Leto III. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Štev. 7 Lenart, 4. aprila 1963 Pokongresna konferenca občinskega komiteja zveze mladine »Domače novice« Pred kratkim sta se uredništvo in uprava »Domačih novic« preselila iz dosedanjih prostorov Ptujska cesta 3 v nove prostore Lenart, Radgonska cesta 9. (Ro-tovž). V te prostore so se tudi preselili Delavska univerza, Občinski sindikalni svet, Občinski komite LMS, združenje bojevniških organizacij in krajevna organizacija SZDL Lenart. Ob uvedbi nove občinske doklade Bolj pravična obremenitev davkoplačevalcev — Območje občine je razdeljeno glede občinske doklade na pet skupin — Obrtnikom se za leto 1963 zniža predpis dohodnine za okrog 50% Po dokončno izdelanem predlogu posebne komisije, ki je analitično ocenila gospodarsko moč kmetijskih gospodarstev oziroma davčnih zavezancev v občini Lenart, pri čemer se je upoštevala konfiguracija terena, komunikacije, blagcvnost proizvodnje, vključevanje v organiziran odkup pridelkov, možnost kocperacije in klasifikacija zemljišč, je območje občine Lenart razvrščeno za leto 1963 na pet skupin za predpis občinske doklade od kmetijstva. Za vsako .posamezno skupino katastrskih občin je določena posebna lestvica po kateri se bo davčnim zavezancem z domicilom v teh katastrskih občinah predpisala občinska doklada in sicer: Kategorija Stopinja obč. davčn.ih osnov doklade (%) v 000 din — lestvice — 1. 2. 3. 4. 5. do 30 31 28 26 24 22 nad 30 do 50 33 30 28 26 24 nad 50 do 80 35 32 30 28 26 nad 80 do 120 38 34 32 30 28 nad 120 do 160 41 36 34 32 30 nad 160 do 200 44 38 36 34 32 nad 200 do 250 47 41 39 37 35 nad 250 do 300 50 43 41 39 37 nad 300 do 400 52 46 44 42 40 nad 400 do 500 54 48 46 44 42 nad 500 do 600 56 50 48 46 44 (Nadaljevanje na 3. strani) Občinski stelut bo v razpravi do konta nuia V petek 15. marca sta se sestala na skupni seji Občinski ljudski odbor Lenart in Občinski odbor SZDL. Na seji so člani obeh forumov razpravljali o osnutku družbenega plana za leto 1963 in o osnutku občinskega statuta. Duržbeni plan so brez večjih pripomb dali v obravnavo zborom volivcev, medtem ko so sklenili, da se bo razprava o osnutku občinskega statuta vršila do konca maja. Po potrebi bodo ta rok še podaljšali. Predloge in pripombe organizacij, ustanov, delovnih organizacij in občanov sprejema v pismeni ali ustni obliki Občinski odbor SZDL. Na nekatera vprašanja bomo sproti odgovarjali v »Domačih novicah. V nedeljo 17. marca so se sestali delegati iz aktivov ZMS lenar-ške občine na pokongresna delovno konferenco. Med gosti so bili navzeči predsednik OK ZMS in sekretar občinskega komiteja ZKS Ernest Šmid. Na konferenci so razpravljali o osnutku občinskega družbenega plana in zaključkih VII. kongresa Zveze mladine Jugoslavije. Po referatih Inge Ku- — Andrej Kramberger, poveljnik občinske gasilske zveze odlikovan z Republiškim gasilskim odlikovanjem I. stopnje — Podjetja premalo materialno podpiraj} gasilska, društva — Gasilci opravili veliko prostovoljnih delovnih ur pri gradnji in preureditvi gasilskih domov — V bodoče več skrbi vključevanju mladine v gasilsko organizacijo. V navzočnosti nad 40 delegatov, zastopnikov okrajne gasilske zveze in občinskega odbora SZDL je kovec in Slavke Petrič, predsednice in sekretarke občinskega komiteja ZMS se je razvila sproščena in konkretna razprava zlasti okrog sodelovanja med organizacijami, ki je še vedno .pomanjkljivo, okrog materialnih vprašanj, zlasti v tem smislu, da mladina nima dovolj sredstev za dejavnost in še o ideološkem delu v Zvezi mladine, ki je dokaj pomanjkljivo. bil v nedeljo 24. marca občni zbor Občinske gasilske zveze Lenart. Uvodno poročilo je imel Alfred Pirher, predsednik občinske gasilske zveze. Na občnem zboru Občinske gasilske zveze so poveljniku Andreju Krambergerju podelili republiško gasilsko odlikovanje I. stopnje za njegovo dolgoletno aktivnost v gasilski organizaciji. V poročilu predsednika in v razpravi je prišlo do izraza, da podjetja v občini vse premalo (Nadaljevanje na 4. strani) domajii \ V Ljubljani je bil peti plenum CK ZKS, na katerem je imel uvodno poročilo član izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič, ki je poudaril, da smo priča hitrih in velikih premikov v materialni osnovi, v družbenih odnosih in v idejni nadgradnji. Vse to pa prinaša nove idejno-poli-tične probleme. Komunisti bodo lahko v prihodnje kos svojim novim nalogam samo ob vsakdanji analizi obstoječih družbenih odnosov, sedanje prakse, njenih uspehov in protislovij, v skladni povezanosti z bodočimi cilji, to se pravi s tistimi, ki so zapisani v programu Zveze komunistov. To je tudi ključ, s katerim je mogoče odkleniti vrata, ki vodijo na prizorišče idejno-političnega dogajanja in borbe. V nadaljevanju svojega poročila je tovariš Kavčič govoril še o organizaciji proizvodnega procesa izpolnjevanju sistema delitve, birokratskih ostankov v družbenih in delovnih odnosih, kulturni politiki, idejnem oblikovanju človeka in drugem. Poleg tega pomembnega dogodka na našem ožjem območju pa smo zabeležili še uradni obisk predsednika Združenih držav Mehike Adoifa Lopeza Mateosa. Beograd je priredil gostu iz prijateljske Mehike tradicionalen gostoljubni sprejem. Mateos je izjavil, da je imel on s člani svojega spremstva vtis, kot da gre za srečanje s starimi prijatelji. Izrazil je tudi željo, tako kot predsednik republike Tito v svoji dobrodošlici mehiškemu gostu, da bo obisk prispeval pomemben delež k nadaljni krepitvi prijateljskega sodelovanja med obema državama in narodi. Mehiški predsednik je prispel v Jugoslavijo iz Francije, kjer se je sestal z De Gaullom. V Karibskem morju je prišlo spet do incidentov, ki so jih povzročili emigrantski elementi s Kube, ki so našli ugodno zatočišče in podporo v ZDA. Premier Hruščov je v razgovoru z direktorjem brazilskega uglednega časnika »Ultima Hora« izjavil, da položaj v Karibskem območju ni mogoče več oceniti kot »normalen«. Opozoril je, da bo SZ še naprej vedno pomagala Kubancem, da bi ohranili svojo neodvisnost in družbeno ureditev, za katero so se odločili po zmagoviti revoluciji. To pa pomeni, da morajo napadalci na Kubo in njihovi pomagači računati s tem sovjetskim stališčem. Repriza karibske krize ne bi nikomur koristila, najmanj pa prizadevanju za mir na svetu. V arabskem svetu se nadaljujejo priprave za unijo med ZAR, Irakom in Sirijo. Kaže, da bo nova unija bolj temeljito pripravljena kot je bila tista med ZAR in Sirijo, saj so bile izkušnje dovolj dragocene. V minulih dneh je Avstrija končno dobila novo koalicijsko vlado, v kateri imata socialistična in ljudska stranka vsaka po šest ministrov. Koalicijski govori so trajali štiri mesece. Strokovna usposobljenost gasilcev je nedvomno osnovni pogoj za hitro in uspešno intervencijo pri požarih. Deloma je moč taho sposobnost doseči s prirejanjem manevrov. Na sliki: Gasilski manever v Lenartu. Občni zbor občinske gasilske zveze Podjetja posvečajo premalo skrbi širši požarni varnosti 01369074 VESTI KG SELCE ZA POPRAVILO CEST Kmetijsko gospodarstvo Selce že več let pomaga s ,prevozi gramoza za krajevne ceste, ki so na tem območju v dokaj slabem stanju. Tudi letos so se na tem posestvu dogovorili, da 'bodo opravili prevoz gramoza s traktorji za Selce 4 dni, Cermljenšak 2 dni in Rogoznico 2 dni. To je vsekakor lepa pomoč občanom tega območja. DRUGO LOKACIJO ZA MOSTNO TEHTNICO V VOLICINI V Voličini se že dolgo potegujejo za to, da bi dobili mostno tehtnico, ki jo nujno potrebujejo. Letos bodo potrebna sredstva na razpolago, oziroma bo tehtnica iz Lenarta prestavljena v ta kraj. Občani so mnenja, da bi morali najti primernejše mesto za tehtnico kot je to ob spomeniku, ker bi le ta ne sodila na to mesto. GRADISCANI PREDLAGAJO SPREMEMBO ODLOKA O NAJEMNINAH V Gradišču je precej starih in dotrajanih zgradb od katerih pobirajo najemnino in del odvajajo občinskemu ljudskemu odboru, medtem ko pa nimajo dovolj sredstev za osnovna popravila teh zgradb. Zaradi tega predlagajo, da bi se odlok o najemninah spremenil tako, da bi ne bilo potrebno odvajati najemnine občini. Ta sredstva naj bi se v celoti pustila za popravilo zgradb. LOKAVCANI O BOLJŠIH AVTOBUSNIH ZVEZAH Lokavec in Rožengrunt sta dokaj odrezana od večjih krajev in prometnih vezi. Zato se prebivalci potegujejo, da bi avtobus, ki vozi iz Radgone skozi njihov kraj vozil v dneh, ko so na Občinskem ljudskem odboru Lenart uradne ure za stranke. Sedaj se dogaja, da morajo občani večkrat pešačiti po opravkih na občino. Prebivalci tega kraja tudi predlagajo, naj bi se cepljenje otrok vršilo v Lokavcu ne pa v Zg. Sčavnici, ki jim je preveč od rok. Nekaj nasvetov kmetovalcem Zima je predvsem zavlekla spomladansko setev ječmena in ovsa. Del ozimin je poleg tega zaradi plesni, ponekod tudi vode in škode po poljskih miših deloma propadel. Zaradi tega je potrebno v teh dneh pohiteti s setvijo ovsa. Semena ovsa je dovolj tudi za primere, kjer bodo morali namesto uničenih ozimin sejati oves. Pri koruzi bi predvsem veljalo opozoriti kmetovalce, da tisti, ki eventualno ne bi mogli dobiti semena pri zadrugi, ki bo kvalitetno in očiščeno, dobijo tako seme, ki bo odgovarjalo. Najbolje bo, če ga dajo na strokovni pregled, kjer se bo ugotovila kaljivost. Koruzi so pozimi zaradi prevelike vlage zmrznili kalčki, kar je posebno usodno, če tako seme posejemo brez predhodne ugotovitve kalji-vosti. V prihodnji številki bomo podrobneje razpravljali o agrotehniki pri pridelovanju koruze. Kako smo razdelili krajevni V Pred kratkim so se končali zbori volivcev na katerih je bila poleg družbenega plana in proračuna na dnevnem redu razprava o krajevnem samoprispevku. Predsedniki krajevnih odborov so poročali, kako so bila sredstva izkoriščena v preteklem letu, istočasno pa so predložili zborom vo-lilcev razdelitev sredstev za leto 1963. V celoti so zbori volilcev razdelili nekaj nad 19 milijonov dinarjev krajevnega samoprispevka. Od tega je bilo neizkoriščenih leta 1962 čez 5 milijonov din. Naše bralce gotovo zanima, kako so bila sredstva krajevnega samoprispevka razdeljena, zato v tem sestavku objavljamo najbolj značilne postavke. Tokrat poročamo o delitvi krajevnega samoprispevka za krajevne odbore Lenart, Gradišče, Zavrh, Selce, Rogoznica in Voli-čina. Kako so ostali krajevni odbori ta sredstva razdelili, bomo poročali prihodnjič. Omenjeni KO imajo na razpolago 6,665.721 dinarjev. Od tega zneska so na zborih volilcev namenili za ceste 4.002.000 din ali 60,04 %. Omenjeni krajevni odbori so poleg tega od 6 milijonov določili 130 tisoč din za popravilo manjših mostov. V Gradišču so med drugim odobrili 262 tisoč din za kulturni dom. Računajo, da bodo s temi sredstvi in še s sredstvi iz lanskega leta položili novi pod v dvorani kulturnega doma. Za ceste so od 1,945.715 din krajevnega samoprispevka odobrili 1,230.000 din. V Selcih so pretežno sredstva razdelili na ceste, kar je seveda potrebno, vendar je čudno, da ni- so niti dinarja odobrili turističnemu društvu za dograditev stolpa, čeprav so se obvezali, da bodo pomagali s prostovoljnim delom. Od 487 tisoč din razpoložljivih sredstev so za ceste določili 417 tisoč din. Predvideli so tudi, da se nameni 35 tisoč din za pokopališče in sicer za gradnjo -poti do pokopališča, ki je potrebna nujnega popravila. Za območje krajevnega odbora Rogoznica so na zboru volilcev v Selcah sklenili, da se uporabi za popravilo cest Veliki kot 39.000 din, Prodni vrh 37.000 din in Babji kot 39.000 din. Na razpolago so imeli 137.313 din. Voličini so na zadnjem zboru volilcev razdelili 1,456.659 din. Od tega zneska so namenili za pokopališče 180 tisoč din, 200 tisoč za mostno tehtnico, ki naj bi jo letos kcnčno uredili, medtem ko so 890 tisoč din odobrili za popravilo cest na svojem območju. Manjše zneske so dali za javno razsvetljavo, javni studenec, osnovno šolo in ureditev parka ob spomeniku NOB v Voličini. V Zavrhu so sklenili, da se lahko uporabi 360 tisoč din za ceste Cermljenšak, Gradenšak, Nadbišec in Zavrh. Turističnemu društvu so namenili 20 tisoč din. V Zavrhu so občani sklenili, da bo letos opravilo vsako gospodinjstvo po 6 ur prostovoljnega dela pri kopanju cestnih jarkov. V Lenartu je na razpolago 2,157.970 din krajevnega samoprispevka. Od teh sredstev so določili na zboru volilcev 1,200.000 din za ceste, po 100 tisoč din za javno razsvetljavo in igrišče in po 50 tisoč din za prosvetno društvo, otroški vrtec in šolo. ZVIŠANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V GRADIŠČU ZA ZAPOSLENE V Gradišču so na zboru občanov sklenili, da se osebni krajevni samoprispevek od zaposlenih zviša od lanskoletnih 300 din po zaposlenem na 600 din. Del teh sredstev bodo porabili za ureditev kulturnega doma. CESTA SKOZI LENART BO KOCKANA Ko to pišemo delavci verjetno že urejajo cesto pri Črnem lesu in skozi Lenart. Republika je za ureditev ceste odobrila 67 milijonov din za asfaltiranje. Po zadnjih vesteh po bodo v trgu položene kocke, ki so bolj trajne in so bolj primerne zaradi velikega prometa skozi Lenart. Stroški končne gradnje ceste se ne bodo povečali. PREDLOG SVETA ZA ŠOLSTVO IN KULTURO O TEM, DA SE OMOGOČI DELOVANJE OTROŠKEGA VRTCA IN GLASBENE SOLE Zadnji čas je bilo v Lenartu veliko govora o tem, da bo prišlo do ukinitve otroškega vrtca in glasbene šole. Obe ustanovi sta nujno potrebni. Izhajajoč iz tega stališča je svet za šolstvo na seji 27. marca sklenil, da priporoči skladu za šolstvo, naj bi otroškemu vrtcu iz rezerve šolskega sklada odobrila sredstva v višini lanskoletnih osebnih dohodkov in glasbeni šoli v višini 500 tisoč din. Obe ustanovi naj bi izdatneje kot doslej podprli tudi starši otrok, ki jih obiskujejo, kakor tudi gospodarske organizacije. Obveščanje delavcev ali ugotovitve neke ankete Družbeno upravljanje se bo toliko hitreje razvijalo, kolikor bolj bodo delovni ljudje obveščeni o vsem, kar se v občini in delovnih organizacijah dogaja. Seveda ne gre samo za obveščanje o izvršenih dejstvih, temveč zato, da bodo zlasti delavci v naših podjetjih obveščeni preden bodo morali na nekem forumu sprejeti sklep. Občinski sindikalni svet je pred kratkim v nekem podjetju v občini izvedel anonimno anketo na katero je odgovorilo 18 delavcev in delavk. Podatki so karakteristični za vso našo občino, zato tudi ne navajamo imena podjetja. Značilno je, da so se anketiranci pri težjih vprašanjih ali izognili odgovoru, ali pa niso pravilno odgovorili. Nekateri odgovori tudi kažejo, da obstaja verjetno dolo- čeno neskladje med pravilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka in med planom podjetja za leto 1963 s temi dokumenti, ki so bili poslani na občinski ljudski odbor, kjer so jih odstopili za sestavo ankete. Zaradi tega nekatere primerjave po vsej verjetnosti ne bodo povsem točne. V bistvu pa slika ne bo spremenjena. Vzemimo za začetek kar prvo vprašanje, ki se je glasilo: Najvišji organ upravljanja v podjetju? Na vprašanje je odgovorilo vseh 18 anketirancev, odgovorov je bilo pravilnih samo 8 ali 44 odstotkov. Ko smo anketo sestavljali, smo računali, da bo pravilnih odgovorov več, saj je to vendar osnovno vprašanje, na katero bi moral vsak delavec znati odgovoriti. POPRAVEK V zadnji številki »Domačih novic« je bilo v članku »Nekaj zapoznelih, vendar zgovornih številk ...« med drugim objavljeno, da je Gradbeno podjetje Lenart najslabše izpolnilo lanskoletni družbeni plan in ustvarilo nižja sredstva za osebne dohodke od planiranih ter, da so si v tem kolektivu po odbitku pavšalne obveznosti razdelili vsa sredstva na osebne dohodke, za sklade pa ni ostalo ničesar. Do napake je prišlo v tiskarni in bi se stavek mo- ral pravilno glasiti tako, da je najsalbše lanskoletni družbeni plan izpolnilo gradbeno podjetje, medtem ko Dimnikarstvo veliko ne zaostaja za gradbenim podjetjem, ki je istočasno ustvarilo nižja sredstva za osebne dohodke, kakor so bila planirana. Po odbitku pavšalne družbene obveznosti so si v tem kolektivu vse razdelili na osebne dohodke, za sklade pa ni ostalo ničesar. Oprostite neljubi pomoti. Uredništvo Nekdo je celo odgovoril, da je direktor najvišji organ samoupravljanja v podjetju. Ta odgovor seveda ni zaskrbljujoč, ker je edinstven, vendar ali v določeni meri ne opozarja na vsaj v drugih podjetjih ustaljeno prakso, da še vse preveč samostojno odloča direktor, pa še morda kdo iz njegove delovne okolice. V podjetju, kjer je bilo tudi opravljeno anketiranje je nekaj anketirancev prisodilo upravnemu odboru značaj organizacije. Tak odgovor ni zgolj slučajnost, temveč bolj pomanjkanje vpliva sindikalne organizacije v kolektivu. Katere sklade ima podjetje? Tako se je glasilo eno izmed vprašanj. Od 17 jih je vprašanje pravilno odgovorilo samo 6. Ob tem bi se lahko vprašali, kako je v tem kolektivu z decentralizacijo skladov in spet mimogrede to vprašanje bi lahko zastavili večini kolektivov v občini. Verjetno bi bilo več odgovorov pravilnih, če bi bili skladi bliže delavcem, torej v ekonomskih enotah. Ko smo že pri ekonomskih enotah, pa se nekoliko zamislimo nad tem, da komaj 7 anketirancev ve koliko ekonomskih enot je v podjetju. Večina je enostavno pozabila na upravo. Nekdo je celo zapisal, da imajo samo eno ekonomsko enoto. Ob tem nastaja vprašanje, ali ne gre tudi za premajhen stik uprave z ekonomskimi enotami. Veliko govorimo in pi-(Nadaljevanje na 3. strani) BOLJ PRAVIČNA OBREMENITEV DAVKOPLAČEVALCEV (Nadaljevanje s 1. strani) Po I. lestvici plačajo občinsko doklado davčni zavezanci v katastrskih občinah: Jurovski dol Malna, Močna, Partinje in Varda. Po II. lestvici plačajo občinsko doklado davčni zavezanci v katastrskih občinah: Krivi vrh, Ra-dehova, Stari Porčič, Sv. Benedikt, Sv. Lenart, Sv. Trojica, Sp. Porčič, Zamarkova, Zg. Senarska, Zg. Verjane, Zg. Ščavnica. Po III. lestvici plačajo občinsko doklado davčni zavezanci v katastrskih občinah: Brengova, Cer-kvenjak, Cogetinci — razen Gra-bonoški vrh, Gočova — razen Go-čovski vrh, Osek, Spodnja Senarska, Sp. Verjane, Selce, Sp. Voličina — razen naselje Strma gora, Straža, Rogoznica, Zg. Voličina — razen naselje Preska gora, Vinič-ka vas, Zg. Zerjavci, Šetarova, Dražen vrh, Kremberg, Ledinek, Lokavec, Zg. Ročica, Žice, Sv. Trije kralji, Trotkova, Ihova, Sp. Gasteraj, Srednji Gasteraj, Zgornji Gasteraj. Po IV. lestvici plačajo občinsko doklado davčni zavezanci v katastrskih občinah: Andrenci, Cogetinci — samo naselje Grabonoš-ki vrh, Cagona, Cermljenšak, Nad-bišec, Sp. Voličina — samo naselja Preska gora, Zg. Voličina — samo naselja Strma gora, Zikarce, Drvanja, Sp. Zerjavci, Žitence, Gočova — samo naselje Gočovski vrh, Zg. Porčič, Rožengrunt. Po V. lestvici plačajo občinsko doklado davčni zavezanci v katastrskih občinah: Smolinci, Sp. Ročica in Zavrh. Ce sedaj vzamemo na primer nekatere davčne zavezance, ki sta- OBVESCANJE DELAVCEV ALI UGOTOVITVE NEKE ANKETE (Nadaljevanje z 2. strani) šemo, da je potrebno ekonomskim enotam dati določene materialne pristojnosti. Take pristojnosti imajo v marsikaterem kolektivu lepo zapisane toda ali so delavci z njimi tudi seznanjeni? Odgovor je na podlagi naše ankete: ZELO POVRŠNO. Naštejte vsaj tri pravice ekonomskih enot? Pregleduje knjigovodstvo, poslovanje podjetja, predlaga itd. Da, to so nekateri značilni odgovori na zgornje vprašanje. Pravilnih odgovorov je bilo samo 7 od 15, ki so na to vprašanje odgovorili. Na vprašanje o tem, kdo v kolektivu nima pravice do dodatka za nadurno delo, jih je pravilno cdgovorilo samo 6 od 14. Vsi pa so narobe odgovorili na vprašanje, kolikšen pribitek v odstotku pripada delavcem za delo ponoči. Res je, da v tem kolektivu ne delajo ponoči, toda to vseeno ne opravičuje omenjenega dejstva. Zanimivo je, da je na vprašanje o tem, kdo odloča o izrednem dopustu do 7 dni, pravilno odgovoril samo eden anketiranec. O pravicah, ki jih imajo vajenci v podjetju vse kaže, da je obravnavani kolektiv premalo seznanjen, sicer se ne bi zgodilo, da kar 64 odstotkov anketirancev ne ve, kolikšna je vajeniška dnevnica. Izgleda, kakor da so s tem seznanjeni le vajenci sami. Da bi izvedeli, če delavci vedo, koliko jih je bilo zaposlenih leta 1962, smo jih vprašali: nujejo na območju prve skupine, oziroma kjer bo uporabljena prva najvišja davčna lestvica in da ima ta zavezanec 550.000 din katastrskega dohodka (davčne osnove), bo plačal le-ta na račun občinske doklade 56 %, na račun dohodnine 27 %, za zdravstveno zavarovanje 6 %, krajevni samoprispevek 3 % torej skupaj 92 % davščin, kar znaša brez upoštevanja premoženjskih taks in premije za kmetijsko zavarovanje, v danem primeru 506.000 din ter bi tako ostalo zavezancu za njegovo preživljanje le 44.000 din dohodka za vse leto. Po zanesljivem izračunu, pa je dejanski — narodni — dohodek v kmetijtsvu vsaj 25% 'večji od izračunanega katastrskega dohodka na katerega se prepisujejo obveznosti davčnih zavezancev. Samostojni poklici bodo plačali za leto 1963 občinsko doklado v občini Lenart v glavnem po istih stopnjah kot za leto 1962 pri nižjih davčnih osnovah — do 300.000 din čistega dohodka — to je predvsem uslužnostna obrt, pa še celo po nižjih stopnjah kot za leto 1962. Poleg tega, se samostojnim poklicem zniža predpis dohodnine za leto 1963 napram letu 1962 predvsem onim z višjimi davčnimi osnovami za 50%. Tako ne more biti v bodoče več vzroka na pomanjkanju raznih obrti v občini v previsoki obdavčitvi. Obrtniki bodo po spremenjenih zveznih predpisih obdavčeni pravično, da bodo mogli z bremeni izhajati, organi občinske uprave pa bodo morali zatirati vsako ilegalno ali šu-šmarsko opravljanje obrti vsake vrste in izvrševalce obrti brez dovoljenj predlagati v kaznovanje. Število zaposlenih leta 1962? Niti eden pravilen odgovor. Kako je to mogoče? Ali so bili zares poslani napačni podatki na občinski ljudski odbor, kjer so nam povedali, da je bilo v tem kolektivu zaposlenih lani 15. Ali pa so posredi vajenci, ki so jih anketiranci šteli med zaposlene. O tem, kolikšen blagovni promet predvidevajo letos v tem podjetju, sta pravilno odgovorila le 2 anketiranca, čeprav bi morali odgovoriti v okroglih številkah in v milijonih din. Kakšen interes imajo člani kolektiva do povečanja prometa, če pa ne vedo, koliko ga morajo ustvariti? Na vprašanje o planiranem bruto osebnem dohodku za leto 1963, ni nihče pravilno odgovoril. Sredstva namenjena za izobraževanje? Eden pravilen odgovor, ki se glasi: NIČESAR! Delavci podjetja, kjer smo izvedli anketo, pa so bolj seznanjeni s tem, koliko sredstev so za letos namenili za sklade, zato je na to vprašanje samo eden narobe odgovoril. Ob tem pa upoštevajmo, da jih kar sedem na to vprašanje sploh ni odgovorilo. Kaj naj rečemo na zaključku? To, da je tudi ta delovni kolektiv premalo seznanjen, zlasti s tistimi stvarmi, ki so ozko povezane z njegovim položajem v podjetju in ki urejajo medsebojne odnose. In nazadnje: to ni edinstveni primer v naši občini, zato bo obveščanju, ali kakor pogosto pravimo »•informiranju«, veljalo posvetiti mnogo več pozornosti. Kdo je dolžan popravljati stanovanjsko zgradbo. Najemniki ali lastnik stanovanja? P. F. Lenart Stanovanjsko zgradbo je dolžan popravljati lastnik stanovanja razen v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice in lastnik pogodita, da bo nosilec stanovanjske pravice nosil vse stroške za upravljanje, vzdrževanje in za srednja popravila hiše. Taka pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. Ce ta pogodba ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Če lastnik stanovanjske hiše ne poravna stroškov ali ne izvrši potrebnih del, ki gredo v njegovo breme, lahko krije, oziroma izvrši dela nosilec stanovanjske pravice. V takem primeru je nosilec stanovanjske pravice upravičen odbiti stroške od stanarine katere se nanašajo na vzdrževanje. Nosilec stanovanjske pravice nosi stroške popravila v stanovanju ali na drugih delih zgradbe, če jih povzroči po svoji krivdi. Francka Dečko referent za stanovanjske zadeve ObLO Lenart Do kakšne višine lahko občina predpiše občinsko doklado? C. C. Sp. Voličina Predpisovanje občinske doklade davčnim zavezancem temelji na posebnem temeljnem zakonu o občinski dokladi in o posebnem krajevnem samoprispevku, ki ga je sprejela zvezna ljudska skupščina in je bil objavljen v Ur. listu FLRJ št. 19/55 z dne 4. 5. 1955. Omenjeni zakon je dal ljudskim odborom občin pravico, da lahko vpeljejo občinsko doklado in da je osnova za predpis občinske doklade znesek dohodnine, ki jo mora plačati posamezni davčni zavezanec. V Uradnem listu FLRJ št. 19/57 z dne 8. 5. 1957 je objavljena sprememba zakona o tem, da se od tega časa dalje jemlje kot osnova za predpis občinske doklade pri davčnih zavezancih — kmetih katastrski dohodek kmetijskih zemljišč, pri obrtnikih in samostojnih poklicih pa čisti dohodek. Pri obojih je torej davčna osnova za predpis občinske doklade asta kot za predpis dohodnine. Nadaljnja sprememba zakona je objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 55/57 z dne 31. 12. 1957, ki pravi, da so občinski ljudski odbori dolžni predpisati občinsko doklado na dohodke od kmetijstva po prcporcialnih stopnjah in, da stopnja ne sme biti manjša od 4% na katastrski dohodek. Nadaljnja sprememba zakona je objavljena dne 31. 12. 1958 v Uradnem listu št. 52/58, ki pravi: stopnje občinske doklade so progresivne, ObLO lahko predpiše za posamezne skupine katastrskih občin različne stopnje občinske doklade. Okrajni ljudski odbor lahko predpiše v sporazumu z republiškim izvršnim svetom, najnižje, oziroma najvišje stopnje občinske doklade za vse občine na svojem območju. In zadnja sprememba zakona z dne 31. 12. 1959 v Uradnem listu FLRJ št. 52/59, ki pravi, da ObLO lahko predpiše občinsko doklado na katastrski dohodek od gozdov, ločeno od občinske doklade na katastrski dohodek od drugih zemljišč z ločenimi stopnjami. Iz prednjega je povzeti, da je bilo z zakonom v začetku dano ObLO na voljo, da predpišejo ali pa tudi ne predpišejo občinsko doklado. Poznejši dopolnilni predpisi v istem zakonu pa že nalagajo ObLO obvezen predpis občinske doklade in da morajo biti stopnje občinske doklade (lestvice) progresivne ter, da so okrajni ljudski odbori pooblaščeni, da v sporazumu z republiškim izvršnim svetom določijo najnižjo in najvišjo stopnjo občinske doklade na svojem območju. Okrajni ljudski odbor se tega pooblastila poslužuje vsako leto ob sestavi okrajnega družbenega plana oziroma načrta za isto leto, upoštevajoč različne ekonomske pokazatelje o narodnem dohodku v odnosu na izračunani katastrski dohodek. ObLO so dolžni sestaviti svoj vsakoletni družbeni načrt z analitično ugotovitvijo oziroma ocenitvijo narodnega dohodka napram katastrskemu dohodku ter v mejah od okrajnega ljudskega odbora določenih stopenj predpisati občinsko doklado za določeno leto. Omembe vredno je, da občinska doklada ni samo »občinska«, ampak je »skupni dohodek« federacije, republike, okraja in občine. Janez Kostanjevec šef uprave za dohodke ObLO Lenart Žerjavška slatina je bila nekoč zelo znana. O tem sem bral tudi v lokalnem listu. Ob tej priliki bi rad vedel, ali se bo vrelec začel izkoriščati za širše potrebe. Š. A. Lenart O žerjavški slatini, ki je bila nekoč zelo znana po pripovedovanju ljudi, se mnogo govori, vendar konkretnih podatkov oziroma analiz ni dobiti. Celotno naše območje spada v območje podjetja Slatina Radenci, ki ima pravico raziskovati in izkoriščati mineralno vodo. Občina trenutno nima na razpolago sredstev, da bi dala žerjavško slatino ponovno raziskati in da bi se ugotovila njena dejanska vrednost po sedanjem stanju. Zaradi tega ni predvideno, da bi se začel ta vrelec izkoriščati za širše potrebe. Rudi Pen načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Lenart Dodatno k temu smatramo za potrebno, da povemo, kako je pravzaprav s to zadevo. Okrajna turistična zveza Maribor se je obvezala, da bo financirala raziskavo žerjavške slatine, o čemer smo že poročali v zadnji številki. Za uredništvo: Štefanec Tone PODJETJA POSVEČAJO POŽARNI VARNOSTI PREMALO SKRBI SlRSl (Nadaljevanje s 1. strani) skrbijo za širšo požarno varnost. Doslej skoraj ni bilo primera, da bi katero podjetje pomagalo v kakršnikoli obliki gasilskim društvom. Podjetja sicer dajejo določena sredstva za lastno požarno varnost, premalo pa se zavedajo, da glede na to, ker nimajo lastnih društev v primeru požara, nujno potrebujejo krajevna društva, ki pa morajo biti za efektno gašenje požara tehnično sodobno opremljene. Tako opremljenost gasilskih društev pa zahteva mnogo sredstev s katerimi naj bi bolj izdatno pomagala tudi podjetja. Lani so gasilci pomagali pri gašenju sedmih požarov v občini in pri tem obvarovali premoženje v vrednosti milijon in pol din. Gasilci so se preteklo leto z vso vnemo lotih gradnje in preureditve nekaterih gasilskih domov. GD Osek, Gočova in Zupetinci so nadaljevala z gradnjo domov, medtem ko so v Gradišču in Benediktu zgradili v surovem stanju gasilske stolpe. Cerkven jaški gasilci pa so svoj dom delno preuredili. Gasilci so v preteklem letu opravili okrog 3000 prostovoljnih delovnih ur, kar je zares velika in pohvale vredna številka. Za osnovno dejavnost so gasilska druš- tva lani dobila od občine 1,200.000 din, okrajni gasilski sklad pa je prispeval 700.UU0 din. S temi sredstvi so nabavili precej opreme. GD Lenart je kupilo 800-litrsko mo-torko »Sora«. Gasilci so lani zbirali tudi prostovoljne prispevke. Nabralo se je precej sredstev, ki so bila koristno naložena pri urejevanju gasilskih domov. Na občnem zboru občinske gasilske zveze so mnogo razpravljali o delovanju gasilskih društev v Zupetincih in Osaku. Po daljši razpravi so se zedinili, da se GD Zupetinci razpusti in priključi kot samostojna desetina GD Cea -kvenjak. Do tega sklepa jih je predvsem privedlo dejstvo, da je GD Zupetinci zadnje leto skrajno malomarno in neodgovorno poslovalo s poverjenim premoženjem: slaba evidenca o finančnih sredstvih, brezbrižnost funkcionarjev za delo društva, niso imeli občnega zbora itd. Za GD OseK so sklenili, da ostane za enkrat še samostojno, vendar pod pogojem, da razširi svoje vrste vsaj na 20 aktivnih članov. Neverjetno se sliši, da so v gasilska društva vključeni samo trije mladinci. Ta podatek kaže, da so gasilska društva praktično brez potrebnega naraščaja in, da bo potrebno v bodoče širitvi gasilskih vrst z mladimi ljudmi in vzgoji strokovnih gasilskih kadrov posvečati prvenstveno skrb. Kako bomo prišli do denarja? Naše organizacije in društva se večkrat otepajo s problemom, kako priti do denarnih sredstev, ki jih za svojo dejavnost potrebujejo. Zlasti je problem glede sredstev pri političnih organizacijah, katerih dejavnost onemogoča pridobivanje večjih sredstev. To velja zlasti za SZDL in ZMS. Tokrat se ustavimo pri mladinski organizaciji, kjer je ta problem toliko bolj pereč, ker gre za široko zasnovano in pestro dejavnost, ki so ji pogoj večja denarna sredstva. Mladinski aktivi si največ sredstev pridobijo z gledališkimi predstavami, vendar so še ta sredstva vedno premajhna. Mladina pa ima zlasti v naši občini velike možnosti za pridobitev sredstev. Zakaj se recimo mladinski aktiv ne bi pogodil s krajevnim odbo- rom za delo na cestah ali pri drugih komunalnih objektih! To je mogoče tako storiti, da aktiv sklene pogodbo, da bo popravil na primer neko cesto s tem, da mu bo krajevni odbor to delo plačal kct redni delovni sili. Mogoče se je tudi tako dogovoriti, da mladina deloma prostovoljno dela, deloma pa dobi delo plačano. Tako pridobljena sredstva naj bi mladinski aktiv kot celota, ne pa posamezni člani koristili za nujne potrebe. V občinskem merilu je letos skupaj z lanskoletnimi neizkoriščenimi sredstvi na razpolago 19 milijonov dinarjev krajevnega samoprispevka. Vsekakor lepa sredstva. Del teh sredstev bi mladinski aktivi lahko dobili s svojim delom. Razmislite in se čimprej povežite s krajevnimi odbori. PISMA BRALCEV Franček Holc iz Gomile nam je poslal obširno pismo, ki ga v celoti ne moremo objaviti, zato povzemamo le nekaj najbolj značilnih misli. Brez dvoma se za Slovenske gorice pogreša eno skupno glasilo. Morebiti bi naj to bila svojevrstna revija ali časopis. Časopis »Domače novice« bi na primer kazalo preusmeriti. Ta list naj bi postal splošno glasilo Slovenskih goric in naj bi tedensko izhajal. Morebiti bi ustrezno temu veljalo spremeniti tudi naslov v Slovenjego-riški tednik, Slovenjegoriške novice ali podobno. Menim, da bi prebivalci med Dravo in Muro tak časopis toplo pozdravili. Slovenske gorice imajo toliko zanimivosti, počenši od arheoloških, o ka- terih zanimivo piše Vlado Lorber v »Domačih novicah« pa do drugih, zlasti turističnih, o čemer bi lahko več pisali. Zamisel je vsekakor razprave vredna, zlasti še sedaj, ko govorimo o splošni integraciji, torej tudi pri časopisih. Uredništvo »Tednika« iz Ptuja se je svojčas že potegovalo za to, da bi prišlo do časopisa, ki bi izhajal tedensko za območje Ptuja. Ormoža in Lenarta. Dalje od razprave o tem še nismo prišli. Mogoče bi se enkrat le izkazalo vse-sti za mizo in se pogovoriti, kako bomo delali v prihodnje. Mislim, da bi za razgovore prišla v poštev tudi Gornja Radgona. Dragi bralci, zanima nas, kaj mislite o pismu tov. Holca in o našem mnenju. Pišite nam! Veliko smo pisali in govorili o preureditvi lenarške gostilne »Grozd«. Končno smo le dočakali notranjo preureditev, medtem ko bodo zunanjost začeli kmalu urejati. Gradbena dela izvaja letnar-ško gradbeno podjetje. Na sliki: gostje se v preurejeni točilnici kar dobro počutijo. k rimski bog loumj« r A— L— E- Oprašujete • odgovarjamo V tej kruti zimi zverjad je bila lačna. So pridni lovci jo krmili, a najbrž so je le malo ohranili. Gostilna »Grozd« pa toči vino, ki včasih dobro je in fino. Da bi vino ne bilo premočno, mu dolijejo vodo. Kmetijsko gospodarstvo Selce izvaja arondacijo. Zanima me, ali je arondacija predpisana z zakonom in v katerem uradnem listu je ta predpis izšel? A. N. Cermljenšak Arondacija je dopustna na podlagi zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki je izšel leta 1959 — Uradni list FLRJ številka 43-707/59, dopolnitev in sprememba istega zakona pa je bila ob-zavljena v Uradnem listu FLRJ št. 53-722/62. Ivanka Polegeg referent za kmetijstvo ObLO Lenart O potrebi po učiteljskih stanovanjih v Jurovsketn dolu in o tem, da se bo začelo graditi, je bilo že veliko govora in pisanja. Na žalost pa do realizacije ni prišlo. Kdaj lahko končno pričakujemo začetek gradnje učiteljskih stanovanj? S. A. Jurovski dol V letu 1962 so bila sredstva za gradnjo učiteljskih stanovanj na razpolago, vendar pa niso bila izkoriščena, ker se z gradnjo ni pričelo. Letos so sredstva zopet na razpolago. Znano nam je, da je bila učiteljska delegacija pri projektantu, ki jim je obljubil, da bodo načrti v najkrajšem času gotovi. • Rudi Pen načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Lenart PRVI USPEHI STRELSKE DRUŽINE V CERKVENJAKU V Cerkvenjaku so pred nedaVw nim ustanovili strelsko družino, ki se lepo uveljavlja. Zaenkrat imajo 30 članov. Predvidevajo pa, da se bo število kmalu dvignilo na 50. Za strelstvo je zlasti veliko zanimanje med mladino, zato je bil tudi mladinski aktiv pobudnik ustanovitve strelske družine. Veliko zanimanje za strelstvo kažejo tudi lovci in člani ZROP. Oboji so se skoraj v celoti vključili v strelsko družino. M slovenske gorice ELA KRISTL-TANJA Piše: FRANJO ŠKRBINC Na šoli v Voličini sta pred vojno službovala dolga leta Jaut Rado in njegova žena Ela, rojena Kristl. On je bil upravitelj šole, ona pa učiteljica. Iz gotovih vzrokov sta bila oba iz Voličine premeščena in sicer on k Duhu na Ostrem vrhu, nato pa sta oba službovala v Jurovskem dolu do razpada Jugoslavije leta 1941. Jaut Rudolf se je povezal že prej s kulturbundom in je bil takoj, ko so Nemci prišli, postavljen za zaupnika v Voličini. Pozneje je postal ortsgrupenfirer in župan in je mnoge ljudi, ki se niso točno pokoravali, pošiljal k Bračički v Ptuj in v Strnišče. Ko je Jaut postal član nemške organizacije (NSDAP), je med zakoncema šlo narazen. Ela, doma iz zavedne družine iz Korene, ni mogla tega prenesti, da je postal njen mož izdajalec. Med pričami mu je to tudi izrazila in pljunila na značko. Jaut se je poročil z nemško učiteljico, Ela pa je bila premeščena v Koreno, kjer je še učila, dokler ni šla v ilegalo leta 1944. Jaut Ela je bila z gibanjem povezana od leta 1943, ko je odšel Ro j s Srečko v Koroški odred in posebno še pozneje, ko se je vrnil in ostal kot terenec v kra- ju. Ela je bila neustrašena, saj je stanovala v hiši, pod njo je bila nemška žandarmerija, ona pa je po več dni skrivala terence v svoji sobi. Sredi poletja leta 1944 pa je prišlo do nesoglasja pri pošiljanju poročil. Ledinek Jožef je namreč poslal neko poročilo Eli in ta je mislila, da je to nastavljeno za gestapo. Morala je v ilegalo in tudi Ledinek iz Zavrha je odskočil, ko so ga hoteli aretirati. Ela je ostala na terenu in se zadrževala pri mnogih hišah v Voličini in Koreni. Bila je že prej kot učiteljica priljubljena in je seveda žela dobre uspehe. Jeseni leta 1944 je postala sekretarka le-narškega okraja. Meseca novembra in decembra so se po krajih osnovali OF odbori. Večina prebivalcev hiš v Zg. in Sp. Voličini je sodelovala. Ponoči so prihajale skozi naše kraje edinice, ki jih je bilo treba čez dan spraviti na varno. Ob raznih akcijah so spravljali tudi razno zaplenjeno blago in ga puščali pri ljudeh, kjer je bilo na varnem. Pesjak je postal znan pod imenom republika. Tu so skoraj vsa, od najmlajšega do najstarejšega sodelovali. Usodni dan za Elo Kristl-Tanjo pa je bil 10. december 1944. Za ta večer je bil sklican sestanek in bi se moral osnovati OF odibor za Spodnjo Voličino. Po izdajstvu je za ta sestanek zvedela lenarška žandermerija, ki je usodnega dne ob mraku zasedla okolico hiše pri Domanjko v Zg. Voličini. Do hiše je prišel najprej Bezjak-Prlek iz Gočove. Tega so brez streljanja ujeli. Peljali so ga s seboj v Lenart, od tam v Ptuj in je bil pozneje v Cirkovcih ustreljen kot talec. S severne strani sta proti Domanjku prišla tudi Zorko Edo-Mihec in Ela Kristl-Tanja. Prej sta se še oglasila pri Vogrin Francu in Kristini. Ko sta bila nekako sredi sadovnjaka, so Nemci užgali proti njima. Videli najbrž niso ničesar. Ela je bila zadeta in je obležala, Mihec, ki se je hitro vrgel na tla, pa je odnesel celo kožo in se splazil naprej. Sestanka ta večer ni bilo, Nemci pa so odšli, ne da bi se prepričali, ali je kdo padel. Zgodaj zjutraj je odšel iskat Tanjo Krajnc Franc iz Pesjaka. Našel jo je mrtvo. Odvzel ji je orožje in pisemski material iz torbice. Nato so vse javili. Bivši mož jo je dal prepeljati na pokopališče in so jo tam pokopali. Novica o smrti je šla od ust do ust in zbudila globoko žalost. Po osvoboditvi so njene ostanke prepeljali na pokopališče v Koreno, cd koder je bila doma. SLOVENSKE BORICE V PRADAVNIMI... Piše Vlado Lorber (7) Tudi posoda za vodo je bila lončena in močno podobna današnjim ročkam. Vsi glinasti izdelki na tem najdišču so ročno delo in se ni v tej dobi uporabljal lončarski stol. Posoda je okrašena z vdolbinami, vijugastimi črtami. vdolbenimi pikami, nekaj posode je tudi inkrustirane, to je vdolbine kot okraski so napolnjene z apnom. V okolici Ormoža so našli tudi bronast meč. V samem najdišču pa je najdenih mnogo bronastih predmetov — ogrlice, zapestnice, uhani, fibule ali zaponke z zelo lepimi okraski in priveski. Drugo najdišče iz iste dobe je zopet v Ormožu. Ko so pred tremi leti ravnali z buldožerjem teren za stolpnico, so v Skolibarski ulici zadeli na novo ilirsko najdišče. Na tem mestu je velik umetno izdelan nasip iz poznejše keltske dobe. Sredi Ormoža je zelo velika gomila iz te dobe in stoji danes na njej vila. V okolici Maribora — Pobrežje, Tezno in Ruše so velika in obsežna grobišča iz te dobe. V Mariboru, kjer je telovadišče Partizan so leta 1934 odkrili preko tri sto grobov. Ti grobovi so bili bogati na bronastih predmetih. Mnogoštevilne so bile zaponke, ki so bile umetniško izdelane. To grobišče je slučajno odkril nek vrtnar ki je imel tam tople grede. Pokop v tedanji dobi se je vršil tako, da so truplo pokojnika položili na grmado in ga sežgali. V času, ko je mrličevo truplo gorelo, so izvajali ritualne obrede pokojnikovi duši in pri tem razbijali glinasto posodo iz katere so kot del obreda pili in jedli. Pepel in ostanke kosti so pograbili na kup, nato so jih položili na dno žare (žara — glinasta posoda podobna današnji kropnici), nanj so nasuli zemlje in nato so položili v to veliko žaro mnogo manjših glinastih posodic z jedrni in pijačami. Po njihovem kultu se je pokojnikova duša vračala nazaj in tako rabila hrano. Približno isti kult se je ohranil do današnjih dni pri pravoslavnih Srbih. Ti še danes vršijo podobne obrede kot pojedine in spremljajo pokojnika na njegovi zadnji poti z javkalicami in tužalkami. To so obredne pesmi, ki opisujejo pokojnikove vrline in njegove navade. V Ilirski dobi so pokojniku dali v žaro vse njegove predmete, ki jih je uporabljal v življenju. Tako na primer najdemo britve, nože, sulice, meče, razno okrasje kot prstane, uhane, ogrlice, zapestnice in še druge. Zaro so zakopali v zemljo, jo pokrili s prstjo, nanjo so položili ploščato kamenje ali pa kamnite plošče. Vse skupaj so pokrili z zemljo. Pri izkopavanjih ilirskih grobišč v Mariboru in Brinjevi gori smo našli tudi do dvajset komadov bronastega orodja in nakita v eni žari. Leta 1962 je arheološka ekipa odkrila veliko ilirsko naselje v Gornji Radgoni v grajskem sadovnjaku. Sonde so pokazale, da leži ilirska naselbina dva metra in pol pod današnjo površino. Tudi prebivalci, ki so si tam gradili hiše. so naleteli na močno ilirsko plast nekdanjega naselja v isti globini. Ta najdba še čaka arheologove lopate, da jo odkrije in obogati znanje o naših prednikih. Tam, kjer je danes v Gornji Radgoni avtobusna postaja in kjer stoji samopostrežna trgovina, sta se pokazali pri urejevanju škarpe dve kulturni ilirski plasti. Pred kratkimi petdesetimi leti so na terenu, kjer je danes gornje-radgonska opekarna in na terenu, kjer kopljejo surovino za opeko, našli več gomil iz ilirske dobe. V eni izmed njih je bil najden miniaturni voziček iz brona, kar je znak da so v tej dobi poznali že voz na štiri kolesa. V ostalih grobovih pa je bilo več komadov raznega nakita in lončene posode. Iliri so bih poljedelski in živinorejski narod. V njihovih naseljih najdemo obilico žrmelj, ki so bile takrat kaj preproste. Spodnji kamen je bil oglat ali okrogel peščenjak, ki je imel vdolbino, v katero se je prilegal drug okrogel kamen. Človek je držal gornji okrogel kamen z obema rokama in ga vrtel in premikal v kotanji, v kateri je bilo zrnje. Moko, ki jo je namlel, je shranil v glinastih posodah. Iz moke je izdeloval presni kruh, ki ga je pekel na razbeljenem ognjišču. Ognjišče je bilo sestavljeno iz manjših kamnov in omazano z deset centimetrov debelo ilovnato plastjo. Kamen je bil dober prevodnik toplote, ilovica pa je toploto zadrževala v ognjišču, ter je tako ostalo ognjišče dalj časa toplo. To je bilo važno predvsem pozimi. Celotno ognjišče je bilo od tal dvignjeno le približno dvajset centimetrov. Gospodinja se je morala globoko sklanjati nad ognjišče ali pa je čepela pred njim. Takšno ognjišče je bilo dolgo en meter dvajset do en meter petdeset, široko pa okoli 60 cm. Dim se je prosto valil po stanovanju in nekje v stropu izhajal na podstrešje in na prosto — dimnica. Ilirsko ljudstvo je bilo številno in se najdejo njegove kulturne sledi preko Istre, Dalmacije do Albanije. Okoli leta 500 pred našim štetjem so se začeli pomikati proti jugu in jugovzhodu Gali ali Kelti. Ti so prodrli tudi v naše kraje in so Ilire deloma podjarmili, deloma so se z njimi pomešali. Kelti so prinesli s seboj popolnoma nove in popolnejše kulturne oblike. Pričela se je doba keltske in latenske kulture. La Ten se imenuje po plitvini v Neufshatelskem jezeru v Švici, kjer se je našlo doslej največje skladišče orožja in orodja. V tej dobi je dobro razvita železna obrt, pred katero se polagoma umika bronasta obrt. Železo je bilo trše od brona in se je dalo lepše kovati, obdelovati in brusiti. Le okraski in nakit so se še vedno izdelovali iz brona, in to predvsem zaradi zlatega leska. Za to dobo je znan latenski meč. ki ima na obeh straneh 1,3 m. dolgi rezili z ozkim ročajem, podobnim zvinou in na koncu debela glavica. Tudi zaponka iz te dobe je značilna. Najdišča iz te dobe so znana v Ormožu in Šentilju v Slovenskih goricah. Med glinastimi posodami je značilna ročka s sku-pinastim visoko štrlečim žlebom. Lončena posoda je izdelana na lončarskem stolu in žgana v peč-nici. (Nadaljevanje prihodnjič) Podružabljanje gozdne proizvodnje (Nadaljevanje in konec) Podružabljanja gozdne proizvodnje na območju Slovenskih goric ne bo možno uvajati povsem ločeno od podružabljanja kmetijske proizvodnje. Področje Slovanskih goric zahteva intenziviranje kmetijskih gospodarskih dejavnosti, gozdna proizvodnja služi alknentacijd teh dejavnosti predvsem iz lastnih virov, šele v drugi liniji za blagovno proizvodnjo kot tržni višek. Rajonizacija v Slovenskih goricah je izvedena za posamezne kmetijske panoge. Gozdna rastišča in obstoječi gozdovi po svojem stanju prav tako terjajo podrobno rajonizaoijo. Potrebno bio izdelati elaborate za premeno na površinah, kjer struktura gozdov in kvaliteta sestojev ne odgovarja več merilu gospodarskega gozda v minimumu. Nerentabilnost in nizka vrednost mnogih sestojev zahtevajo nujno sanacijo in prehod k likvidaciji teh sestojev s premeno v intenzivne kulture < iglavcev in listavcev. Za premeno so mišljeni vsi sestoji listavcev panjevske oblike odnosno sestoji, ki so z nepravilnim izkoriščanjem gozdnih proizvodov Izgubili svoje biološko ravnotežje do take istopnje, da jih bo bolje izločiti iz proizvodnje. Na teh površinah fbo potrebno uvajati predvsem miliorativne jim biološko autohitane drevesne vrste, šele na drugem mestu tudi eksote iglavcev to listavcev. Proces podružabljanja na teh površinah in v gozdni proizvodnji bo jedro kooperacije z zasebnimi proizvajalci. S tem člankom želimo načeti glavne in najvažnejše probleme v akciji podružabljanja proizvodnje zasebnih proizvajalcev. OGLASI Dobro ohranjen polšportni otroški voziček ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Prodamo stari gradbeni material. Zglasite se v nedeljo, 7. aprila 1963 od 10. ure dalje v Lenartu, Ptujska cesta 35. Solastniki Dimnik OBVESTILO Po 5. členu uredbe o sečnji gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 27-141/59) ter po 53. členu zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 30-262/61) obveščamo vse gozdne posestnike, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za gospodarsko leto 1963-64 • od 1. aprila do vključno 30. aprila 1963. Prošnje vlagajo gozdni posest-i niki (zemljiškoknjižni lastniki) na i obratih KZ Lenart. Prošnje je ■ vlagati na predpisanem obrazcu. Posebej pa opozarjamo gozdne I posestnike, da bomo obravnavali za vsakega gozdnega posestnika v enem gospodarskem letu le eno prošnjo, zato je v prošnji nanesti tudi vse potrebe lesa v tekočem letu, za popravilo in druge posebne namene. Prošnjam je priložiti takso po tair. 1 in 7 ZUT zakona o upravnih taksah v znesku din 250 državne takse. Istočasno obveščamo vse gozdne posestnike, da smo podaljšali rok sečnje do 30. aprila 1963. ObLO Lenart oddelek za gospodarstvo KUPUJTE SPOMLADANSKO OBUTEV Trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart, poslovalnica »Jelen« vam nudi veliko izbiro spomladanske obutve, in sicer: fantovske in dekliške čevlje vseh vrst in v različnih barvah, ženske sandale, natikače salonke ter moške nizke čevlje. Pravkar je prispela tudi nova pošiljka indijskih preprog (polivinil) 3 X 2 m, bedula stragul, polivinil tekačev, podolit v vseh barvah, otroške usnjene in polivinil torbice ter ženske torbice v veliki izbiri. Na zalogi imamo tudi ostalo usnjeno in polivinilasto galanterijo. Prepričajte se o naši izbiri, konkurenčnih cenah, solidni in hitri postrežbi. Se priporoča kolektiv trg. podjetja »Potrošnik« Lenart ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA SCAVNICA o t« o Teža nad kg Klavnost v % Cena t/l Prosto Prem. Pogod. Vrsta Kvaliteta £ g L- Sč. L. Sč. L. Sč. L. Sč. L. Sč ŽIVINA Junci mlajši I. a 18 420 420 55 55 225 225 25 25 250 250 Junice mlajše I. a 18 380 400 55 55 225 225 25 25 250 250 Junci mlajši I. 18 420 420 55 55 210 215 20 20 230 235 Junice mlajše I. 18 380 400 55 55 210 215 20 20 230 235 Junci starejši I. 36 470 500 54 54 190 190 20 20 210 210 Junice starejše I. 36 420 420 54 54 190 190 20 20 210 210 Junci mlajši II. 18 300 350 52 52 180 180 20 20 200 200 Junice mlajše II. 18 250 300 52 52 180 180 20 20 200 200 Junci starejši II. 36 350 350 52 52 170 170 20 20 190 190 Junice starejše II. 36 300 350 52 52 170 170 20 20 190 190 Voli II. 550 550 50 52 170 180 ---— Voli III. 550 550 45 45-50 150 160 ---— Krave II. 350 350 50 50 150 160 ---— Voli ' IV. — 550 — 40-45 — 120---— Krave III. 350 350 45 45 125 125 ---— Krave IV. — 350 40 40 100 100 ---— Krave V. 350 350 dO 40 dO 40 80 80 ---— praSiCi: Bacon beli I. 80-96 80-95 — — 260 260 20 20 280 280 Bacon beli II. 80-95 80-95 — — 260 250 20 20 280 270 Prima mes. II. 96-110 96-110 — — 260 240 20 20 280 260 Prima mes. I. — 80-95 — — — 230 — 20 — 250 Prima mes. III. 111-125 111-125— — 250 250 20 20 270 270 Mesni iznad 125-180 125-180— — 250 250 20 20 270 270 Mesnati izpod 80 80 — — 250 250 --— — TELETA: Teleta I. nad 90 90 — — 275 275 --— — Teleta II. 70-90 70-90 — — 250 250 --— — Teleta — zasilni — 70-90 — — Lenart 5 in Zg. Sč. zakol do 150 do 250 Ovce Zg Sčavnica od 80 do 120 Odbitki: KZ Zg. Sčavnica: pri goveji živini se odbije od 6 — 7 %, pri teletih 2 % in pri prašičih 3 %. KZ Lenart: Odtegljaji pri normalni sitosti živine je za go- vedo najmanj 6 %, za prašiče 2 °/o. Pri prenahranjenosti ži- vine je odtegniti odnosno odbiti še po dogovoru za govedo do 4 %, za prašiče 3 %. Vrsta — sorta - Kvaliteta Debelina v Cena za v mm kg L. Sč. KMETIJSKI PRIDELKI: Jabolka vse vrste čista, zdrava I. a 65 — 65 65 Jabolka vse vrste, čista, zdrava I. 60 60 — Jabolka vse vrste, čista, zdrava II. 50 — — — Jabolka vse vrste, čista, zdrava III. 40 — 25 — Jabolka zdrava, vseh vrst II. — — 35 — Fižol: cipro, suh, čist in zdrav I. — — 180 180 Fižol prepeličar čist in zdrav I. — — 150 150 Fižol enobarvni I. — — 130 130 Fižol mešani — — — 100 100 Žitarice: pšenica, rž suha, čista, I. — — 50 50 ječmen, oves suh in čist, I. — — 40 40 Koruza suha, čista I. — — 50 50 Oljarice: bučnice cele b. olja v 17 č. s — — 120 120 Golice b. olja v % 37 „ — — 260 260 Luščene b. olja v % 28.5 „ — — 200 200 Sončnice dom. cele olja v % 13 „ — — 40 41 Sončnice rus. son. olja v % 20 „ — — 60 64 Repica son. olja v % 23 „ — — 70 65 Seno, detelja, otava, franko hlev — — 20 — Slama in šar — — 10 — Krompir jedilni sortni, odg. deb. — — 25 25 Gobe suhe, bele — — 5.000 3-5.000 Čebula bela — — 80 — Česen »f — — 200 — Orehi zdravi M — — 170 180 Zelje — glave — — 30 — Repa bela — — 10 — Jabolčnik sladek — — 45 lit. — Jaica — — 20 kom. 20 Sviniske kože I. — — — 210 Svinjske kože — ii. — — — — 160 Opomba KZ Lenart: Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Ljubljana Divjačina vse vrste po ceniku od Vajda Cakovec Opomba KZ Zg. Sčavnica: Navedene cene veljajo za pšenico z naj- več 2 % primesi, rž največ 2 %, ječmen in oves z največ 2 % primesi in koruza z največ 14 % vlage. Cena jajc bo še verjetno padla OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. BREZ ELEKTRIČNEGA MOTORJA V KMETIJSTVU NI USPEHA Človeške roke so postale predragocene, da bi jih uporabljali za nerazumsko delo. Zato napreden gospodar vpreže umetnega delavca — električni motor povsod, kjer mu ta lahko dela hitreje, bolje in ceneje. ELEKTROMOTOR : DELAVEC = 25 : 1000 = 1 : 40 . ELKO CRPALNI AGREGAT pripravi v eni uri toliko vode, kakor delavec ves dan, a porabi komaj eno kilovatno uro. Elektrika za to črpanje nas stane petindvajset, delavec tisoč dinarjev. Električni motor dela hitreje in štiridesetkrat ceneje. Zahtevajte tudi Vi naše prospekte in ponudbe. ELEKTROKOVINA MARIBOR 9 V Voličini smo se pomenkovali s Konradom Rebernikom, Božom Tušom, Franjom Skrbincem in Viktorjem Repom. Nekaj njihovih misli smo zabeležili v tem sestavku. POSLEDICE TOČE SO DALEKOSEŽNE Znano je, da je lani toča občutno prizadela območja Voličine in še nekatere druge kraje v občini. Občinski odbor SZDL se je takrat podvizal in začel z nabiralno akcijo pri kmetovalcih na neo-groženih območjih. Obrnil se je tudi na podjetja v občini in drugod, ki so prispevala lepa sredstva. Zal, nabiralna akcija pri kmetovalcih ni povsem uspela, čeprav smo računali, da se bo zbralo pridelkov v vrednosti 800 tisoč dinarjev, bo tega vsaj za polovico manj. Zdi se, da so nekateri kmetje, ki so se sicer pismeno obvezali za prispevek, pozabili, da tudi njih lahko doleti kaj podobnega, kakor se je pripetilo v Voličini. V Voličini pravijo, da so vinogradi na njihovem območju 80 odstetno uničeni in da bo pridelek slab vsaj 2 do 3 leta. Kritično stanje je tudi v sadjarstvu, zlasti še zato, ker je to poglavitna gospodarska panoga na voličinskem območju. Poleg tega, da je toča uničila dobršen del sadovnjakov, ki nekaj časa ne bodo polno rodili, so k uničenju še prispevali zajci, miši in drugi za-jedavci. Drevje je tudi precej olupljeno, zato pravijo strokovnjaki, da ga je potrebno premostiti in prevezati. Občutno je zlasti bila prizadeta breskvina plantaža KG Selce v Sp. Voličini. Nekateri menijo, da bo ta nasad potrebno v glavnem v celoti izse-kati. Lahko si predstavljamo, kakšna škoda za kmetijsko gospodarstvo. Vendar sedaj ne pomaga tarnati, kajti kar je storjenega, se ne da več popraviti. Kljub temu pa je moč nekaj storiti. Najvažnejši ukrep po mnenju strokovnjakov naj bo v sadovnjakih in vinogradih, dobro zatiranje škodljivcev in bolezni s kemičnimi sredstvi. Potrebno je tudi izdatno gnojenje. Priporočajo, da dreves ne bi imelo pomena prej izkopavati, dokler se ne začnejo sušiti. Seveda bo kazalo tudi opraviti temeljito spomladansko rez in čiščenje ter škropljenje. Glede škropiva se prizadeti lahko obrnejo na zadružni obrat Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Fir-bas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik: Tone Štefanec — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — izhaja stalno n« 8. ■ ■jhraneh drugi in četrti četrtek — \etna naročnina 400 din, iinozem-stvo 800 din — Tekoči račun pri NB Lenart št. 604-14-608-12 — Ime »Douiare novice« — Tiska CP ■h »Celjski tisk« CeJje. v Voličini, kjer so po mnenju tov. Viktorja Repa pripravljeni nuditi škropivo na kredit proti plačilu v jeseni. Škropiti je potrebno vsaj trikrat, da bodo rezultati vidni. Na obratu zadruge v Voličini se pravkar intenzivno pripravljajo na škropilno akcijo. Ekipe so že sestavljene in sicer ena do dve za vsako katastrsko občino glede na njeno razsežnost. Zasebni lastniki škropilnic bodo tudi letos lahko škropili samo na svojem posestvu, sicer bi se smatrala njihova dejavnost kot obrt in bi morali biti obdavčeni. V TEKU SO PRIPRAVE ZA SPOMLADANSKO SETEV V Voličini se že na veliko pripravljajo na spomladansko setev, ki je pred durmi. Imajo že pri- kraj stanje pa bo tembolj pereče takrat, ko bodo stalež živine še povečali. Zato so se odločili, da bodo glede na vedno večjo ponudbo v prihodnjih letih odkupili okrog 100 ha zemljišč predvsem na poplavljenih območjih. Ta zemljišča bo potrebno izsušiti in bodo tako pridobili vsaj toliko kvalitetne krme, da bodo lahko redili živino na svoji ekonomiji. NEKAJ BESED O KOMUNALNI DEJAVNOSTI Za Voličino je že nekaj let problem mostna tehtenica, ki jo bodo letos po dolgih razpravah le dobili. To je morebiti čisto krajevna zadeva, toda ker v tej rubriki pišemo tudi za Voličino in morebiti predvsem za njo, naj nekoliko več povemo tudi o tehtnici. Problem je namreč v tem, VOLIČINA Šola v Voličini pravkar urejuje dvorano »Partizana«, kjer bodo imeli šolsko mlečno kuhinjo in še nekatere druge prostore. Vendar se zadnji čas sliši, da bi v tej dvorani uredili manjši industrijski obrat, ki bi bil precejšnja pridobitev za kraj. Za to zamisel so še navdušili tudi občani na zadnjem zboru volilcev. Morebiti bi kazalo šolo Voličina že sedaj opozoriti, kako je z zadevo, da ne bo vlagala nepotrebnih sredstev. Z ureditvijo manjšega obrata v Voličini bodo morali prestaviti tudi športno igrišče. Prostor za igrišče že imajo in bi ga lahko z manjšimi stroški uredili. PROBLEMI, KI SO IN NISO Prosvetno društvo v Voličini je v letošnji sezoni uprizorilo igro »Sreča na upanje«. Z njo so sodelovali tudi na občinski dramski reviji. Skupaj z mladino pa bo pripravilo še eno delo. Delo jim je večkrat otežkočeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Z zadrugo Lenart so lani sklenili pogodbo o souporabi prostorov, po kateri morajo plačati od priredit- pravljena potrebna semena za setev, ki jih bo moč pravočasno dobiti na zadružnem obratu. Naročili so tudi travna in deteljna semena, ki bodo prišla verjetno precej v promet glede na sadjarsko-živinorejsko usmerjenost voličin-skega območja. Lani ali predlani so se na zadružnem obratu dogovorili, da bodo oranje s traktorji vršili po nekem v naprej določenem vrstnem redu in sicer po katastrskih občinah. To je seveda ostalo samo pri načrtu. Letos pa resno razmišljajo o tem, da bodo orali po katastrskih občinah in naj bi se kmetovalci tako tudi prijavljali. Zadružni obrat v Voličini se bo letos bolj kot doslej usmeril na sadjarstvo in živinorejo. Tema panogama nameravajo podrediti vse ostale kulture. Za vo-ličinski zadružni obrat je značilno, da že sedaj primanjkuje krme in jo morajo dovažati iz drugih krajev. To da si sedaj niso edini v tem, kje naj bo tehtnica postavljena. Načrt predvideva lokacijo za spomenikom padlim, borcem NOB. Ta prostor ni povsem primeren, menijo tovariši, s katerimi smo se pogovarjali. Razlog za to je v tem, da je preblizu spomeniku in bi zaradi živine, ki bi jo tehtali, bilo mnogo nesnage, ki ne sodi ob spomenik. Na drugi strani pa je v neposredni bližini kulturnega doma, kamor zopet ne spada. Veljalo bi torej upoštevati eno izmed dveh drugih variant: tehtnico postaviti za gasilski dom ali pa ob obratu »Mesnine«. Najbolj prikladno mesto bi bilo baje za gasilskim domom. Verjetno bodo pristojni upravni organi s krajevnimi činitelji zadevo pravočasno in najbolj pramerno rešili. V Voličini namreč menijo, da se izplača nekaj več sredstev potrošiti pod pogojem, da tehtnice ne bo potrebno pozneje prestavljati na bolj prikladno mesto. ve, ki jih organizirajo domačini 10 odstotkov od dohodka, od vsake kinoipredstave pa po 500 din ali letno 50 tisoč din. To je vsekakor veliko, ne za zadrugo, temveč za društvo. Kinosekcija na primer nima niti dinarja v svoji blagajni. Pa tudi PD ni na boljšem, saj bodo morali skoraj ves izkupiček cd letošnjih prireditev odstopiti zadrugi za 'plačilo dolgov za leto 1962. Pritožujejo se nad tem, da vedno znova odvažajo stole. To sicer ni tako hudo, toda če nazaj pripeljejo različne stole, pa je stvar malo drugačna, ker kaže malo slab odnos do te kulturne ustanove. Cas bo, da se zadeve okrog kulture v Voličini in lenarške zadruge že uredijo v obojestransko zadovoljstvo. Prostor je omejen, zato smo marsikaj izpustili. Pa kdaj drugič spet na svidenje! Prihodnjič pa se bomo na tej strani pogovorili o Lokavcu.