LETO VIII. 7 september 1982 glasilo szdl občine logatec aške OVICE Slavnostna seja občinske skupščine Budnica logaškega Pihalnega orkestra je že navsezgodaj razkadila ""»Slo In napovedala vesel In sončen sobotni dan. Res se Je ob pol de-8«tlh pričela zbirati množica občanov pred kulturnim domom v krajev-nl skupnosti Tabor in godba Je spet spodbudno zaigrala. Dvorana se j* kmalu napolnila In pričela se Je slavnostna seja občinske skupščine, * »o Ji prisostvovali predstavniki pobratenih občin Repentabor in "•cko. Prvi Je spregovoril predsednik skupSčine KS Tabor Janez smole, pozdravil Je vse prisotne In Izrazil zadovoljstvo, da Je letošnja s|avnostna seja občinske skupščine prav v tem delu občine. Predsed-n|k skupščine občine Logatec Rudi Lipovec Je v svojem govoru med drugim poudaril naslednje: "... Ob uspehih našega gospodarskega napredka, ki smo ga dosegli po vojni, ni mogoče prezreti dejstev, da se v našem vsakodneven delu srečujemo tudi z gospodarskimi težavami. Velikokrat smo "Nevoljni nad doseženimi rezultati In odnosi. Vedeti Je treba, da se udi v svetovnem merilu poraja gospodarska recesija, ki brez dvoma 69ativno vpliva tudi na nas ekonomski razvoj. Svetovni gospodarski položaj Je tak, da moramo računati na dlje '68a trajajoče neugodne mednarodne gospodarske odnose, ki se Jim l treba nenehno prilagajati in Jih premagovati z uresničevanjem do-'Boročne izvozne usmerjenosti. Samo tako in ob regionalnem razpo-'ftjanju gospodarskega sodelovanja, ki ustreza položaju nafte neuvr-*č«ne države v mednarodnih političnih odnosih, se bo krepile naša "^odvisnost, mednarodni položaj in politična akcija. °b tako zastavljeni izvozni naravnanosti bomo s kvalitetno proizvodnjo v svetu vse bolj konkurenčno sposobni. Kriza v svetovnem Gospodarstvu Je le del vzrokov natih sedanjih gospodarskih težav, poslabšan položaj nafte države v mednarodnih gospodarskih odnosih tudi v našem lastnem gospodarskem razvoju, v prevelikih In enost-[•"sklh naložbah, v neustreznih vzvodih urejanja gospodarskih In "'užbenlh tokov. To so vprašanja, ki bistveno vplivajo na gospodarsko Politično življenje vsake družbe. Na vseh ravneh moramo ukrepati stabilizacijo našega gospodarstva In za neoviran razvoj soclallstlč- ilh samoupravnih odnosov . I " Svac>H seji so podelili občinska priznanja še živečim borcem Mai če,e: Radu p«"*cku, Andreju Babnlku, Karlu Leskovcu, Jovu bod878*'6"' Tone,u M"l«va»lču In Francetu Nagodetu. Jeli Nlkollč lsD° prlznani* Izročili pozneje. Posebno slavnostno Je bilo tedaj, ko ^Predsednik skuptčlne imenoval Andreja Babnlka za častnega obča-V k °9aske občine. Vzdutje Je doseglo vrhunec, dlani so bile ogrete. k«rd pro9rarnu so nastopili recltatorjl osnovne tole Edvarda »bo t *''Pihalni orl(sster Logatec In prvič Javno tudi mešani pevski ma,r Ta°or. Oder prenovljenega doma Je bil kar premajhen, saj Je ko-Psv Spre'el 30 godbenikov in prav toliko, pa še nekoliko več, pevk in LoQCeV Po8ebno 1* ugajal pevski zbor, ki Je pod vodstvom Andreja raCriarJa 8k,enil stopiti na pot trdega dela. Ob zvokih Karnevalske ko-va|n ce Pihalnega orkestra pod vodstvom Franca Korbarja so obisko-ollac z"Puftčali dvorano In se počasi odpravljali proti Žlbrsam, kjer Je ni„x.°8redn'a občinska prireditev na prostem - odkritje spominske Pl0*te Logeftkl četi. Primož Sark Prisrčno srečanje v Žibršah Ob občinskem prazniku je bila odkrita spominska plošča Logaški partizanski četi v Žibršah. Spominsko obeležje stoji prav tam, kjer so se zbrali prvi partizanski borci iz Logatca in okolice Rovt ter ustanovili prvo partizansko enoto v tem kraju. V granitni kamen vklesano besedilo pove, da je tu tudi delovala od 18. aprila do 20. maja 1942. leta, ko se je premaknilo v novi tabor na Vranjih pečinah in se nato združila z vrhniškimi partizani. Kratke, toda vsebinsko lepe slovesnosti, se je udeležilo okoli tristo ljudi. Ko je Logaški oktet zapel pesem legendarne Štirinajste divizije, je slavnostni govornik Franc Dolenc obudil spomine na to partizansko enoto In na tiste usodne dni v logaški okolici, ko so vstopali v partizane zavedni, na-jodločnejši in najhrabrejši in se podali v borbo proti okupatorju ter tako pozivali ostale k oboroženemu odporu. V sklepni besedi pa je poudaril pomen prenašanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij, zlasti moralnih in etičnih vrednot, ki so bile v Logaški četi tako skrbno negovane. Ploščo je odkril tovariš Rado Pehaček, član sveta federacije, narodni heroj in častni občan naše občine. Izročil jo je v varstvo pionirjem osnovne šole Edvarda Kardelja v Logatcu in lovski družini iz Hotedršice. Prisrčen kulturno-umetniški program so izvajali učenci osnovne šole Edvarda Kardelja in Logaški oktet. Sledilo je srečanje borcev Logaške čete in takratnih aktivistov OF s prebivalci Žibrš. V prisrčnem in tovarlškem vzdušju je tekla beseda zlasti o obdobju, ko je tam delovala Logaška četa. Slovesnosti sta se udeležili tudi delegaciji pobratenih občin Gacko in Repentabor. Slednja je položila k obeležju tudi venec v znak hvaležnosti za prispevek slovenskega naroda v boju proti fašizmu. F. D. Večer s »Francetom Maroltom« Je že treba reči, da so lepaki vabili Logačane na praznični večer h kar dovolj nevsakdanji prireditvi: večer narodnih plesov. Redke so priložnosti, ko lahko v živo uživamo v prečudovitih ritmih, v folklorni pisanosti in neposredni narodopisnosti, ki ohranja prvinske trenutke iz starožitnega ljudskega izročila. Nekaj te prvinskosti je predstavila akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Pred Narodnim domom je bilo na večer več kot tisoč ljudi prezadovoljnih ob odlični izvedbi slovenskih plesov iz Bele Krajine, z Gorenjske, iz Prekmurja, s Štajerske in Dolenjske, pa tudi ob razkošju oblačil in ritmov drugih jugoslovanskih krajin: iz Posavine, Srbije in Vojvodine. Napovedovalca plesnega sporeda Branka Kum in Janez Podjed sta s primerno razlago vodila gledalce iz plesa v ples, iz noše v nošo, iz ene izraznosti v drugo. - In na koncu: aplavz tudi kulturni skupnosti, ki je z organizacijo gostovanja izpričala pravšnjo odločitev. maš novice V kulturnem domu krajevne skupnosti Tabor Je bila svečana Spominsko ploščo Logaški četi Je odprl domačin, narodni h* seja občinske skupščine, na kateri Je govoril predsednik Rudi Rado Pehaček Lipovec Slavnostni seji so prisostvovali tudi ustanovitelji Logaške čete Sobotni nastop akademske folklorne skupine France M*'0 ogrel številno občinstvo ■hI J}1 Množičnega nočnega teka po ulicah Logatca so se udeležili tudi Ustanovni član hotenjske lovske družine Jože Šemrov je y naši najmlajši občani nov lovski dom. *°đUlce kovice_ >>Jaz sem en frlšen jager...« Tako poje pesem, ki se je v nede-12 septembra, torej prav na obeski praznik, oglašala najbolj glas-1,0 v Hotedršici. Prizadevni lovci so "aiT>refc odprli nov lovski dom. Kajpak se spodobi, da odkritju Msostvujemo vsi. In res, prišlo je !8s. kar leze in gre, to nedeljo v Ho-lrSico. Bili so pobratimi iz Gacka; MJll so tudi Repenci, trgovec med 11 celo v lovski uniformi; domači "llrn J0v ie bilo, da menda še nikoli toli-°; Prišel je tudi Rado Pehaček. bili 0 Predstavniki Lovske zveze, obči-*• republike in še in še. Morda sem 8s koga pozabil našteti, pa naj mi ^zameri, saj nas je bilo toliko, da bi 't6*ko vse zapomnil. Kot se za ot-°r'lev spodobi, je bil pred golažem 6 kulturni program. Marcel Štefan-'C 9a ie, z njemu lastno iznajdljivo in humorjem, povezoval od gornika do govornika, od recitala do recitatorja, od pevcev in ro- jJsV do samega dejanja otvoritve. to* otTlenim nekaj pomembnejših Ck sporeda. l«rjredSedn'k Lovske9a druš,va Ho" Bolk°a 'e v sv°iem 9°voru opisal tai, n'SKe 'ovske družine od us-^Pvitve 1945. leta do danes. Ome-l016 ustanovne člane, obdobja de-Jania družine, težave in veselje, 0rt in rekreacijo, povezanost in J^mbnost lovskih veščin za osno ljudsko obrambo in končno D°re za izgradnjo lovskega doma. Skoraj 6.000 prostovoljnih ur so opravili člani lovske družine. Pa še mnogo del, ki jih niti ni moč natančneje opredeliti, a so nujno povezana z otvoritvijo takega doma. Ponos in veselje je bilo čutiti v predsednikovih besedah. Lovce in goste je pozdravil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Peter Šuler. V kulturnem sporedu so nastopili učenci hotenjske šole, zasavski ro-gisti in Logaški oktet, vsi s priložnostnim programom. Ob koncu je sledila podelitev plaket in priznanj »Lovski gumb« vsem zaslužnim delovnim organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali, da je tako lep dom ponosno zrasel na ho-tenjskih tleh. Zdaj pa smo bili že vsi nestrpni. No, končno je ustanovni član hotenjske lovske družine Jože Šemrov prerezal vrvico in popeljal prve goste na ogled doma. V njem je 190 m' uporabnih prostorov, kuhinja, sanitarije, sprejemni prostor za divjad, delovni prostori, troje turističnih sob in kopalnica. Resnično dom, v katerem bo moč razvijati ne samo lovsko, temveč tudi turistično dejavnost. Potem pa smo le dočakali srnin (ne srnjakov!) golaž. Vrsta je bila malce dolga, pa smo že potrpeli. Lačen pa ni ostal nihče. Primož Sark ^a delovni akciji niso važni samo Oc*stotki 'Porn ni del ovne vneme in pripravlje- a9ati pri razvoju tega koščka emije smo se pripeljali v Gor- 8patrov ls° se v času od 18. 7. do 7. 8 'Tu ,: "VCe' v občini Murska Sobo- te *brali še mladi iz srednje vo-s°'e iz Ljubljane, mladi iz ob- V*' in Ljubljana-Bežigrad. 8«fli p.'_f0 bj|i *udi mladi, zbrani v bri-V]5 ega križa. ki so pomagali lir«,,lrT1 občanom pri delu in orga-ta„, °tr°sko varstvo. Sa« dan smo se z avtobusom V, 5 mir|ut vozili na delovišče. %ove bi'a na cesti med vasema '^ličn 01 in (-ePinci- Dela so bila ^D0va^od obcestnih širinskih od-bet0rii' k°Panja jarkov, polaganja in "ranja cevi. Naša do podiranja dre zagnanost se je izkazala edu rezultatov, ki so bili nad Norme, ki so enake smo krepko presegali in aJ^o Povprečje brigade v pr ^'hdneh 149,07%, na udarni !85,?n * 2 %' v drugih desetih dneh na udarni dan pa lsarne'štV0 udarne9a dne doseže °< In »,na brigada le, če za več brigad, to pa ne sme biti manjše od 130 %. Pri pregledu rezultatov nikakor ne smemo mimo ocene sodelovanja z domačini. Tu smo bili vsi brigadirji zelo presenečeni nad izredno gostoljubnostjo ljudi. Ne samo na udarniških akcijah, kjer smo domačinom pomagali pri čiščenju obcestnih jarkov, ampak vsak dan se je njihova prijaznost kazala na vsakem koraku. Delo se na akciji ne konča ob dveh, kajti vsako popoldne potekajo interesne dejavnosti. Naša brigada se je trudila tudi na področju športa, kulture, informiranja, predavanj in krožkov, zato je tudi za ta dela dobila najvišjo možno oceno. Zaradi dobrih rezultatov na trasi in na področju družbenih aktivnosti je brigada prejela na koncu izmene najvišje priznanje - trak akcije Goričko; 11 brigadirjev je prejelo udarniške značke, 11 pa pohvale. Brigada je tako zelo uspešno zastopala občino Logatec. Čeprav je brigadirsko poletje komaj končano, že razmišljamo o pripravi brigade za naslednje leto, da bodo rezultati še boljši. Tone Lukančič Preseže povprečje vseh Priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije Od 11. do 13. oktobra bo v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Kongres bo opredelil naloge slovenskih sindikatov v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj naše socialistične družbe. Na kongresu bomo posebno pozornost namenili: - boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na osnovi socialističnih ssamoupavnih družbenoekonomskih odnosov; - boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja; - boju za uresničevanje politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih osnovah; - boju za uresničevanje socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela; - ter uresničevanju organizacijske, politične in kadrovske izgradnje Zveze sindikatov Slovenije. Aktivne priprave na kongres so vidne v razpravah o predkongresnih dokumentih v osnovnih sindikalnih organizacijah tudi v naši občini; predvsem je čutiti delo osnovnih organizacij sindikata v posameznih delovnih organizacijah. V osnovnih organizacijah sindikata tovarne KLI smo bili precej dejavni. Naj naštejem nekaj nalog, ki smo jih opravili. 1. Sproti smo razreševali vprašanja v zvezi s spremenjenimi pogoji gospodarjenja. Izvoznik TOZD Drobno pohištvo je sprejel obvezo, da poveča izvoz za 10 %. V skladu s predpisanimi ukrepi IS Slovenije smo tako pristopili h konkretnemu reševanju ukrepov gospodarske stabilizacije. 2. Večkrat smo ocenjevali delovanje delegatskega sistema. Ugotavljali smo določene pomanjkljivosti in opozarjali nanje. 3. Za izgradnjo tovarne stolov in strojev združujemo lastna sredstva znotraj TOZD-ov, prav tako tudi druge DO v okviru SOZD-a Slovenija-les. Tudi pri izgradnji že dokončno mehaniziranega lesnega skladišča smo dohodkovno povezani. 4. Po daljšem obdobju so končno le prišla v javno obravnavo nova merila za nagrajevanja po rezultatih dela. Pri tem je upoštevana produktivnost gospodarnost akumulativ-nost, povečanje izvoza in rentabilnosti. 5. Vključevali smo se v razprave na konferencah ZSS, razpravljali pa smo tudi o socialni varnosti delavcev. Predkongresna dejavnost sindikata v občini se nadaljuje. Razpravljamo o predkongresnih dokumentih in o stanju v lastnih osnovnih organizacijah Zveze sindikatov Slovenije. Delegat kongresa Marjan Lapanje Bogatejši za 55 stanovanj Vrata novih stanovanj so se neopazno odprla na predvečer praznika občine Logatec Posebne vznemirljivosti ob tem ni bilo, dasi se je vselilo v nova stanovanja nad 50 mladih družin. Niti praznične besede niso opomnile česa takega, kot je dograditev 2643 m' novih stanovanj. 11 garsonjer, 20 enosobnih, 12 dvosobnih, 7 trosobnih in 5 mansardnih stanovanj. Prav je, da vemo tudi to, da je končna cena teh stanovanj 20.000 din za m*, da pa je bila slovenska izhodiščna cena za m1 že lanskega decem- bra 23.000 din; tolikšna bo v Logatcu izhodiščna cena m' stanovanja v na novo zastavljenem 30-stanovanjskem bloku. In da je za stanovanja, ki bodo vseljiva k letu ob tem času sklenjenih že 20 kupnih pogodb. Vse tako kaže, da kljub gospodarskim tegobam ljudje stanovanja potrebujejo. In teh, ki stanovanja pričakujejo, ni malo. Do tod je naša družba tedaj bogatejša za 55 stanovanj. Vsaj stanovanjske naložbe obetajo še naprej delavcem Gradnika zanesljiv kos kruha. maš ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA MERLAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v trenutkih slovesa stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo kolektivu KLI Logatec za pomoč, Pihalnemu orkestru in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Justi in otroka novice Za nagrado na Krk Turistično društvo je v sodelovanju s Pihalnim orkestrom, Logaškim oktetom in ZKO Logatec konec avgusta popeljalo na otok Krk kar sedem avtobusov izletnikov - nad 30(3- glavo množico. Kar redek podvig! Turistično društvo je z izletom želelo nagraditi pridne gospodinje, ki marljivo skrbe za cvetlično urejenost hiš in okolice. Množični udeležbi je verjetno botrovala tudi napoved, da bo izlet združen s kulturno manifestacijo na Puntu, kjer naj bi prišlo do začetka sodelovanja med puntarsko in logaško kulturno tvornostjo; to ledino naj bi za logaške barve zaorala Pihalni orkester in Logaški oktet, za Punat pa domača folklorna skupina. V dopoldanskih urah je tako karavana letoviščarjev prek Titovega mostu dospela na Krk. Po krajšem sprehodu po mestu Krku so avtobusi odpeljali proti Puntu. Ob vstopu v mesto so pihalci urezali koračnico in družno z množico Logačanov odkorakali skozi pristanišče, kjer se je na mah zbrala množica radovednih poslušalcev. Po kosilu je cela flota čolnov popeljala logaške turiste na otok Koš-Ijun, kjer je bil ogled benediktinskega samostana iz 12. stol. z muzejskimi zbirkami, ki prikazujejo narodopisno preteklost največjega jugoslovanskega otoka Poseljenost Krka sodi v prazgodovinske čase. Prvi izpričani naseljenci Liburni so znani iz 2. stol. pred našim štetjem; kasneje so tod gospodovali Rimljani, Bizantinci, nato Benečani, nekaj časa hrvaški Frankopani, Napoleon, Avstrija; od 1918 pa pripada otok Jugoslaviji. O bogati kulturni preteklosti govore mnogi spomeniki besedne ali stavbarske narave. Iz rimskih časov so še ohranjeni deli obzidja, mozaiki in temelji značilnih term (kopališč). Romanska katedrala na Krku je prava lepljenka posamičnih stilnih arhitektur (antična, bizantinska in romanska). Med besednimi spomeniki je najbolj dragocena Baščanska plošča - to je glagoljaški zapis v kamnito ploščo, kamor je bila leta 1100 zapisana volja kralja Zvonimira, da se zgradi pri Baski svetišče. Danes je otok Krk s svojimi obmorskimi mesti pomembna turistična privlačnost saj v poletni sezoni obišče otok nekajkrat več turistov, kot je sicer prebivalcev - teh pa je kakih trideset tisoč. Ko se je logaška flotilija vračala s Košljuna, se je vreme skazilo. Dež, ki so ga otočanje pričakovali že dva meseca, se je prav tega popoldneva ponudil in do večera ga ni bilo konec. Zato tudi ni bilo napovedanega promenadnega koncerta v mestnem parku, tudi ne koncerta Logaškega okteta in ne nastopa domače folklorne skupine. Prišlo je le do simboličnega srečanja logaških kulturnikov z domačimi. Ob tej priložnosti je Logaški oktet zapel nekaj pesmi. Ob izmenjavi spominskih daril je Logačane pozdravil predsednik zbora združenega dela občine Krk, domačine pa v imenu Logačanov predsednik družbenopolitičnega zbora Vinko Haložan, Tak nezaželeni konec je sicer vznevoljil tega ali onega, ni pa mogel zlomiti trdne želje, da bi se s prebivalci Punta še srečali, da bi z njimi sodelovali, da bi s kulturnimi in tudi turističnimi izmenjavami utrjevali prijateljske vezi. maš Sekcijske oblike dela Oblik sekcijskega dela v logaški občini ni. Kje je vzrok? Ali ni problemov, ki zadevajo ljudi? Žal vemo, da temu ni tako. Ali se mogoče bojimo odgovornosti in noče vsak prevzeti del odgovornosti nase? Ali pa se vse dogovorimo v raznih organih, koordinacijah, ki se pridno sestajajo? Ali sploh vemo, kaj je sekcija, kako naj deluje, kje je njeno najbolj izvirno mesto? Aktivnost v sekciji SZDL - zlasti v KS naj bi praviloma pomenila začetek obravnave nekega vprašanja in problema, ki ga ljudje čutijo. Pobudo za sekcijo oz. razpravo lahko dajo delovni ljudje, vodstva SZDL, druge DPO, krajevne institucije, OZD, društva in drugi dejavniki. Bistveno je, da je vsebina vredna razprave v sekciji. To pomeni sestanek, ki je sklican za reševanje določenega vprašanja s področja družbenega življenja (npr.: podaljšano bivanje otrok, kulturne prireditve, posamez- na komunalna vprašanja itd). Zato v delu sekcije sodelujejo vsi zainteresirani krajevni in drugi dejavniki. Sekcija je lahko stalna ali začasna. Mora pa imeti sekcijsko jedro, ki ga v skladu z obravnavanimi problemi oblikuje predsedstvo krajevne ali občinske konference SZDL. To delovno jedro je oblikovano delegatsko v skladu s potrebami in naravo problematike. V jedro sekcije delegirajo svoje delegate vse frontne organizacije SZDL (DPO, družbene organizacije, društva, strokovne ustanove). Jedro sekcije pripravi gradivo za sekcijsko razpravo. Sekcija je torej najširši, najbolj odprt in najdemok-ratičnejši način neposrednega političnega delovanja delovnih ljudi in občanov. V sekciji se soočajo vsi interesi določenega področja, pri čemer je treba vedeti, da se ne strinjajo vsi z vsem Zato sekcija že hkrati pomeni organiziran začetek širše politične in samoupravne aktivnosti pri zadovoljevanju skupaj ugotovljenih potreb in interesov, ki se tu soočajo in usklajujejo. S svojimi zaključki resnično vplivajo na politične in samoupravne rešitve. Zavedati pa se je treba, da je priprava sekcije garaško delo, ki prav gotovo zahteva temeljitost. In v tej smeri bomo morali v OK SZDL in KK SZDL narediti korak naprej, kajti vsi se zavedamo množice problemov, množice različnih neusklajenih interesov, ki ostajajo nedorečeni, neusklajeni, prikriti. Zato ni potrebno postavljati vprašanj o smislu sekcije, temveč je potrebno smelo, aktivno pristopiti k tej obliki delovanja SZDL tudi v naših KS in naši občini. Pri tem pa je potrebno terjati od najodgovornejših dejavnikov političnega odločanja, da bodo upoštevali mnenja in hotenja v demokratični razpravi, da bodo z vso resnostjo in odgovornostjo sprejeli priporočila in znali prisluhniti pristnim življenjskim problemom delovnih ljudi in občanov. Samo tako bodo sekcije privabile naše delovne ljudi in občane, jih potrjevale kot edine nosilce družbenega odločanja in dajale zaupanje v moč in sposobnost našega političnega sistema Nekaj praktičnih napotkov: - Predmet sekcijske razprave so lahko: problemi kmetijstva, varstva otrok, problemi športnih igrišč itd.. - Na sekcijski razpravi se obrav nava le ena tema. - Kdo pripravi sekcijo? - Sekcil pripravi svet oz. koordinacijski m bor na občinski ali krajevni ravni hkrati pomeni jedro sekcije. (Lan1; tudi druge DPO, ali SIS, delega* i,d) , m - Svet oz. KO pripravi za dok"* no temo uvodno razpravo. I - Koga vabiti na sekcijo? - ^' naj se vse, ki hočejo in lahko so" lujejo pri reševanju določene« družbenega vprašanja. Kdo vodi sekcijo? To je lah*3 drui- predsednik sveta oz. KO. znani benopolitični delavci itd. RazPr»'.J mora voditi demokratično, strpn°• mirno, da ne zavlada boj raz . ^ mišljenj, predlogov. Povabi na) tudi strokovne ustanove in P° mezne znanstvene delavce I - Kako razpravo končati, da se sprevrže v nekakšen debatni K žek? ja« - Vsaka razprava se mora ko" s sklepom. Nujno je, da sekcija izzveni v prazno. - To pa je odfl°* nost DPO, ki morajo znotraj o? gatskega sistema in med delo?1 j njem prihajati s predlogi sekcU8 razprav kot možnimi rešitvami o šega in hitrejšega napredka n družbe. j To pa je gotovo ena izmed P ljudi k družbenemu odločanju. J Jakob KO* S teka na Vršič Malo pozno, a Se vedno zanimivo Bilo je lepo nedeljsko jutro pred hotelom Erika v Kranjski gori. Pogledi v nebo, pogledi v sneg, pogovori, kako namazati smuči. Ali bo na Vršiču južno, bo pršić ali zmrznjen sneg? Opazujem, kako drugi mažejo smuči, kajti tudi nas še čaka rnjji mano so še. Mojca, Judita in Ma , Negotovost. Ne vemo, kako "d bo vzpon, kajti prvič gremo na v I s smučmi, razen Marka, ki Q,e drugič. Ko smo startali, je bilo na mah konec negotovosti. Spredaj smučina, j tekači, samo vzpon. Nobene ravnine. V mislih: čim prej na vrh. Vroče j6^, lije z obraza. Kopel v obilnem znoju. Pred ciljem. Še nekaj metrov, prek nato veselje, radost. Saj: premagana je ena najtežjih tekaških prog Prl Vsakdo, ki presmuča prek cilja do Vršiča, ne glede na čas, je zmag°v Dosegel je uvrstitev. Na sliki udeleženci teka. Manjka veteran Jože Šemrov Iz Hotedr«16* je tudi tekel na Vršič Srečko snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naš M 1 Precej časa je že minilo, odkar je v Logaških novicah izšla pri-lo9a Naša snovanja. V uredništvu smo se odločili, da poskušamo Privabiti k sodelovanju vse, ki se ukvarjate s pisanjem, slikanjem, KiParjenjem .., Zato se nam oglasite! Privlecite na dan svoje stvaritve in jih po-aumno pošljite na naslov Logaških novic. Želimo, da bi ta priloga postala vaša. Za začetek in vzpodbudo objavljamo izbor prispevkov iz glasil »Mladi brigadir«, ki jih je izdala mladinska delovna brigada Logaški bataljon na akciji Goričko. Nemalokrat se je že zgodilo, da je bil brigadirski časopis prva priložnost mladih ustvarjalcev za soočenje z javnostjo: nekaj zaradi posebnega vzdušja, ki ga daje akcija; nekaj zato, ker prispevkov vedno manjka. Tokrat se širšemu krogu bralcev predstavljata Janja Slabe s Kale in Ingrid Kovač iz Hotedršice. o ■ % C JI NAJINA ZGODBA Nebo /e b//o takrat tako blizu in polno vabljivih, zrelih sadov. Samo na prste bi stopila in iztegnila roko, Pa bi jih imela polno pest. v tistem trenutku pa se je začelo odmlkati, vse dlje je bilo in nazadnje se je vsul hladen jesenski dež. To je bil konec najine zgodbe. Prišel si od nekje daleč, stopil si s stopnic in takrat sem morala priznati, da sem te že dolgo čakala. Tako kot akacija, to želi z dišečim cvetjem Prikriti osamljenost. Prišel si z nasmehom na ustnicah, * bleskom v očeh. Spominjal si me na samoten hrast, na divje jezero v temi. Na zvezde sva skrivala najina doživetja in upala, da bodo tam ostala. v tem je bil ves nesmisel najine zgodbe. Neke noči, proti koncu je šlo, so oblaki zagrnili zvezde, v temi so se sramežljivo otresle bremena, ki se je zakotrljalo v neskončnost. Tisto enakomerno brnenje, fako enolično, da je ubijalo pričakovanje in vznemirjenost. vse naju je pričakalo Vse je bilo še isto, 'e zvezde so bile tako temne in prazne, da nisva rabila besed sva tiha našla vse odgovore. To je bil začetek konca najine zgodbe. Temna deževna noč je nocoj. * v meni je še vedno droben žarek in dokler je žarek i* tudi svetloba. °e* pa še naprej enakomerno udarja po steklu in vsaketoliko časa zapiha veter. Kma/u t» konec na//ne zgodbe. Samo Se enkrat zvečer, cfefo neosebno, kako si, *a/ delaš. 'n Potem ničesar več. T^oje oči pa so smejoče, Zf*to tudi jaz v smehu utapljam žalost. Ingrid NEKEGA DNE Bilo je to tistega dne, ko sem si prvikrat zaželela pometati zlati prah po Rimski cesti. Bilo je tistega dne, ko je sonce vzšlo v meni, ko so priletele vse bele ptice sveta, da bi mi zapele pesem. To je bil tisti dan, ko so se magnolije razprle in mi je češnja darovala cvet, ko je breza vzbrstela in so me trave božale in zemlja je dihala kot uspavanka. A tudi ta dan je umrl ob polnoči. Ingrid AJDA Bili so lepi in močni. S svetlimi očmi, odločnimi potezami in gibkimi telesi. Ljubili so se med seboj in zraslo jih je več kot zvezd na nebu ali kapljic v morju. Pretesne so jim postale zakarpatske stepe in šli so iskat druga morja In druge gore in drugo sonce. Njihovo vpitje je segalo v nebo in slišala ga je boginja Živa, zaljubljena v te orjake. Šli so. Lepi in močni Pa njihove žene. Vitke in krasne. Kodrolasi otroci. Niso imeli zlata in srebra. Niso imeli svile in diamantov. Imeli so moč in ljubezen. Imeli so vero in sonce v očeh. In Živa jim je dala na pot majhno, krhko rastlinico. Ajda so ji rekli. »Sejte jo, in kjer bo vzklila, tam se naselite! Pojdite in iščitel« In so šli. Sejali so jo ob Donavi, pa je uvela. Povsod je umrla. Iskali so jo med skalami in ostrim brinovjem. Oze-lenela je mehka preproga, ajda je zacvetela. Bilo je to nekje med gorami in morjem. Želi so jo in v vrhove se je širil njen vonj. Tu so ostali. Kaj se je zgodilo z malimi kodrolasci? Teorija o ostanku ostankov. Vse najintiligentnejše so umorili Turki. Ostali so ostanki. In najintiligentnejše ostanke so izgnali, ker so bili protestantje. Okoli mene je danes vse polno evrofilov najslabše vrste. Pokopljijih! Obleci jih v tržaške blue jeans, nadenijim svilene srajce. V želodcih imajo še ostanke eoca cole. Prlnesi jim šop orhidej in tulipanov, vzgojenih pod toplimi gredami v cvetličnih vrtovih Holandije. Združili se bodo visoki tovarniški dimniki in zapeli pogrebno koračnico punk song. Ne pozabi na govor, sestavljen iz tujih besed tujih filozofov. Morda bo kdo pljunil v ta pljuvalnik ali pa se bo kot mrhovinar pulil za zadnje ostanke. Poslušaj še to! Včeraj sem bila tam pod hribom. Polna njiva ajde, ki je cvetela in dišala v julijsko popoldne. Utrgala sem drobno bilko in jo ponesla k obrazu. Poljubila sem jo in zaplakala nanjo. Povsod okoli mene pa je v vetru valovila ajda, v nebo se je širil njen vonj in cvetela je k soncu. Bil je to 22. julij 1982. Ingrid c .to .«0 C* o CD 18 C .to r C .to 2» O co j C .to ! o s co "8 C .to r o 5 CO 18 C .55 o co '58 co C co f o CO 18 C co ! o .5 CO 18 C .to r o kovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja Logaške novice van/a naša snovanja naša snovanja naša snovanja naša snovanja g 01 o co 18 C CO I o s ca 1 c SO o C eo CO 18 C co s. o CO 1 C co o s ca 18 C .ca NOČ Z VZHODA Noč z vzhoda o tebi nosi mi vest. Tu je mraz in tišina, med zvezdami je moja pot. Moj cilj je samoten, neznan. Tam sanja prijatelj med šepetanjem smrek, zavit v tančici noči. Nihče ne brani ptici leteti, nihče ne zaustavlja valov, nihče ne zakrije golega sonca, jaz pa ne morem k tebi. Ne morem gledati črnih oči, ne morem mu stisniti roke in mu zaupati svojih misli, brez njega sem sama. On je daleč, ostaja le čakanje in pesem globoko v noči, v luči srebrnih zvezd. Janja I" NEZNANEMU (NEZNANI) KROTILCU (KROTILKI) BESED! o ca 18 C ca ! o s ca 18 C .co o C Prisluhni notranjemu glasu, utripu komaj porojenega čustvovanja, vrzi v tesnobo luč besede, izpiši na papir barvo in melodijo svojih upov in strahov! Življenje naše je naliv kresnic, ki se tolče iz neznanega v neznano. Trave smo na vetrovnih senožetih, ki v nenadnem vzhičenju naphajo svoje upogljive bilke v neodžejana ozvezdja. Njih prah ostaja v črki pesmi, glasu flavte, potezi čopiča. Ne vdajaj se sredinski zatišni zatohlostl! Bodi! Ta stran Logaških novic je namenjena tebi, ki ne želiš biti pokoššn, ne da bi premeril curek svojega gejzira pod nebo. Andrej Žigon o 5 0> 3 P> CD O 5 B)' 3 S, O 01 3 Š o < 0) 3 & § O I »■ 3 & 0) O I co' 3 & tt> 3 O 01 3 ■ mja naša snovanja naša snovanja naša snovanja našeCsnovanja Le do pol poti Ob desetletnici glasbene šole Skoraj težko je verjeti, pa je vendarle res. glasbena šola v Logatcu je sklenila desetletje svojega delovanja. Povsem jasni in nedvoumni nameni so bili zapisani v ustanovni listini skupščine občine Logatec. Glasbena šola naj: 1. Vzpodbuja in razvija splošno glasbeno raven vseh, ki jih glasba posebej zanima. 2. Usposablja izjemno glasbeno nadarjene učence za nadaljnji študij glasbe. 3. Pripravlja naraščaj za delo v amaterskih glasbenih skupinah. Če naj sodimo po jubilejnem koncertu, bi lahko rekli, daje delo glasbene šole ostalo na pol poti, mestoma pa še kje nižje. Tako se zdi, da je bila dosedanja uspešnost glasbene šole bolj stvar prizadevnosti posameznih učiteljev in učencev kot pa natančno opredeljene programira-nosti. Zato je nedvomen uspeh učencev klavirja in violine; med blokflavtisti pa le izjemni mali virtuoz Klobučar; vse drugo pa kot rečeno: do pol poti ali še manj. Poseben posladek je za ta večer pripravil flavtist Matjaž Albreht, ki je izšel iz logaške glasbene šole, vendar je moral po dodatno pripravo za sprejem na srednjo glasbeno šolo drugam - logaška šola je tudi tu ostala na pol poti. (Zunaj »konkurence« pa se je predstavil tamburaški orkester iz Hotedršice). Pri skrbi za vzgojo naraščaja instrumentalistov pa je glasbena šola dosegla, da se je množični pihalni orkester Društva mladih glasbenikov »izrabil«, podmladka pa ni in ni bilo. Torej še manj kot do pol poti! Prvobitni zanos, ki je osvajal ne le Logatec, temveč celo Slovenijo in Jugoslavijo, se je zaradi neresnosti vodstva vse bolj razblinjal. Škoda, da so bili v pričakovanjih najbolj opeharjeni otroci. In odgovornost za tako stanje: najprej vodstvo glasbene šole, ki ni znalo usmerjati učencev in vsestransko programirati dela s primernim kadrom (tudi ni hotelo prisluhniti dobronamernim namigom); dalje Zavod za šolstvo, ki je verificiral nemogoče razmere; in končno skupščina občine, ki je nasedla vodstvu glasbene šole in ustanovila oz. dala soglasje k ustanovitvi šole kot sa- mostojnega zavoda, dasi ni bilo objektivnih - razen leporečnih - zagotovil za možnost samostojne organizacije. Prvo desetletje se je resda zelo uspešno začelo. Uspehi so bili očitni v močni razvejanosti instrumentalnega pouka, v razcvetu izvenšolskih dejavnosti: salonski orkester, obetajoče dejavnosti v Društvu mladih glasbenikov. Veliko vsega pa je šlo postopoma proti koncu desetletja v zaton. Gotovo je nastopil zdaj čas str« nitve. Smotrno je treba zasta*1^ delo za naprej, ne da bi se učili preteklih napakah Logatec glas(1 no šolo potrebuje, zato jo ho'6 tisto, pravo učnovzgojno organi*1 nost, ki naj zagotavlja tiste srno ki jih je skupščina občine zapis8'' ustanovni listini pred desetim1 >e' Ne bi bilo napak, ko bi na stra" Logaških novic vendarle lahko ' prebrali o nadaljnjih usrrtei* glasbene šole!? df KULTURNA KRONIKA JUBILEJNI VEČER. - V avli osnovne šole »8 talcev« so se v začetku s«P tembra zbrali delovni jubilanti KLI Logatec. Zbranim slavljencem je sp si zbor iz KS Tabor pod vodstvom Andreja Logarja. Pevski novorojen61 (, bil pravcato presenečenje. 34 pevk in pevcev je učinkovalo kot zbor za j nega hotenja tako v koroškem, zdaj že himničnem Rožu, kot tudi v nap' {, v kateri je znal zborovodja dovolj prijetno ugladiti solista in zbor. Dob6' melj za nadaljnjo gradnjo! - Zato novemu zboru na pot šopek najboljši ^ Popoldne tega dne se je zbrala množica v Žibršah k odkritju plošče v sp° na ustanovitev Logaške čete aprila 1942.0 pomembnem deležu ŽibršvPajj tizanskem gibanju je spregovoril Franc Dolenc. Spominsko obeležje P ^ odkril Rado Pehaček, prvi poveljnik logaških partizanov. Mlada solistka ^ ra Gostiša je odpela dve partizanski pesmi ob spremljavi kitare, Loga^k . tet pa je ob spremljavi harmonike odpel najprej dve partizanski koračni j spomeniku, še več pa na tovariškem srečanju pred nekdanjo (žal!) v° šolo. ^ mm Prizadevnost Smeti pa v Logatcu res redno in pridno pobirajo. Razen tistih koših za smeti ob cesti. Pa se znajde občanka, ki si drzne prip0' mniti. - Boste tale koš za smeti tudi kdaj spraznili? - Rade volje. Kar izpraznite ga v črno vrečo, pa jo bom gotov0 odnesel. Res, ideja. Do zdaj se je ni še nihče domislil! , KPA' Oh, ta dvojina ... Res pohvalno, da nista na naših občinskih vpadnicah le d'* table. Več jih je. In na njih lepo piše, da sta se dve občine P° bratile z našo. Predlagam, da poleg tabel pribijemo vsaj dve s"" tistih, ki so pripravili imenitno besedilo.