sistem.
S 11> iVK-liko ref(.rnw> namerava rnžijn odpraviti izražanje volje ita-!ijan.ske<ra ljudsltva1 na "-snovi ^]>'ošne volilne praviee in volilnih plebiscitov. Zakonodajna oblast ne 1k> več niti formalno nadrejfna imiršni. marveč vzporedna /. njo. tako-da se bosta -<d>e izpolnjevali. Po (novi ustavi 'b»» i mol	i>-
blast veliki fašistični svet. ki je v ostalem že sedaj stvarno vrhovni orgati režima. Novi ker po radijski svet bo sieer imel delno Zakonodajno Oblast. 11 da !e v jro.s pod,- irskih in soeijatnih vprašanjih. litična pravna vprašanja pa bo reševali kak druir leprls'Iativui or-jrani. Sforza mend, da bo to najbr-že sedanji senat, ki-pa jra namerava režim \a novo ustavo prav tako doeela preunediti.
Na ta' način, izatključuje Sforza. bo fašistični rcŽiin obvladal 7m-drego. pred katero .se je v zadnjih letih znašel ves civilizirani svet: parlament a'li s<j|Vj:eiti. ^Mussolini se je odločili za srednjo ]jot. ta<ko da 'lio skuišal s ^>oairočjo fašističnih korporaeijskih orjraiviza • c,ij -ter fpolitienilh ustanov, ki so j ijpiKl kontrolo fašistične stranke
216 West 18th Street New York, N. Y.
NAMESTO MILOŠČINE DELO
ZNAČILEN POJAV ČASA
I/ Londona poročajo: še nikoli l.i zabeležila kronika toliko primerov sprave in ponovnih ženitev no* i ločenimi soprotri. kaki r letiva. Od januarja iloslej s<* je v Ausrliji \ zelo .100 parov zakoncev, ki ži-veli že nekoč skupaj. V najvee pri- j merili so dosegli t.- opravo otroci, kajti dve tretjini parov ki so zjpet izjavili pripravljenost za skupno-življenje, imata potomstvo. Neki hndonski advokat v.a ločitev ji* izjavil. da se ji* sporazmnelo «rlede sknpmira življenja trideset njejro-vih klientov. ki jih ji* nekoč zastopal pred sodiščem. Odvetnik i'' š»* pripomnil. da ne pozna niti enejra primera, da hi se branila ločena žena vrniti s k svojem prvemu možn. čim ji* iik«ž pokazal vi jo. da si zopet želi njenega tovarištv i i v zakonu.
* karti* po mizi. prijela «ni .]e za roko, jwlrpa^a .'a žilo in takoj ujraaiila. d:i >:• ženi.
- Ženiš se — mu j«' rekla. Debelo j:* zazijill, jKttrdil, da se rt s ženi in dnbil 'zaupa-iiije v -ia-ro eoperni o.
Vnovič je premešala karte, za-bto\1aJa fse p<v> dolarja, in zttičHa prerotkova ti:
— Oženil se boa. pa š«* prav ki Uri in. i. Žilči ann je namreč nuu'in) utripala L Prvo leto ho-š in: ra-l do-sti ipotrpeti. Tu li drugo in tretje leto boš trjiel. Potetn. no. potem bo |m bolje.
POTREBUJE SE
10 do 15 mož zal delati drva: p!ia<ea $1.25 od korta. ilober gozd in blizu do dela. Oglasile se pri: J. Jančič, West Line, Pa., a'li pa West WaUey, N. Y. PreselLnm ->e prve dni ;po Uožieu. f 2x lO&^O^i
Ko je bila odpravljena, prohtbieija, je imenovat; pi-edseduik Kr»ose velt jxusebeii inlil^r zii kontrolo dpojaaih pijač, V odboru so zastopniki iraznjli jvLakiiiili • odsekov.	_
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
Uprava "G. N
»C
—	("emu bo po treh letih bolje? — je .sit1 i! v njo ter primaknil še pol dolarja.
—	Zato — je od vrnibn eopemi-ea — ker se boš po treh letih že
vsemu 'hudenui -privadil.
*
Bili bi manj plrnneniti od judi v jamah, če se ne bt trudili, da bi iia& otnoei imeli varnejše in boljše živBjenje nego je naše lastno. To delo ima dve skrivnosti: ljubiti in spoznavati. Z znan jeni in z
Ijubebmijo se ustvyirja svet. *
Ketmietnio Ijnbiš samio teti«j. če
ljubiš ibrez razloga.
*
Xa smete misliti, tla nve vsi či-t<Ltrtlji bva^i(jo in da mi Ijnlbeznji-ve čitateljjee (pošiljajo samo lepe ipozdraive.
O ne. ve a will tndi kako poleno prileti. Pa me nič 'kaij prida ne za-boli. če.tndi me -zjidene.
Sčasoma se človek vsega privadi. Indi p<d»*n.
Haš te ilnii mi piše rojakinja is I»roiiklvna in imi očita, da 'iidseni bil še nikilar tak-o dolgočasen in da ni<em nikden- pls^al ta'kihbe-darij kot jih pišem zadnje čase.
PiidpnalM' se seveda ni. kar ji prav nič ne z.HiiH*rini, ker jo poznam.
Prav rad iverjaJirem. da čloivek ni vedfio rarqwrbuzeHi.
St* eelo najholijai Šivaiki se vira-si kak sliafmnik n^yridi.
SLično ije tiwli z mojo ko4ono.
i

"O X. A S I A 1 O P A**
mw YORK/WfeDtn^DAY, fiEQgArtgR 20, 1933 "
TBOI LAMOm BLOVMttm DAILY NO.I1
gl DVE SIROTI
rWMWi	Spisal A. D. ENNERY
1 KRATKA DNEVNA ZGODBA
B. KO K KO;
TIHOŽITJE
Z« lii]> je >:av!adaln v s»»bi nape-, t« tišina. kakor d« bi kdo pri>ln-ško\«l in sld »»dimjajoiV, stopinj«'. Ljudje odšli, nnrttala j je tem« in predmeti si» >*• zlili v j mrtvo, lirezlirno fpniutn. PoesKi se je napetost < lajšata v lilafrodejno ob«'*uijo samote. Tenia materin-»»ko objela v.«** nežive rtvi. Ali — je dilmilo iz njih vesoljno, skrito življenje — zopet smo same in svet- j. lr.be ni vee! Lahko sanjamo in sej pomenkujemo med seboj! l\o iz-trinejo Inei in odidejo ljudje. ki da- i jejo roe em *vojc zmotne pojme. >e ] eaeenjajo njihovi |M.ni«-nki v pra- i jez-ku narave — te njeni poslednji. najtemnejši skri\noMi-
Vse je bilo pripravljeno, kakor J
fo hoteli ljudje; oni pa. ki ea-
kali 'razodetja, ^o še bili zunaj.
Smrekovo d reveže je stalo na mi- 1
zi. Z vej m» hvu visr't pozlaeeni o- 1
relii in vines so rdel t* j a bo tka ka- '
kor stilizirana lira kutk. Tu in tam
*o bile pritrjen«* vošeene sveeiee. '
t
Tudi dva zvom'k.i ^ta bila zašla " to dru/bo. A naj vee je rudo j»- bilo lf spodaj: «*tHrinKk»» jaslice K*, le-a .7 |' Mršijo iti Jožefom in .ležušekom v. t>lrn:vali. > pastirji in ovčieami. za- i krivljrno streho lietlehemske«ra lile- < va in 7 veliko repatieo. ki je sijala I' nad hlevom in oznanjala nebeško | lilauovest. \*»a p-lntžna. v vekovih i pričakovanja in netrtešene<ra lir- J penenja porojena lejremla. je o/i-,1 vela v teh «1 rob" kan ill. s budnimi. I saja>timi barvami /.rrzuamovmiih j likih iz niehkesra le^a. I/, njih je.1 sijala topla našvti«-.t slovcnskejfa J alpskega b</iva. Tako v majhinh 1 bajtah, ki jih je na p»l zanietH ' srifjr. sanjajo o palestinskih noeeh kjer >e pod oljkami pas<> r-rt-<ia ' drobniee in nad >trehami dobro- ' dušno mežikajo »leliele. po elove-£ko zvedave zvezde....	1
In predmeti, ki >♦* v onem * hipu zlili drusr v drujri-ira Iht J j
7 EML JEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI SLOVENIJE
Na ui<Ahhi iMtpirju ■» platnenimi pre^ilii ............7.30 !
POKRAJNI ROČNI
ZEMLJEVIDI:	i|
i1
DrtvKlu Banovina............:u>
SlMnibkr (»oriff, dravsko ptujsko polje...................3» -1
Ljubljanske in mariborske
oblasti .....................30
Pohorje. Kozjak ..............-To , (
Prekmurje in Medumurje.....» I
CANADA
.................-10
ZDRUŽENIH DRŽAV
V KM KI .................40
MALI ....................15
NOVA EVROPA
.................«jo
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky. Tennessee. Oklahoma, Indiana. ' Montana, MiMippi, Wxshing-ton, Wyoming .............25
Illinois. Pennsylvania. Minnesota. Michigan, Wisconsin. Went Virginia. Ohio, New YaHi. Virginia.............10
Narorilom je priložiti denar, bodisi t gotovini. Money Order ali poAtne znamke pa I ali i centa.
Cf pošljete gatmino. rrfcomandi-
rajte pHm.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
■v
216 W. 18 Street t New Yorkr N. Y. \\
jMMMHBMaaMaiHaaaHi I
i
t
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnimi sreehi naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znamccm. (la je preminul nmj svak —
JACOB MIKULIČ
doma iz I>oškepra }>otoka, vas Bel a vod a. Rojon je bil leta 1872.. itmrl je 3. deeenxbra 193.'?. Pokojen je bil 9. decembra 1933. iz katoliške cerflcve Sacred Heart of Jesus, Portrille. X. Y., na pokopališču St. Boimenture v Allegheny, N. Y.
Kajlepža hvala vsem. kateri-so se udeležili pogreba in prišli kropit pokojnika. ponefono pa tistim iz oddaljenih krajec*. Posebno lepa hvala Ja«Sbu Mfaritrfrju, Johnu Zloseln, Lonisa Pn-kižu,	Meril ar ji i, -loe J-lfcritofu in Touv Toensii-u. nosilcem
krste. livada vsm tist«-m, ki no daLi kare na razpolago. Kajle-psa hvala vsem darovalcem veneev in eve t Ide. katerih je bilo mnogo.
Še enkrat najlepša hvala vsem *knn»aj za T/epa hvala tudi darovalcem denarja za maši.
V starem kraju za|>ušea pokojni ž^eno Jobatio Miki Hie, tukaj V Portville, N. V. sestro. .Mary M oh ar; v Ohio enega brata in eno sestro; v Minnesota, pa	lirata in en« s»*tro; števiinn
imvhkovin nečakinj in ve*'<h*ngib v»r«kilkov po Ameriki.
Uhnlua naj mu Im» tnja ameriška «rnwla in večna lue naj ntn sveti!
TOXY M0HAR. srak, MARY MOH AR. sest m
Uox (J3. Portville. K. Y.	t
__A___i --	^___L i Jk t j._^JL
jiazumeli v prajeziku vesoljstva. v katerem pojt> at<*mi na svojem vee-nem plesu, so jeli pripovedovati jsvoje prigode. — Ali. — je iVklo I mu rekov« • drevesce — ali je bilo to, življenje — ona opojna rast na podnožju gore. |>ofreba. d;r se ši- 1 riš, vzrjienjaš kvišku in venomer } hrepeniš k solnim in višnjevemu j .nebesn ? Ali je to življenjeSpa-' jas se s tli. srka« iz njih. združil-J ješ se /. zra ko«ii i-ri ga sprejemaš j vaše. Soiuee ti daje čudovito slad-( kost ; v Okla pronica v *ebe m ko za-1 piba veter, /ašumi.š. zajokaš, smre-! km*o dete — lahno, komaj ^liwno. I ki roda smerno zajokaš in vendar i joka« s starimi, .višjimi, poltiejšimi | smrekinni. Kdaj se je to končalo ? | Prišel je star. boleliav mož in mej je odžagal. Mnogo takih-le smre- i <"*ie. drobne gorske dece. sj je bil ' naprtil in je odšel ž njim med i dm g«* ljudi. In ko nas je prodajal.' so .se mu tre.de roke. Zakaj? Mar ne bi bilo lepše, če bi bil tudi on tako neskrbno rasel in se vzpenjaj k solnen in višnjevemu neibesu .' 1 Zakaj ljudtvm tresejo roke? Ali | je n Pili ara to njihov jok.' Morda* tudi njim eavrši v vejah kak zlohoten. oster veter.' — Moje življenj' je minilo; zdaj boni zopet Kemija. zrak. voda. In kaj bodo ljudje, ki s«, m«' jxKstavili na ta prostor .*
—	To. kar me stvari — je <h1-govorila voščena sveča. — Sanjam o evetnili poljih. Tam je svr^»o<la. V belfh čaškah evetlie sem sladak tiinl. Cvetlice me imajo zavoljo ljubezni. Ali veste, kakšna moč j=* Ijnixwii Xa poljani se je nau«"-iš: kar je živega. v«.e drhti <»d nje. Xa^ bero me in \ topli temi njihovih panjev izpremenian vvojo viiov. Postanem neživo.• Ljudje izločajo sladkost ],r. mene. Kaj ostane? Rit-incna mast zadnji < hI.se v soJnea
poljane. In in<- /.«rii»*tejo v sveeo. ] Moj namen j»»: goreti. Iz mene gori • Ijuliez*-!! na polj.ini: vonjajo sladke svato-v.^ke pojedine; čebele, ki i jih zvla\tia ni ve«!*, b renče od drobnih ski-Jii skupnega življenja. Zakaj hočejo ljudje, da gorim in se . vrnem na tK»ljane in znova zaži-1 vim!
—	Vsi sanjamo o življenju. — je • dejil oreh na smrekovi veji — to ; tla čemu so nv oblekli v zlat papir? i Kaj sploh počenjajo ti ljudje? Ali j jim je re>. treba ta ki hI e drobnih o-j lepšav in slepil, da postanejo <a- J dovoljiii in srečni? ('emu naj sej gizdalinsko šopirim na tej veji. I preden izpolnim svoj namen in se vrnem v življenje?
—	Ljudem je treba drobnih radosti. — je dejalo rdečelično jabolko. Da. ono pozna človeško siv-
čo — kdo ve. zakaj nemara zato. k**r je vedno v -bližini ljudi in ker ima videz dekliških ličk. ki so zardela od mraiza. — Sreča je stfino v drobnih rečeh. Kar je velikegn, ne osrečuje. Sreča je: zoreti in dajati se.
Zvončka sta izpregovosrila v svojem žvenkljajoeem. kovinskem snu. Nič ne vesla o prerajajckVih silah in vratolomnih tajnab življenja. Zakovana v svoj metalni sen, sanjata o kraljestvu sozvočja in ubranosti, o velikih ognjili. o strastnih dotikih gorkote. o skrivnostih oblikovanja.
—	('in, ein — zveni venomer v njunem snu in le medlo poslušata govor drugih reči. ki so prišle iz sveta živih. Sreča kovine ni v tem. da se izpremeni v življenjske ntio-vi: nje . reča je v stalni udatiosti zakonom podzemnega sveta in nje ' zvok govori o praddbah, ko je življenje še spalo v teminah bogov.
Tedajei so se ciglasile lesene figure ic l>et?ehem<kega hleva. — Xič ne veste o ljudeh. — so pravi-le v prajeziku narav.e, — to vemo me ki smo nastale, iz človeških rok. Kaj smo bile. preden nas je izoh- , iikovala in poduho\"ila človeška mi« ( Les. truplo minulega žirvlje- ' nja. Ali veste, kaj je prav za prav sreča Človek, ki nas je oblikoval, , bi mogel o tem povedati. Sreča je: « ustvarjati, delati, živeti ven itz sebe. Sreča ni v topi pokorili za- i kanom. ki. gibljejo svet — sreča je • lana sam«i bogovom, ki dajejo t-* > zakone. Glejte, s kakšno ljubeznijo nas je ustvaril naš mojster! — N saka |>oteza na nas je vptnloliljen Urjtz te st.va rja joče ljirl>ezni. Res o mu kapljale sotee iz oči in rok-ro se mu tri-sle »mI izmučeiiosti in bede. Toda njegove oči s<» gledale In'tleheiiiKko noč in njegovo sree j«' jokalo f^l božične sreče. Kvangelj- i 'k! človek je bil naš mojster, in če' z^bij pogledate ljudi; boste videle,1 <la jih ni več.
—	In kje je vaš mojster? — j.? vprašalo jabolko.
—	(ia že zdavnaj ni na svetu. Vrnil se je v stvarstvo in se je pomešal 7. v»nii. A me oblike njejr.i-vega Mia smo ostale, da razodevamo živini ljudem čil do božične noči.
Stvari so umolknile in se zamislile. Nepojmljivo je življenje izven življenja. Tihožitje božienejra večera se je strnilo v nemo pričakovanje. Skf«i vesoljnost prostor:! v sobi je tiho pozvanjal metalni sen zvončkov in je govoril o pra-dobali, ko ni bilo življenja.
I Iz Slovenije.
Novi grobovi
V Hrastniku je imirla po dolgem 'boJehanju kot žrtUiv jertike 334et.na Andea« Km*ev«frjieva.
— V Lubljani .je utmrla Cecilija Jvlinar, tjx» rodu ŽhnlPtifcoiva.
Huda sodba zaradi krive prisege.
Xe mirte tedeai, d«. 'bi inafli w1-ntat razpel vi ja l o flerivih prisegaJi Ta gndi iztočim se je si'l«no ra^zpase^l meid Ijurclstv-omi. 28. novefmibra je senait trdo prijel nekega krivopa-i-sečnik«. Pred sodnik i 'j-e sit a I visok -možakiRir. 60-MnJk. Ljuft>l-jaii-eaat. V civiitoerm iprocesn je bi'1 jk> kirirvem ?priseg«el. IVed senatom se ie izmikal na vse mogoče načwie. zatiujeval je vmomer: uZa vse vem toCateo ko za Hvoj-o Mmirit..*. Laduko (pišej>o v protokole, kar ho-čejfo". Sta'ri mož je ibi-l ofcsoJjen na 3 'ntenece strogega zaipora ter v i'zgiHlH> dirža-vljaiiisMh ipra vie za 2 leti. Kazi:n bo inioral. na.stoipiti, ker nr bi ia iioreičena ]>ogojwo.
Predsieifinik: "Ste razumeli i-od-I>o r Mož: "Kazunicl". PrivLs^sl-iuik: "Tri dn.i- lahko prerod^ljrcjete •raj fpritoižbo!" Mož je gtKlrnja.ioč <«d«el. jezrno otlptrl vrata, rekoč: "I»om ipa ijaiz porflej tožil'".
Požar sredi mesta.
Požari v neposredmi ibližmi ^Murske Soibifite so pogosti, v •mestu .samem !)>a zelo rodki. A prt -d divovi je <pLauiren divjal n» Lendavski cesti. skoraj v sred.itiri mesta. '^krosr d<**(te ure je zairV!«) goreti pri klo-binčainju v Scikrču. < >ge>nj mu je upefpelid obsežnw» fistrešj^ taac*>. da bo ostali le goli zrdfnvi. Zgorela. q>a stua tudi ulva atvtomobfta. Skoda je v"4ika ter je le deJ-iio krita z za-Varwalmiarro. Xa kra'j }>ož.iTa so prihiteli <&ema«či gasik:. ki pa nisi« liKUfsli .storprti takoj v akcijo, ker nls'o ta kol j usfireltvli .^tniji-. Kirivda na tetn je baje na m^i-rteiu l>eneinir. K sreči /pa ud bilo vetrovno in poža-nmkoni se je posrečil.;« ngt'u.j vmejitii. In s tean 'ulstra-niti slehemm .nevarnost za ipos^op-1 v nMptx-:re-dni bližini. Ogenj je i bil nastal po inesrečn-etm nTaikljne-! ju. DoiiiDPinvajo. da je v pod-sjtire- i šju iz dbn'nvk;K ki je »bil zlest ar ter I .'e g<atovo ime'l< kake špranje, pa-' <l>u iskra a a blLžn.fo slamo.
Neprestani vlomi.
Kakor <1110 že poročali, so vlomi Vi tatovi pred dnevi v trgovino Ar*- lVlejnsakove iv Stari L-oki in v gostilno lw)vm:iea Hafnerja na Kolodvorski eesti. ist**im eas«i obiskali ta-tovi tudi ge^tilnK-ar-1 .iia in p«?sfstndka Antvn-a lVrento v lii't it ju ipr? Stari Lt ik i. Tati vi na je pri^lai šele zdaj 11a (km zrvvofljii Uiga, ker ro domači vlomiilski ob-iisk zi jmolča^i v pmpričadi iu. <la bo prijel tat. poii-o\nio ki da ga 'bodo nato ujeli. To .'•e si^veda ni ugodilo. (Vožniki vrše \t*tytrains.ko preiskavo in o-bevtHijw nj>ainje. da bo vlT»m tlakai družba pra<v km a hi za zapaftti.
Vlom pri Porentoviih se je »zgodil takole: Noč je šla že v zgodnje jwt.no. ko je »prebudilo PofrH^ii-tove zvomenu.ie. Ker je- bilo irwiiin-reč f|>ri Poreartovih že večikfnat viioniiljeno, je n«au-esrtil gosjxjdax v lokalu zvoiije«' ki 'zaravonj, -aiko pride nepoklican 'goert v 'hišo. Gospo-dar je na zvoiwnje ipohitel takoj v Mt!rare»ke pnobtwe svoje hiše in! ]>r«»'ledal vt»e, al mntkogwir ma imHgel najti. Misleč, tla nikogar v hi-
rfi. r4o .je oKlpra^nt aiaza j spat. a ne •za <lokgo. Ivo je 'tejrel 'je že »pet zajt^miJo. Porenta je poklical taimkaj .sta mtj«>čegvit ispokojew« Božava, »la bi rtkxwpruo tprijela me-pridrprava. Pa j>im ni najelo. To-Vi-ko sta »pač <<pateila. kakio je izginila čiima ip/Kifaivwi v noč. niKta t»«i mogla ibeiipiga prejpoanati.
Zoper Izvinjettja	I
Cc si irvinctc členek, ali če s« Tam zdi. da I K) «te od bolečin v roki ali
hrbtu zblazneli, vdrgnite ANCHOR	j
1'aiii F.xyeller ter sr pokrite s flanela-	|
stim ali volnenim blagom.	j
V ]«r minutah bo bolečina podlegli,	I
odleglo vam bo in ugodnost x bo vrni-	[
la. \ eč kot 60 let je l,il Anchor I'ain-	j
KxpellfT priljnbljcuo domače zdravilo	j za hitro odpravo bolečine.
Pri vseh lekarnarjih — 35c in 70c	i
I	velikosti.	.	,
Samo pristni ima Sidro varstveno	j mam W o.
IliliHf llSVItii	i
r
78
Frocliardka se je zalielietala.
—	Ni mogla biti! Zakaj pa nef To se lahko pripeti vsakemu dekletu, ki ima lepe oči in lep ort>raz.. . Ugrabili .so jo, ti pravim, in težko da bi se nama posrečilo najti ju.
Lurza, ki se je še vedno za silo premagovala. je naenkrat krčevito zaplakala.
Pri pogledu na solzt1. ki so pritekle po de-kličnih ličili, je Froehardka skočila k mimoidočim, iztegnila je obe roki in razmr-mrala sama pri sebi:
—	To žalost bo treba primemo izkoristiti.
In ponovila je z najžalostnejšim glasom:
—	Usmilite se uboge slepe, ki že od včeraj ni imela ničesar v ustili!.. . Le poglejte, dobri ljudje, solze ji teko po licih... Usmilite se!...
In s svojo koščeno roko, ki se je tresla, kadar je bilo treba, je pokazala na Luizo, ki je neprestano plakala in ta-rriala.
Toda kot v za smeli vsemu starkiuemu j trudu so dajali ljudje zelo malo miloščine. I
—	To ni vse skii£>aj nič! — je godrnjala i Froehardka. — Mar ni prava nesreča, da j je ne morem vleči s seboj in prisiliti, da bi sklepala roke ?
Potem se ji pa lokavo zarezala in pripomnila:
—	Takple pa ne pbjde dolgo, dušica moja... Razbijem vse, ko se vrnem, in prisegam ti, da boš delala kot se spodobi, ti slepa deklina!
Med neprestanim godrnjanjem nad neuspehom se je lveračica vrnila in sedla na klop, da bi seštela drobiž, ki ga je bila na-, beračila.
—	Dvanajst krajcarjev in tri vinarje! | To ni vredno, da bi človek prelil toliko solz, j
—	je godrn.j«la, ne da bi se zmenila za Iiin-zo.
T/niza je bila nehala plakati, j — Ali govorite meni, gospa l — je vprašala misleč. <la so bile zadnje starkine besede namenjene nji.
* — Pravim.. . da je čas obeda.. . in da lii-(mani dovolj denarja.
j — Zame nič nikar ne skrbite, jaz nisem! j lačna, — je dejala Luiza.
—	Tem bolje zate. — je odgovorila hab-liica. — meni pa že polteno kruli po trebuhu. In pozabiti ne smeva, da najina pot še ni končana.
Luiza se je pa bala nasprotnega. Zato si je globoko oddahnila, ko je zvedela, da boat a- še iskali Henriko.
—	Kam pa poj deva, gospa! — je vprašala boječe... < V Henrike še ni bilo v pisarno, utegne priti pozneje... čez dan.. . Ali
\se vam ne zdi. da bi bilo pametno.. . ostati kar tu in čakati i
—	Kaj še! — je vzkliknila Froehardka.
—	To si pa kar izbi j iz glave!... Da bi še sedela tu na klopi ? Saj mi že zdaj tako kruli po trebuhu, da se komaj ilržim na nogah... Ta je pa dobra! — je nadaljevala svojo pridigo... na tej-le klopiei... kot da nimava nobenega važnejšega opravka.
In ne da bi pomislila, kako težko bodo zadele njene besede sle^o siroto, je še pripomnila:
—	In če tvoja sestra ni prišla, je pač ja-sho. da ni mogla, da je zaprta, da je nikamor ne puste!
—	Kaj pravite ?
—	To, kar mislim... In pripominjam še, da ne mislim tratiti časa...
Prisilila je slepo, da je vstala, potem jo je pa prijela za roko in odvlekla s seboj Spotoma je neprestano godrnjala:
—	Ostati tu?. .. Kot da bi ne imela drugega dela.. . in kot da nama bodo leteli pe čeni goldbje v usta.
Luiza je na tihem še vedno ihtela, ko jo je Froehardka vlačila po ulicah, trgih in križiščih.
Dan se je. začel nagibati k večeru.
Vlažna megla je šla Luizi do kože, da se je tresla od mraza v svoji lahki razcapani obleki.
Hodniki so postajali mokri in spolzki, u-bogo dekle se je moralo trdneje oprijemal i .roke svoje spremljevalke.
—-	■■ i . || | BMlliB »■ I	^
Froehadka se je bila nehala zanimati za njo. Bilo je jasno, da se ji mudi.
Kar je izpustila Luizino roko. rekoč:
—	Tu počakaj, da se vrnem... in glej, da se mi nikamor ne ganeš. In slepa je slišala, kako kliče:
—	Evo, tu sem, angelček:
In med materjo in njenim razvajenim sinom se je razvil naslednji pogovor:
—	No, mati. ste danes 'mnogo nabrali?
—	Ne posebno, angelček, ljudje niso bili baš radodarni.
—	(Vinu vam je torej to dekletce?...
Luiza ni slišala konca tega stavka. Vendar je pa razumela, da je njena spremljevalka tiho nekaj povedala moškemu, ki je z njim govorila.
Kmalu jo je starka znova prijela za roko in odvlekla v drugo surer. In zdelo se ji je. da roje starki težke misli po glavi, kajti mrmrala je:
j — Iz premen in 10 način... i — Torej hočete poskusiti.. . drugo sredstvo, gospa? j — Seveda, dušica!
—	Mislile, da bo to bolje nego nadaljevati L ..
—	Nadaljevati.' — je zagodrnjala starka.. . No. tako neumna pa res nisem!
Luizo je pri teh besedah spreletela groza.
—	Zagotavljam vas. gospa. — je dejala po kratkem molku, — da vam bo moja sestra iz vsega srca hvaležna in da bo znala priznati.. .
—	All, to je zraslo na tvoji njivi! Uastua .nagrada, je-li t Kakor če pripelje človek nazaj izgubljenega cucka.'
I — Ah, gospa! — se je jela opravičevati j slepa.. . nisem vas hotela žaliti!... Govore«* z vami o hvaležnosti, ki jo vam bo izkazovala moja sestra, da ste me sprejeli pod streho. .. sem upala...
—	A jaz. jaz hočem, kaj drugega, obljub" obdrži kar sama!
In ne tla Ui odgovorila na zadnje besede slepe sirote je še bolj hitela naprej. . Luiza | jo je komaj dohajala.
Ulice, ki sta po njih hodili, so postajale vedno bolj blatne.
Slepa jc spoznala smrdljivo ozračje, ki jo je bilo presenetilo že zjutraj, ko sta odhajali s starko z doma.
Tn takoj je pomislila, da jo votli starka nazaj, v svoj brlog, kjer je bila prejšni dan tako negostoljitbno sprejeta..
<e je tako, je pa treba opustiti vsako u-panfje, da bo našla Henriko še istega dne.
Morala 'bi prebiti še eno noč brez svoje sestre, ki je ni od zgodnje mladosti nikoli zapustila.
Ta misel jo je mučila in vprašala je z drhtečim glasom:
—	Kam ^>a greva zdaj, gospa?. .. V katerem okraju upate, da bova mogli najti. ..
—	Najti.. . kaj ? — je zakričala beračiea srdito. — Pa vendar ne misliš, tla bom tekala tebi na ljubo kot splašena gazela?
—	In vendar, gospa...
t	(Dalje prihodu j iti.)
Ejuhiteljem I jposlovja	|
snik knjig vsebuje mnogo le-	/
h romanov slovenskih in tu-	)
i pisateljev. Preglejte cenik	) v njem boste našli knjigo, Id
is bo zanimala. Cene so zelo	i1
neme.	((
Knjigarna | "Glas Naroda" j
g® ALI STE 2E NAROC&I SLOVENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
. i . . ~ . ---------- .

DAP
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 20, 1933
TEM LAKOEBT »LOVE1U DAILY tal U. f. JC.
m SMEM TE LJUBITI
11 Zanimiv roman iz življenja • —^
ZA " O L A S NARODA" PRIREDIL I. H.
26
Ciilila ga zadovoljno pogleda iu skloni glavo.
—	Totem vas nikakor ne ibom zadrževala. — mu .pravi ter ga bluihio odslovi.
Cfoopa Marsaliftova ne ne more zdržati, da ne bi rekla :
—	Kako dobro, da si more gottpica Verd eno va pomagati brez va£e. ravnokar ponudenc pomoči in nasveta, gospod Tribnitz. Prav golovo ste za trenutek, ker vas je 'k temu naganjalo vaše dobro srce. pozabili, da morate odpotovati? ,
Ves začuden jo poglede.
—	SeA-eda — priznati moram — vest o smrti moje drage prijateljice je vplivala na mene tako uničevalno. Da. prottim vas, da na dovx>'«t/e. da se poslovim.
—	Z iBogom, goapod Tribnibz, srečno pot! — pravi gospa Mar-salisOva in okoli itstnie se pokažejo zanieevalne poteze.
Gilda mu v pozdrav samo prikloni glaYo.
—	Tako. Gikla. tega viteza žalostne postave ste sedaj za vedno rešeni. Nikdar več vas ne bo nadlegOval, tudi potem ne, ako-bi *voj odhod tako naglo odložil, 'kot ga .je sklenil.
Gilda zoži rame. kot "bi jo zeblo.
—	Veseli me. da mi ga ni treba več srečati. Zaradi njegu sem Imela mnogo težkih ur.
—	I "boga Gilda. — pravi gos»pa in ji boža roko.
Poteno popoLdm« v newnici pridejo NorOdnaki v polnem številu. V.si so živeli v Rerlinu in so se vsi iz i&tim vlakom pripeljali. Xikdo ni drugemu (privoščil, da bi prej čel v Wiesbftden. temveč so se vsi takoj sklepaj odpeljali. Bile so tri sestrične pokojnice — dve izmed njih sta pripedja-li .s >«4>o(j svoje može — tretja pa je bita še samica. Po'eg njih p»ta se prišla eu bratranec in en nečak.
Gilda jih sprejme v salonu in jim sporoči. da> je gospa Ora-oowa umr!a ponoči in da je bilo njeno truplo zaradi gostov v zavodu prepeljano v Mrtvašnico.
Sorodniki «o ji takoj juničeld očitati, da 'jim nj že prej sporoji.a, da je gxiKpa tzbolela. Rekili so ji, da je to zelo neolikanuo in da že vedo, zakaj tega mi .storila, namreč, da se sorodniki niso niogl! ž n jo poravnati, tla pa .-e bodo obrnili .na sodišče in da se bodo tožili zaradi oporoke
TeJaj e*'tcf>i GLda pf:«iu>no in mimvo med nje. Kaiko vesela je bi'a. da jim je M*da j mogla povedati na (vse njihove očitke:
—	Gcr»|joda. glede tega morete biti brez siknbi. Gospa ni naipra« \ila nikaike oporoke.
Za trenutek je Vladala grobna tišina. Vse oči so bile vprte v GiUIin bledi obraz.
—	Xobene oporoke.' — kenečno .vpraša bratranec pokojnice. bled, koščen mleUmič z fwnva*lnim. neizrazitimi obratom in liJadnjmi hinavskimi očmi.
—- »N**» — rt<»bei*e oporoke ni. — (pratvi Gil d« mirno.
Tedaj pa zasuta i med ko rodin iik i. Znuagoslavno jx>gledajo vsi veselo (presenečeni G i Ido. Bili so prepričani, da se .je Gilda silno jezi'«. da j* we ujeno |>r i zadevanje za dredseiirUo breaupesno prešlo.
—	I>». da. št* > pravina v nebesih; ljubi P»og-je v.»e te nečedflr* ».pVt.ke prekrižal. Samo mi smo praivi dediči.
—	Da — niii sami —
—	Saj bi ibil vnebovpijoč greli, ako bi nas Amalija prezrla.
—	Dai AJmaiij«. je slednjič ven-dafr-le izpi^idela, da ni mogla pred nami dati prednosti tujemu, 'pritopenemir dekletu. t
—	Hvala Bogu. da je AimiaJija zopet \-se popcavi/a ! Drugače ne bi im^la miru v grobu.
Tako se vsesikrii slišijo ibesede. VeweLo presenečeni so se že smatra'i za dediče iti so naravnost ka*zat'i Gildi. da je .popolnoma od-^ev in da ne more ničesar. <pmav ničesar pričakovati od (njihove veji kodušnofti.
—	Sej ste \>a leta v hiši nase drage pokoj nice žirveld v največjem razkošju Ui ste jo prortti nam tatko grdo naščuvali, — pravi zlobno ena sestrnčna.
. — Seveda, — ]vridene dru^a. — ste 'brodi dobro. Aiko mislim sa-mo na draga potovanja, na fketerib ste bili ž njo. Mi 6i kiaj takei-' pa nifvmo mogli privošči tri. Ln se dm.j je za. ivats konec t-akega razkošja. Zastonj ste upali, da vann bo >na«a drasg<a .poloojwica voflilia .<?voje premoženje. da bi mogli t a »ko sijajno žhrfjenje nadaljevati.
Gil da jih gleda z velikimi očmi.
—	Ne, milost J ijua posipa, nikdar se za to nisem potegovala. In morite se, aiko to (muNlate.
Neporočene, s<ist.nične «* glasno m zaničljivo »zasmeje.
—	Z vami >v godi. kakor z lifrioo s kitf'im grozdjem. Hvala Bo-fcu. <Ia j«' sorcdiri'lki čut niafe dobre pokojftiice zmagal nad vafšin\ prizadevanjem.
Gildi te ni zdelo vredno izreči »e* kako besedo v «tvojo obrambo. Z zanričevaT»,Vvm pogleda na .stairikovo de\noo.
—	Nikar tnve* n** glejte tako nes'ranvr*o. Mogoče ni res. da ste na^o seN.t»ričmo%š<"uvali proii nam?
Gidia se (\-zra viw.
—	Xe, mi res.
—	Haha ; M»vda tega ne birite priznali.	x
G-ilda samo skomigne -z ranimi in stopi za k o raj nazaj.
—	Putsti to. Ema. — pravi bratranec. — Sedaj ininmo važnejšega poKla. kot se tukaj (prepirati. Bog > Ulkreni1 kar najboljše. Sedaj gns^mo na poikopališč? in bomo molili pri dragi pokojnici. Vleče me. da bi ^e mkrat g'edrl v n jen itjifbeznrvi obra-z in bi se ž njo spral\il. Saj je v*e popravila. P<item se zopet vrnemo. Gospnea A'enrlenma nam bo .nn»ra>a potem pojasniti marsikaj. <kiar se tiče i j«*ne zanuščine. •k'a'Pkor ji je o tem znano.
—	Da. natančno moramo v-ideti. »kaliko svoje lastnine je polko.i-nica priiKHla snni v Wi^^bwrl^n. Ves drugo je kljtuVm v Berlinu in na banki. — (pripomni en« sestnie.na.
T n
wporo*"ena Mfstricna se zo*}>eJt, obrne zlobno k Gildi:
7— Sruoi dragoceni nekit .je n«&a >eMt.rična aroitmo tudi vzela « keboj. Kje je t	J
Gi'<Wi je bila uri konten, kar je še loovr^a ptvnesti.
—	.Nakit je tukaj — v tej rmiari. Morete se prepričati, da niče-tar ne manjka, — <Mlvrne Iknatko in jezno.
Obnašanje teh ljiuli se ji je srabik).
T^trar^c je mora' uvideti, da je r^trV-na Knn š^a ma'o ]>reda-leč. Zato li<V-e 'in ke'.wt'i nralo do-*o»T»m>-tva fin praivi :
—	V bodfH-e. seveda, ne n»oren>o -»i vas ničesar »več storiti, go-spica. Veitlenova. GJevlali ]»a b<rtno na to, da tk/bite .stan-o\-«anje za logiko časa. da si sami koj preskrb it e.
Gilda ne 7>r»)rLadi po čHtt.
Žrle nj<*nega (rbraza se napiro.
—	Va«e Hobn»te se na n«oben način 't>e bom posluževala. Edino, kar vas prosim, je. da mi dovolrite. <la stanujem v teh sobah do 15. okttibra. IVo tedaj je najemnina (plačama. V ostalem pa »e odločno zahvaljujem za we. S to je st\-ari in zlatnino, ikatfero imi je dal»a moja redniea. rtnem <pač \izert.i n seboj? Ali pa mogoče mislitte. da mi Mf t4Kli to zajplenili? Potem mi minira te Vo pmxslati.
ODBOR ZA KONTROLO. OPOJNIH PIJAČ
Predsednik je osnoval iz vezno administracijo za civilna dela. Administracija bo izaposliia one ljudi, ki so dosetlaj dobivali občinsko cjziroma drtŽDvno podjioro. Slika nam kaži* sktipino takih delavcev iv Griffith Parku pri Les Angeles, ("al.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21f WEST 18th STREET NEW YORK, N. J.
PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
.....................................■■■—w«
rvtiiiHiMrm.
^^ SHIPPING ^
SHIPPING _ NEWS
SPOMENIKI ŽIVALIM
V Angliji so postavili spomenik milijonom konj, ki so poginili v svetUvni vojni V Nemčiji so odkrili bronast spomenik vojnim psain. ki so silužili pri samitetnih oddelkih in na1 JajK>nis.kem »o po-Rvetrli z velrikiini narodnimi slavnostni i spomenik živalim, ki jih je pobrala \<ijna !v Mandžuriji — a Mse to ne bo iprejjrečrlo, da ne bi v .prihodnji vojni padle spet he-kartombe "neumnih"' žKali kot žrtev človečke kultuinj(>?t i.
Na tfvetn so pa luendar t rije spomeniki. tki so jih .postaivili živa lian mvefbičuih razlogov v zahvalo
ske. Leta 1020 je bila tam stra črno trda zima. v sil«Aitih. nepre .srtauiih snožnih vihcirjih so se prekinile vse zveze iz redkimi nase!-binarni tega ozemlja. Tedaj se je nekega dne v neko ta<bo:ijšče je žilne .policije opotekcl bolan mi ž. Zdravnik, ki so ga brž poklicali, je ugotovil, da una <lavico. A t ' hujše Oe bilo njeigO\"lo poročilo: V njegovem ikra ju so skoraj že v.si ljudje 'bolni za frm 'boleznijo, i.fto-lako v (bližnjih naselbinah. Okrog .S0() ljudem preti neizogibna smrt, kajti taiinošnji zdra\mik nima seruma. ki ibi edini 'lahko preprečil množestveno innirtsm!.;e.
Rešilna eksipedkaja s .cenimoni ter injekcijskimi brizgalkami, kakor tudi z dvem«a/zdrarvnikoma je bila kanalu .pripravljena, a nihče izmed vodij sani s •pasjo ivpi^egb *se ni irp;:<i v >j:nežnein viharju na tako doljjV) jx*t.. Samo eden. ki je imel najboljšo vprego, se je j>o-midi', da iavrde sam to V tulečem viharju je ost ivrl nn-se?bLno. v e.elotlne\-xiili	/.
besneči,mi e'ementi ^jia je prišel komaj nekoliko kilome.trrtr naiprej. Morali se je odločiti,-da Mtoipi s sani. do oil vrže "\"se breme, ki ni bi-
ljenj.
Prvi spomenik je .splošno znan in iponveč.en bemardineu Bsirryju, ki .je na Velikem Sv. Bernardu rešil mnogo lj<udi ledene smrti.
Ma.u.j man jespomenrk, ki rso «ja odkrili letos v Salt Like'C it v in
je powwven gaMbiun. Veljal je 12 tittoč dolarjev, Ta stpame.nLk ima
oudno zgodbo. Leta 1^48. ko je to daiCLašriije foek^miestr* atefro komfta.j
1700 prebivalcev, ki so se bavili izključno s poljedelstvom, so se »--redi maja pojavili ogromni roji kobilic. Skpusti'ii so we na polja in so v enem dne\-u uničili delo več m»«9eco(v. Zaman so bili v.si na.pori prebivalcev, da bi se redili [>ožre>-nih 'žtiaeLk. Kazalo je že. da bodo kobilice, uničile \>»e in da bodo prisilile prebivalstvo i/NeHjiti se drugasm. >aili pa umreti strašne gla-do\T>c smrti. Tedaj so priletele od Slanega jezera tisočglave jate ga-lefbor, ki .sto se za pod i!V naravnost v oblarkc kobilic. Dva dni je t rajali« (bitki*. premnogi ga'Wbi so se tiaikio nažrli žuželk, da niso niojr'i več letati Ln so padali na tila. Ljudje so pazilr na načine, da ptičjih jat .nie prei^nUjo. ^ptieisin. k.i so psidle na tla. so prinašali v vrčih in škafih vode. Cor dni J ni bilo -nobene žive kobi'iee več in tiudi iralebi m> izginili v svoia
lo nujno i])otrebno. in sledi sanem ]m\š. Končno je oniaga'la tudi ve-
|'čina psov. v sihnv.itill zametih in metežih .niso mogli več nikamor. .Tedaj je mož odpel vodilnega pji, s katerim je bil že večkrat *v ozemlju, ikjer je divjala bolezen, iva-k>ži! je nanj paket s serumom in brizgalkami, ter mu zaij)ovedal. naj steče, kar more sam na»prej. Nekoliko tednov pu^neje je prispel 'vidnik s sivojo vpi-ego do jlsti^t kraja, kjer so ga sprejeli 's hvaležno radostjo. Povedati so mu. ikako je bilo. Bokfren se je "i-ri'a čedalje .bolj, kgik«en ti »ca t mož je že umrlo, v niko'iko dneh J bi ^e<lil» \"si drngi. zdra\mik pa ( je bil ibrez moči. Tedaj s« je polja vil na ipragn prve hiše. izč*ipan | ]>e.s. ZaVajd .je in se zgrudil na j t'a. Mož. ki ga je videl, je odkril na njun* paket., pri'ozono pb-uno je povedalo, da. vsebuje rešitev. A" (/nekoliko niinurtall je imel zdravnik serumi t v rokah mi je pričel takoj z zmagovitim bojem proti da-(vitki. Itar^ei'i ne-koViko ljiuli. ki no ( umrli, je rešil v.-e. Pes. ki je v neprestanem tti'c.ii v štirih dneh o-praivil več neko 500 km. brez jedi. v bojo iv> l .sTv\ž*ririi Aiharjem. pa je pogini1 črlr. n "k oliko ur. Za-shtžil si je z vwo npravičeriostjo b'^nn-Tti kip. iki so nui ga postavili hva l'ozni rešene i.
20. decembra:
Washington v Havr« Hamburg v Hamburg
dcccmbra: Olympic v Cherbourg
27. decembra:
New York v Hamburg Rremen v Bremen Pi m. Harding v Havr*
31. decembra:
Pvnnlund v Havre
3. Januarja:
Majt-sllr v Cherbourg Manhattan v Havre Albert Hallin v Hamburg
5.	januarja: IJercnifaiia v Cherboiug
6.	Januarja: Ijifaj-etle v Havre K p x v r:ew>a Eurojia v Bremen
10.	januarja: AciuJtanin v CtK-rbourg 1'oma v Trst
11.	Januarja: Berlin - v Hamburg
13. januarja:
He de Frame v Havr<»
17. januarja:
Washington v Havre
19. januarja:
Oiyni|iic v Cherbourg
20 januarja:
Champtain v Havre Coutc tli Savuia v (<«noa Vulendam v Boulogne Bremen v Bi rm en 24. januarja:
Hamburg v Hamburg d»r<-ngariu v Cherbuurg
2T. januarja:
Kuropa v Bremen 31. januarja:
Manhattan v Havre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
/.?. J AS r A RJA
.7. F vb run rja — 2i. Februarja
PARIS
17. Februarja — 17. Marra
CHAMPLAIN
r.O. Decembra — 20. Januarja
NiZKE CENE OO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaštene «oe«te
Slovenic Publishing Co.
TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.. New York City. N. Y.
FRENCH LINE
neka j fotografskih posnetkov, nato 'pa so se vrnili.
ICmalu s*>) vsi t-rijfc* pogunuii možje brli zopet na vrhu. Ekrspe-dieija .^e je za če'.a vrača t i. Ze>i>et je bilo tmba' prehoditi kraje, kjer so v"«<Iali sitriS]>einii plini. Naenkrat >o upat jli. da ma.njka enega izmixl iz-nansitivi nikov. Nihče ni vedel. ik„e je. Za.to so .morali takoj vrniti, ker .so tfhitili. da .se mu je zgodila noa-eča. Že >e 'je mra-čHo. 'k<» wo ipogn vwnega na'Tii v zgorelem jr*rz<ličk u. 1 „ežaJ je na tleh mfzaivesit en_ Se' je zadrt i i za
družbo, ko je naenkrat omedlel i.') padH. Na jbrž je vdihal kaj .strupenega plina, tokušali so jra o-biKliti. A ni se jim |x>sreči'o. Zato so ga i!K*j?li v dolino. Ker j»a se-ilajj ,imso Mneli tratiti ča.sff, so š'i kar \-prek in čez. potoke .-roče lave. da .so .si oki-ajšali pot. Tod .so bila tla tako vroča, da so nekaterim zgoreli usnjeni podplaii na čen-ljih.
vSrpoda^j si je za.strupTjeni z zdravniško pomočjo kmalu opomogel. Bkispedicija je imela — če odštejemo to nezgodo, poj^u u-t-peb. T "ig<ot ofvila je. da zaenkra.t o^.i vu!kana še ne grozi nevarnost.
iiiiiuiimniiiiiun
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
21G WEST 18th STREET NEW YORK CITY
J ii'i.
V ŽRELU VULKANA KRAKATAG
je namreč 1000 metrov vijsok. Nainj pa je mogoče priplezati le po velikih ovinikrih. ogiba je se žareča h ]K>tOkov 'lave ter plesati po strmih .skaLalh. IvoneJio sta ^e dnu mo»za odločila, da gresta s pmnn .skupaj v žrelo.
Y.sji it rije .s'o se navezali Jia K mailt pa jim jv neznosna vročina onemogočila (prodiranje, globlje v žrelo. Napravili .so v žrelu
IIMIRfltMllllIllillMM
i7 ar oči te se na "GLAS NARODA
največji slovenski dnevnik v Združenih državah.

LJUDOZRSTVO V BELGIJSKEM KONGU
Oblasti v I>eLgi.jskcmi Kongit se že dalj ča-a bavijo s proučevanjem 80 umorov, ki so jih izvršili dc/mn-eini. oblečeni v kožohe leopardov. (Vsem morilcev so oblasti obsodile na smrt. (ha na dvajset let ječe i tel. Po vsakem tumoru so priredil i kttnihaii pojedino, kjer ko jedli elo-v<*Sko uiesfi umorjene žrtve.
gnezdišča. Dve 'let; i i pozne je. ko >•> se'pojavili nrlui milijardni roji kobri ie.. so galebi privoščili po-defljno •gxxti.io. ki je trajala isto takod\-ai dni. dokl:eT.ni padla zad-njni 'kK^biliea. Xi oudno. da .so jh»-rit a vil i h vaf težn,i p reb i va 1 e i ir j ih gnezdišča pod na,y-trož.»<> varstvo iu <la< so jim «e leto^ poklonili >tpo-nrenik. Saj so bile • vendar ptice t.iste, iki so omogočile, da je me-; dbHt^o in se razrast lo v sedanje velamesto.
C'atfljivo izgotlbo tpr i poved u j e tiitdi NpofiiKiniik. ki so ga "jx»s^aivili leta« ipsru na i visokem severu Ala-
VuJkan na oioku Krakatao. ki leži v *>ulnitb>kem prelh%iuf že nekaj ča.sa neprijetno deluje. Ii-c žrela in ]><ybočij izinihteva' neviden in tneovohJjiv jalin. ki je prizadejal preb-irvafet ui tega "jtoka nemajhen strah.
Vulkana <na otoku* Krakatao se prebivalstvo močno boji. ker .sta se pred 50 leti dve tretjini o-toka pogreznili v morj?. življ<-nje na otoku in na .son.-dnjih otokih jo bilo uiniotMio. lN»>!ej se dolgo nihče ni upal 'naseliti «<* na teh otokih. V zadnjih 10 letih pa je velika rodojvitnos-t zemije privabila zo'pet. ljudi v 'bližino. Sicer je bilo med tem že vee izbruhov, toda človeških žrtev ni bilo. lidia-janja pJdaiov pa poprej not»o hoteli opaziti, tako da je to no<va u-sraoika za znanost, ki si ne zna razlagali poganov tega vulkana.
Kakor poročajo sedaj iz Londona. je na imu,jne jwoinje tamo-šnjih iesefljenee\- prišla na o4ok komisija 2man.s.tn"e«Likm-. ki naj lignitov i sestavino ritmov, ki uha-
KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE
Cena štirim zanimivim knjigam
$1.45
(Daljo prihodnjič.)
jajo iz vulkana ter tako prouči, 'kak« }>om;oe bi biiia' j>otreibna. Pa še to naj <loženejo učenjaki: ali vulLkan nie postaja (zopet nenareti. Na otoku je že vee le«t staina geološka opazovalnica, ki je seda ji za znanstvenike orgadiiziraila eksr>e-dieijo'v vulkansko žrelo..
Na we zgtKlaj zjutraj so mldli na 'vulkan. CHa -triwna -radoA-ed-nežev je sp<re<m3j«!la ekispediei jo. Ko »pa je .ekspedieija začela hoditi ix> krai|ih, kjer uhajajo pliaii in hk> morali znain5»tvefriiiki natakniti oLrnske matske. so da rovednežii ra-dexxJ.je ostali teaidaj in. ."»e vrnili. Ker |>a plinskih mn|-?k niso mogli ves ča« noski na obratu, »jo -veseli s seboj večjega psa. <la je opozaT-jal «na inevamuxs»t. Pes je namreč vedno prvi zavohaj, pline, »a^-el evil iti in se zvijaiti v klqpčič. To je iza ekspenlieiijo l)ilo znamenje, da je treba natakniti plinske maske.
PLezamije oiavkrober je biio wit) težavno. Rob ognjenlkovega žrela
KOLEDAR IN KNJIGE VODNI KOVE DRUŽBE 51.85
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York City
Koledar L 1934
Bomback piše o "BOULDER DAMU"; Troha
Cena
50c
govori o 'DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI-CIJE,— vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju.
Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj-, te, pač ga pa naročite še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.