PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ZAVAROVALNICA SAVA ■ : ■■ -v- s Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE. ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO. MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb In Rijeka NAŠA SERIJA SESTAVKOV NA TEMO: SPREMEMBE KREDITNO-MONETARNEGA IN BANČNEGA SISTEMA Kaj pa zakonodaja? • DELAVSKA ENOTNOST Zakaj je potrebno, da bi določena pooblastila v zvezi z urejanjem problematike kreditno-monetarnega in bančnega sistema prenesH v pristojnost republik? Po ustavi SFRJ med drugim sodi v pristojnost federacije tudi sprejemanje popolnih zakonov o denarju in drugih plačilnih sredstvih, o kreditnem in bančnem poslovanju, o plačilnem prometu itd. Posamezna vprašanja s teh področij lahko republike samostojno' urejajo le v primeru da, ne obstaja ustrezni zvezni zakon ali če jim zvezni zakon izrecno naloži tudi to pristojnost. 11. JULIJA 1970 — ŠT. 27 — L. XXVII Kako je glede vsega tega v praksi? Nemara prav zato, ker ima zakon o bankah in kreditnih poslih kot najvažnejši predpis za urejanje zadev z navedenih področij značaj popolnega zveznega zakona, so poblastila, ki PO STOPINJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O ZASLUŽKU NAJMANJ 800 DINARJEV ZA NORMALNO DELO V REDNEM DELOVNEM ČASU_ Tovarna Zmaj Ljubljana: »Vsakomur vsaj 900dinarjev« V ljubljanski tovarni baterij »Zmaj« od letošnjega maja dalje nihče ne zasluži manj kot 800 dinarjev mesečno. Od avgusta naprej: najnižji zaslužek 900 dinarjev, ki pa je po njihovem mišljenju še vedno nizek glede na sedanjo raven življenjskih, stroškov Kakor je znano, so se slovenski sindikati na svoji zadnji konferenci med drugim zavzeli za to, da bi vsi zaposleni v naši republiki morali prejemati vsaj po 800 dinarjev mesečnega zaslužka za normalno delo, opravljeno v rednem delovnem času. Z željo, da bi ugotovili, kako se uresničuje to priporočilo in zahteva sindikatov, bomo v naslednjih mesecih obiskali večje število dobro in slabše »stoječih« kolektivov raznih dejavnosti ter poizvedeli za njihova hotenja, namere in seveda tudi za konkretna ukrepanja, ki naj njihovim delavcem zagotovijo vsaj navedeni najmanjši zaslužek. Naše popotovanje po stopinjah priporočila sindikatov začenjamo z obiskom v ljubljanski tovarni baterij »ZMAJ«. jih daje republikam, v bistvu le formalnega značaja. Republike prav gotovo niso zainteresirane, da bi predpisovale strožje pogoje za poslovanje bank na svojem območju, kakor pa so predpisani z zveznim zakonom. Na osnovi zveznega zakona namreč to smejo storiti. Z druge strani in glede na veljavno zakonodajo pa republike nimajo toliko samostojnosti, da bi docela samostojno urejale v večjem obsegu vse tiste zadeve, ki so zanje kakorkoli specifične, oziroma glede katerih toga zvezna zakonodaja predstavlja oviro pri nadaljnjem izgrajevanju bančnega in kredilno-monetar-nega sistema. Da je temu res tako, si oglejmo nekaj pristojnosti z navede- Trenutki osvežitve ZLATOROG komet Statistiki so izračunali, da se v gospodarskem življenju najhitreje spreminja raven osebnih dohodkov. Mesečni prejemki zaposlenih naraščajo namreč bolj kot proizvodnja, cene, življenjski stroški in proizvodnost dela. Mirne vesti lahko trdimo, da izplačila, ki presegajo povečanje produktivnosti dela, že netijo inflacijo. Lani je znašalo povečanje osebnih dohodkov 15,1 °/o, a za letošnje leto vse kaže, da bo to povečanje večje. Prva dva meseca je bilo takšno kot lani, namreč po 15 %, v marcu se je razlika dvignila na 17 % (lani, marca na 16 % v primerjavi z istini mesecem leto prej), aprila pa na 19 % (lani aprila n %). Letos osebni dohodki torej hitreje naraščajo, kakor tudi cene in živ* J* Nagim rast tl? Delavska enotnost vabi k sodelovanju 1. sposobnega, dinamičnega sodelavca za delo v upravi podjetja na področju komercialne, založniške in tiskarske dejavnosti 2. ekonomske propagandiste (zbiranje oglasov, prodaja knjig in brošur) za področje Gorenjske, štajerske in Pomurja POGOJI: pod 1. najmanj srednja izobrazba in izkušnje na tem področju pod 2. srednja izobrazba (lahko tudi začetnik) Poskusna delovna doba tri tnesece. Stanovanja ni. Za delavce pod točko 2 zaželeno stalno bivališče v Kra-nju, Celju in Mariboru. Osebni dohodki po pravil-niku o delitvi osebnih dohodkov ČZP Delavska enotnost Pjsmene ponudbe o dosedanjem delu, strokovni izob-razbi, pošljite komisiji za sPrejem in odpoved delovnih razmerij pri CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. A ml "1 lučka\ nih področij, ki jih zveza prepušča republikam: • družbeno politične skupnosti smejo določiti temeljne smernice za koriščenje njihovih sredstev za razširjeno reprodukcijo (usoda »republiškega kapitala« je preveč negotova, da bi za zdaj storili kaj več, kot da le poskušamo ugrizniti v to kislo jabolko!); 0 delo in poslovanje banke, ki je bila ustanovljena z republiškim zakonom, nadzoruje republiška skupščina (razumljivo samo po sebi!); # republiška skupščina lahko kot pogoj Ijenjski stroški, proizvodnja pa ne, kajti ta raste letos bolj umirjeno kot lani. V naši republiki je težnja po povečevanju osebnih dohodkov enaka kot v vsej državi; povsod so odstotki povečanja isti. Od meseca do meseca se povečujejo tudi razlike v izplačilih: jdnuarja so bili osebni dohodki ta 152 dinarjev nad lanskim januarjem, aprila pa že za 214 dinarjev. Največje povečanje je bilo od marca na april, namreč za 72 dinarjev ali za 5,8 %, kar je dokaj velik skok v enem mesecu! Podrobnejši podatki po gospodarskih panogah in dejavnostih kažejo, da je bilo marca že sedem panog, kjer je znašalo povprečje osebnih dohodkov več kot 2000 dinarjev. Kakor vedno je na prvem mestu projektiranje z 2771 dinarji, nato pridejo filmska industrija in banke. Projektiranje je na prvem mestu tudi v zveznem merilu. Najslabši pa so osebni dohodki, kot vedno, v tekstilni industriji — 960 dinarjev — in to je obenem tudi edina panoga s povprečjem pod tisoč dinarjev. Na drugem mestu po najnižjih osebnih dohodkih so gradnje, na tretjem kmetijstvo — torej običajni vrstni red. Tekstilna industrija ima naf- banke na “svojem1*5 območju 5 ^ predpiše višji znesek kreditne- 2 ^f^bne dohodke tudi v .............. - vsej državi. Ce pogledamo, kakšna je razlika povečevanja osebnih dohodkov v enem letu, to je od marca 1969 na marec 1970, vidimo seveda povsod pove- — JEZES, KLETKA JE ZE NEVARNO RAZMAJANA ...! Ivo Antič I ga sklada in depozitov, kot pa je to predpisano z zveznim zakonom (le zakaj bi pljuvali v lastno skledo?!) ; # soglasje za ustanovitev investicijske banke, katere ustanovitelj ni federacija ali republika, daje republiška skupščina (edina resnejša pristojnost republik na tem področju !); # samo z -zakonom je mogoče obvezati določeno banko, (Nadaljevanje na 6. strani) r, RES JE SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA DELA IN SAMOUPRAVNA ODGOVORNOST V »SAVI« KRANJ STRAN 3 KAKO BO LETA 1985? Trda pot do 800 dinarjev STRAN 5 STRAN 7 O bojlerjl B kuhinjske nape B prezračevale! za sanitarije 40 NAJBOLJŠI UJ a. O > OJ 2 o rj u. Z £} O Čanje osebnih dohodkov, ki je pa zelo različno. Pri najbolje plačanih panogah je povišanje tako absolutno (v dinarjih) kot relativno (v odstotkih) večje, kot pri najslabše plačanih panogah. Pri najbolje plačanih dejavnostih so se v enem letu osebni dohodki najbolj povečali v bankah, pri zračnem prometu in pri projektiranju, povsod za okrog 600 dinarjev. Pri najslabše plačanem delu pa je povečanje največje v kmetijstvu, nato v gradbeni obrti in lesni industriji, povsod za skoraj 200 dinarjev. Tem podatkom, ki so jih zbrali statistiki, ni kaj dodati; sami po sebi so dokaj zgovorni. Morda le to: tisti, ki so blizu denarja, si lahko več delijo. In si tudi delijo. Neposredni proizvajalci glavnih gospodarskih panog pa so še vedno daleč od denarja. Ugotovitve in stališča razširjene seje predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva in seje sveta za črno in barvasto metalurgijo, na kateri so obravnavali nekatere probleme trga osnovnih surovin za potrebe bazične industrije — MOtnje v proizvodnji zaradi neurejenega trga osnovnih surovin povzročajo našemu gospodarstvu veliko in nenadomestljivo škodo. Vzroki za takšno stanje so v glavnem sistemskega značaja, ker ni z gospodarskimi instrumentf zagotovljeno usklajevanje podjetniških in družbeno-gospodarskih interesov. — Dosedanji primeri za naše gospodarstvo negativnih posledic zaradi neurejenega trga na področju oskrbovanja bazične industrije s koksom, železnimi rudami, surovim in starim železom, boksitom, aluminijem, svinčenimi koncentrati, svincem, cinko-vimi koncentrati, cinkom, surovim in starim bakrom, medenino ter ostalimi surovinami, nas postavljajo pred dejstvo, da moramo najti optimalne rešitve na osnovi čvrstih dolgoročnih samoupravnih dogovorov, ki bi predvidevali postopek za dinamično usklajevanje medsebojnih poslovnih interesov v primerih večjih nihanj cen na. svetovnem trgu, možnih embargov, sistemskih Sprememb itd. ‘ — V večini primerov povzročajo nezanesljivo oskrbovanje ■maksimirane cene domačih surovin, ker se le-te prepočasi pri-, lagajo zunanjim domicilnim in borznim cenam. Zaradi tega so se podjetja, ki proizvajajo ali koristijo te surovine, prilagajala spremembam na domačem in tujem trgu predvsem z ozirom na trenutno ugodnejše nabavne ali prodajne cene, ne glede na to, kakšne gospodarske posledice bodo povzročila ostalim podjetjem. — Motnje oziroma nihanje proizvodnje domačih surovin povzročajo tudi občasno nizke ekspertne cene na zunanjem trgu, ki so pogostokrat nižje od njihovih domicilnih cen. V takih pri-' merili je nujno elastično reagiranje v smislu ustrezne zaščite domače industrije npr. s povečanjem carine, omejitvijo uvoza ali pa z odkupom surovin za potrebe povečanja družbenih materialnih rezerv. To toliko bolj, ker so tuja podjetja v določenih situacijah pripravljena na znatne popuste, ki lahko vplivajo na eliminiranje domače proizvodnje. — Motnje pri oskrbovanju z domačimi surovinami povzročajo tudi naši devizni predpisi. Pogosto se dogaja, da posamezna podjetja, ki proizvajajo surovine, silijo v izvoz z nižjimi cenami, kot bi jih dosegali na domačem trgu, samo zato, da bi prišla do deviz, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje. Z ozirom na dejstvo, da izvoz domačih surovin, ki jih potrebujemo za nadaljnjo predelavo, z družbeno-gospodarskega vidika ni koristen, kaže to problematiko sistemsko tako urediti, da bodo podjetja, ki proizvajajo surovine za domačo industrijo, imela zagotovljen vir potrebnih deviz za enostavno in razširjeno reprodukcijo, ne glede na to ali so posamezna podjetja večji ali manjši posredni izvozniki izdelkov višje stopnje predelave. Izvoz surovin bi smeli dovoliti in ga tudi stimulirati samo v primerih, ko je domača poraba le-teh premajhna, upoštevaje podjetniške in družbene interese. — Pri reševanju problemov oskrbe bazične industrije z osnovnimi surovinami ima veliko vlogo tudi vzdrževanje predpisanih minimalnih zalog družbenih materialnih rezerv, zlasti tistih, ki so gospodarsko-Strateško pomembne. — Sedanja gospodarska situacija na področju oskrbovanja predelovalne industrije s surovinami ponovno dokazuje potrebo ' obstoja in razvoja domače bazične industrije. Dejstvo, da zahteva razvoj bazične industrije vlaganja velikih sredstev z daljšimi roki odplačil in z nizkimi obrestmi, nas ne sme odvračati od takih naložb, če so gospodarsko utemeljene. Finančne težave, ki jih ima večina podjetij domače bazične industrije, izhajajo predvsem iz. neugodnih kreditnih pogojev in nezanesljivih virov sredstev. To povzroča zastoje v izvajanju investicijskih del, mrtvo vezavo sredstev, podražitve, neupravičeno plačevanje interkalamih obresti v breme investitorjev, inilacijo in nelikvidnost. Najbolj učinkovito bodo navedene pomanjkljivosti odpravljene, če bodo o namenu, višini in dinamiki naložb odločali samoupravni organi podjetij. — Mnogo gospodarskih težav povzroča bazični industriji tudi njena slaba organiziranost. Negativne posledice slabe organiziranosti bazične industrije se odražajo v neusklajenih razvojnih programih, delitvi dela, pomanjkanju in nespoštovanju samoupravnih dogovorov ter v reševanju drugih skupnih problemov. — Vloga trgovine je v smislu doseganja boljših gospodarskih uspehov v bazični industriji minimalna, čeravno bi le-ta s svojimi posegi najlaže zagotovila zbirna naročila za posamezne vrste surovin, ki bi se proizvajale v večjih količinah po določenem planu. Navedeno dejstvo narekuje potrebo izboljšanja poslovnega sodelovanja med bazično industrijo in trgovino. — Dedovanje poslovnih združenj in gospodarskih zbornic bi moralo biti v bodoče uspešnejše, zlasti v smislu usklajevanja dolgoročnejših gospodarskih interesov bazične in predelovalne industrije. — Predlagamo, da stanje organiziranosti bazične industrije in njeno poslovno sodelovanje s trgovino kritično ocenijo osnovne organizacije sindikata in samoupravni organi ter 'sprejmejo napotila za delo izvršnih organov. — Ugotavljamo, da je večina dosedanjih konfliktov v delovnih organizacijah bazične industrije posledica pomanjkanja principialnih rešitev na temelju dohodka. To odločno vpliva na socialno ekonomski položaj zaposlenih in sposobnost delovnih organizacij, da same odločajo o svojem razvoju. Sodimo, da je zato odlaganje zadev, ki jih obravnavamo v stališčih, družbeno neodgovorno. — Z namenom, da bi prispevali k hitrejšim ekonomskim rešitvam, posredujemo ugotovitve in stališča Centralnemu odboru, organom zvezne in republiške skupščine ter gospodarski zbornici, da od strokovnih institucij in upravnih organov terjajo argumentirane ocene ter učinkovite ukrepe za bodoče rešitve. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE s s s S s s * s s s N s s * s s s * ** ! s s »* s s N s N * »i S N «1 «* s s s s s > s s s * * s N S N S S * S S S s s s * s * v s s * s s N *» s s s • N N S S S S N S S S s s s ** * s s * s *< s *» s s * N S N ! * N. N S S »H * * * S * S s s s s s * s s ** s * s * s s s s * s s s s s s v s * s * * s X. * s s N >x H s * s s s s s s N > s s VELEBLAGOVNICA m Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: j TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 JMHHMI 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe, , za družino, za dom in za gospodinjstvo KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 9 potrošnikom nudi blago na obročno od- BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, plačevanje 9 za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA BLAGOVNICA NAMA, Kočevje «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! POGOVOR S PREDSEDNIKOM SINDIKALNE ORGANIZACIJE V IDRIJSKEM RUDNIKU ŠE NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI .-\v - .v "s?- Lojze Kutin: »Če se bomo znali bolje organizirati, bomo tudi bolj učinkovito delovali v korist samoupravljanja, družbena veljava naše organizacije pa bo še večja.« . Na nedavnem plenumu Občinskega sindikalnega sveta v Idriji so govorili o lanskoletnem uspešnem gospodarjenju v skoraj vseh idrijskih delovnih organizacijah, opozorili pa so tudi na težave, v katerih se je znašel rudnik živega srebra. Zapisal sem si nekaj podatkov. Proizvodnja živega srebra se je v primerjavi z letom 1968 zmanjšala za 20 ton ali za 4 %. (Lani je rudnik prodal 526,4 tone živega srebra, od tega na zahodno tržišče 75,5 %, na vzhodno 19 %, na domači trg pa 5,5 odstotka svoje proizvodnje.) Ceno so znižali za 9 °/c, toda če upoštevamo 5 % premije za izvoz na konvertibilno tržišče, potem je iztržek višji, kot so predvidevali. Celotni dohodek se je. znižal za 8 %, dohodek pa za 10 %. Ekonomičnost poslovanja je nižja za 3 %, predvsem zato, ker so dali precej sredstev za raziskave, amortizacija pa se je povečala za 9 %. Povprečne mesečne osebne dohodke so povečali za 1 %, za toliko pa so povečali tudi delovno storilnost. Vendar so delež osebnih dohodkov v celotnem dohodku povečali od 29,2 % na 38,2 %, medtem ko so zmanjšali delež sredstev za reprodukcijo od 24,9 na 11,2%. Na plenumu so rekli, da je manjša proizvodna in poslovna učinkovitost rudnika živega srebra predvsem posledica, »težav pri pridobivanju kvalitetno bogate rude«. Obiskal sem predsednika osnovne sindikalne organizacije v rudniku in ga vprašal, kako te težave, ki so jih na plenumu ocenili kot »objektivne«, vplivajo na dejavnost sindikata, jo spodbujajo ali ji škodijo. Lojze Kutin, predsednik sindikata v idrijskem rudniku, se ni povsem strinjal z mojim vprašanjem. »Že pred leti smo Sklenili, da bomo izboljšali dejavnost sindikata. Takrat smo lahko samo slutili, da bodo prišli časi, ko bo v našem izkopu manj živega srebra. Toda človek potrebuje sindikat v dobrem in v slabem. Seveda ne takšnega, ki deluje kot trgovina. Sindikat mora oblikovati svojo politiko, ki je rezultat skupnih interesov njegovih članov. Nedavno tega smo brali osnutek dokumenta republiških sindikatov, M so ga objavili pod naslovom »Ideolo- ški cilji in naloge slovenskih sindikatov«. Lahko rečem, da hočemo v praksi uresničiti vse glavne misli tega dokumenta. Ni vedno lahko in nismo :še storili Vsega, kar želimo. Tudi v LJUBLJANA »PLETENINA« tovarna trikotažnega perila Ljubljana, Zaloška cesta 14 proizvaja: — vse vrste kopalnih oblek iz najsodobnejših surovin in naj novejših krojev — trenirke za odrasle in otroke ter trenirke po svetovno znani licenci ADIDAS — proizvode iz movila: otroške pajace ter plenice — vse vrste ženskega, otroškega in moškega perila Z OBČINSKIH SINDIKALNI SVETOV # SLOVENSKE KONJICE Pred kratkim so se na razširjeni seji sestali člani predsedstva ObSS, predstavniki komisij in medobčinskih odborov posameznih sindikatov ter razpravljali o konkretnih nalogah delovnega programa konjiških sindikatov, ki jih je treba opraviti v drugi polovici letošnjega leta ali v začetku leta 1970. Na seji so za posamezna področja zadolžili svoje komisije, ki bodo zbirale in pripravile potrebno gradivo, ga proučile, nato na s primerni- mi predlogi predložile na sejo predsedstva ali plenuma. Na seji so se posebej zavzeli za to, da bi komisije pri tem delu neposredno sodelovale z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, zlasti pa še z njihovimi izvršnimi odbori. Seveda pa bo treba v to delo vključiti tudi člane občinskega sveta, v nekaterih primerih pa tudi člane občinskih vodstev drugih organizacij in občinske skupščine. Takšna oblika dela bo na eni strani ustvarjala medsebojno sodelovanje različnih organizmov, na drugi strani pa bodo preprečili, da bi se deio političnih in drugih forumov dupliralo tam in takrat, kadar to ni potrebno. * i V. L. e CELJE Komisija za socialno zdravstvena vprašanja in delovne pogoje pri obfiinskem sindikalnem svetu je organizirala razpravo o izhodiščih za izpopolnitev sistema po- kojninsko-invalidskega zavarovanja. Osnova za razpravo so bila »Izhodišča Za izpopolnitev sistema pokojninsko-invaiidskega zavarovanja«, ki jih je izdelala skupna komisija republiškega, gospodarskega in socialno-zdravstvenega zbora za proučitev sistema zdravstvenega varstva ter zdravstvenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri skupščini SRS. Prav tako pa so razpravljali tudi o stališčih sindikata do tega vprašanja, ki so bila objavljena v Delavski enotnosti, M. B. • KAMNIK Pred kratkim je občinski sindikalni svet organiziral dvodnevni seminar za člane plenuma. Seminarja so se udeležili tudi nekateri predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. Poglavitni namen seminarja je bil, da bi konkretizirali nekatere naloge, ki šo zajete v programu dela občinskega sindikalnega sveta in se dogovorili, kako bodo delali v osnovnih organizacijah sindikata. Drugi dei seminarja je bil posvečen finančno materialnemu poslovanju organov in organizacij sindikata. Tako prvi kot drugi del seminarja sta uspela in bo* ta izkušnja vsekakor spodbuda za organizacijo takih in podobnih seminarjev tudi v bodoče. J. M. izvršnem odboru našega sindikata je še nekaj ljudi, ki ne doumejo povsem,- kako pomembno je proizvodno in poslovno znanje. Tudi za naše delo. Pravzaprav bi morali sindikati spodbujati izobraževanje delavcev na vseh ravneh. Res pa je, da v upravi in delavskem svetu že spoštujejo naše mnenje, razpravljajo In sprejemajo naše predloge, seveda tiste, ki temelje na ’ znanju in poznavanju problemov.« Lojze Kutin je še zlasti govoril o težnjah in zahtevah sindikata, da bi delavce kar najbolje obveščali o vseh pomembnih proizvodnih in poslovnih zadevah. »Že pred sestankom delavskega sveta moramo delavci vedeti, za kaj gre. Že takrat lahko kot člani sindikata in samoupravljavci prispevamo svoj delež pri iskanju najboljših odločitev. Ne samo tako, da pripovedujemo članu delavskega sveta v obratu, kaj sodimo o tem ali onem predlogu, in zahtevamo, da na sestanku pove naš« mnenje, pač pa tudi s tem, da dobro vemo, kaj hočemo in da se organizirano zavzamemo za uresničitev tistih predlogov, ki podpirajo naše težnje. Zdaj, na primer, pripravljamo nov statut in o njem bomo govorili na sindikalnih sestankih. Pa bi bolj malo govorili, če ne bi vedeli, kaj sindikalno organizirani delavci pričakujemo od tega statuta, torej, kakšno samoupravo naj statut zagotovi, da bo tudi tisti delavec, ki ni član delavskega sveta, postal samoupravljavec. Taka naša dejavnost pa terja dobro obveščanje. Če ne vemo, za kaj gre, se tudi ne moremo dogovoriti, kaj hočemo. Reči moram, da smo V zadnjem časti storili nekaj koristnih ukrepov na področju obveščanja, nismo pa še zadovoljni. Predlagal sem, da bi odprli delovno mesto informatorja, ki naj bi pisal o vsem, kar zadeva naš rudnik in organiziral pismeno izmenjavo mnenj, pa kaže, da nimamo denarja zanj. Gre tudi za odnos do informacije, ki ni več samo naloga strokovnjaka, dolžnega, da informira »nevedne« ljudi; obveščanje mora postati služba v sistemu delavskega samoupravljanja. To bi radi dosegli.« V zadnjem času se sindikalni aktivisti v idrijskem rudniku precej ukvarjajo tudi z organizacijskimi zadevami sindikata. »Pravzaprav ne gre toliko za organizacijo,« je dejal Lojze Kutin, »kot za takšne oblike, ki bi omogočile novo vsebino našega dela. Moramo se dogovarjati, sprejemati skupne odločitve. Včasih smo organizirali zbore rudarjev, ne samo v rudniku, tudi tam, kjer rudarji stanujejo. Tako smo zagotovili neposreden stik s članstvom. Zdaj v obratih nimamo več sindikalne organizacije, množičnih sestankov ni moč sklicevati tako pogosto, kot bi želeli, in skoraj vse breme sindikalnega dela le' ži na plečih članov izvršneg3 odbora. To pa ni prav. Moram reči, da naše delo v zadnjik letih ni bilo dovolj učinkovito, ker nismo znali aktivirati članstva. Iščimo nove oblike, s P°' močjo katerih bomo lahko bolJe uresničevali sindikalno politiko-Ko pa se bomo bolje organ®' rali, bo tudi družbena veljava naše organizacije še večja.* ______ _ JANEZ VOLJ6 Priprave na II. kongres samoupravljlcev Jugoslavije V tej rubriki objavljamo zanimive primere iz naše samoupravne prakse, povzete iz več kot sto prispevkov, ki jih delovni kolektivi Jugoslavije pripravljajo za II. kongres samoupravljavcev in ki so nedvomno najprepričljivejši dokaz globine in širine samoupravljanja, ki smo ju že dosegli. _______ _ Samoupravna organizacija dela in samoupravna odgovornost V »Savi« Kranj* so delo in upravljanje povezali v celoto; organizacija dela je bila podlaga za organizacijo samoupravljanja Ce tuji obiskovalec vpraša v Domu sindikatov v Ljubljani, katero podjetje naj bi obiskal, da bi videl, kako funkcionira samoupravljanje v praksi, bo skoraj gotovo slišal nasvet, naj obišče »Savo« Kranj. In naj takoj poudarimo naslednje: v ozadju taja iredvsem zaradi nezadostne informiranosti članstva o delu njihove organtza-ije ter zaradi nezadostne povezave sindikalnih vodstev v »bazo«. Naše članstvo — je bilo rečeno v razpravi na plenumu — vse bolj po-idaria, da je sito raznih deklaracij in da zahteva energicnejše akcije, pa tudi iravočasno kontrolo izvajanja raznih stališč in zaključkov, ki neredko osta-aio samo na papirju. Plenum je poudaril potrebo stalnega in sistematičnega zobraževanja sindikalnih aktivistov ter nujnost sprejema pravil sindikalnih irganizacij, s tem pa tudi ureditve mesta in vloge teh organizacij v statutih lelovnih organizacij. Zaključke iz te razprave bo pripravila posebna komisija, fi lih ho nredložiia v snreiem na eni od prihodnjih plenarnih sej Centralnega IZKUŠNJA IZ KAKNJA /B: o s -n a in' ' .H e r c e g o v i n a 'C '"iK../1 -■■■'.i-.'.--*;:- v/. V »Stari jami« kakanjskega rudnika premoga Je v začetku Junija prekinilo delo 500 delavcev — večinoma nekvalificiranih rudarjev — ker niso dobili polnih osebnih dohodkov za maj. Direkcija jim je izplačala 81 °//> .dohodke zato, ker so delavci v tej jami v maju dosegli za 14 •/» manjšo proizvodnjo, kot pa je bila planirana. Prekinitev dela je povzročila izpad proizvodnje 1.400 ton premoga, zaradi česar je rudnik izgubil 200.000 dinarjev dohodka. Rudarji, ki so stavkali, so končno le dobili polni dohodek za maj: na podlagi nedavno sprejetega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so jim delavci ostalih obratov iz solidarnosti odstopili del svojega dohodka. To se je zgodilo kljub temu, da isti pravilnik, za katerega so glasovali vsi člani delovnega kolektiva rudnika Kakanj, predvideva, da se osebni dohodki lahko izplačujejo samo na podlagi delovnih rezultatov delovnih enot. Sindikalna organizacija rudnika je obsodila to prekinitev dela in poudarila, da je izhod iz težav samo v povečanju in izboljšanju proizvodnje, kar edino lahko reši krizo tega rudnika in zagotovi kakanjskim rudarjem planirano povečanje osebnih dohodkov v tem letu za 10 '7*. ■■■■■HM V Modni hiši si lahko izberete bogat asortiment damske poletne konfekcije. Izbirali boste lahko med najrazličnejšimi modeli za šport, počitnice, službo ter modeli za sve-čanejše priložnosti. Poleg tega so na oddelku damske konfekcije v prodaji ekskluzivni, visoko modni modeli v omejenem številu. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■r ZAPISEK S SEJE PREDSEDSTVA MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V CELJU Hoj proti negativnim pofavo Podjetje izdeluje: kvalitetno posteljnino za gospodinjstvo s poudarkom na strojno vezenih vzorcih, kvalitetno in zelo uporabno gostinsko konfekcijo ter strojno klekljano čipko. Se priporočamo! Predsedstvo medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v velju je na svoji zadnji seji pred dnevi razpravljalo o nekaterih pojavih v zvezi z nagrajevanjem po delu. Ugotovili so, da del zaposlenih še vedno prejema osebne dohodke,, ki so manjši od 600 dinarjev mesečno, pa čeprav je navedeni sindikalni organ 'že pred letom dni zahteval, da pod to mejo sme biti vrednoteno nobeno delo, če ga je seveda delavec opravil v polnem obsegu in ob povprečni kvaliteti. Naslednja ugotovitev je, da so bili marca letos izplačani osebni dohodki, ki pri posameznikih presegajo sedem tisoč dinarjev/ ter da se »honorarno delo« vrednoti tako, da omogoča honorarje, ki zdaleč presegajo objektivno vrednost opravljenega dela. Zdaj, ko se bliža čas polletnih obračunov, medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju želi doseči, da se vsaj v prihodnje ne bi ponavljale opisane in še druge pomanjkljivosti. Zato je po zelo izčrpni in kritični razpravi na tej seji sprejel več predlogov in priporočil, s katerimi je seznanil tako predsednike osnovnih organov sindikalnih or- S SEJE SKUPŠČINE REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Vez med izobraževanjem in gospodarstvom Na zadnji predpočitniški seji so člani skupščine republiške Izobraževalne skupnosti sprejeli dva pomembna dokumenta: sistematizacijo pedagoških delovnih mest na visokošolskih zavodih in predlog izračuna sredstev za izobraževanje za leto 1971,'Razen tega so razpravljali še o ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti. Posebna komisija republiške izobraževalne skupnosti je v sodelovanju z vsemi visokošolskimi zavodi opravila obsežno, in zahtevno nalogo. Sprejeta sistemizacija, ki je v bistvu samoupravni dogovor republiške izobraževalne skupnosti in vseh visokošolskih zavodov; je osnova za nadaljnji razvoj kvalitete dela na tem področju izobraževanja. Glavni — najtežji del t. j. uresničitev sistemizacije v praksi, pa bodo morali vi-sokšolski zavodi opraviti sami. Pri tem ne bo šlo le za povečanje števila pedagoških delavcev, temveč predvsem za kvalitetno izboljšanje obstoječe strukture kadrov na visokošolskih zavodih pa tudi določene racionalizacije, ki so na tem področju nujne. Predloge izračuna potrebnih sredstev za izobraževanje za leto 1971 temelji na začrtani politiki stalnega izboljševanja materialnega položaja šolstva in usklajevanja njegove rasti z razvojem drugih področij družbenega dela. V izračunu potrebnih sredstev za prihodnje, leto se razen povečanih sredstev za nove nastavitve (po sistematizaciji delovnih mest na visokošolskih zavodih) in za razširitev dejavnosti srednjih šol, predvideva predvsem več sredstev za materialno opremo šolstva in za gradnjo novega šolskega prostora. Skupščina je nadalje obravnavala poročilo o problematiki posebnih izobraževalnih skupnosti, ki ga je pripravila strokovna služba republiške izobraževalne skupnosti. Kljub temu, da so pobude za ustanavljanje posebnih skupnosti za posamezne gospodarske panoge že dolgo časa prisotne'— se v Sloveniji nismo mogli premakniti dlje od ustanovitve nekaterih iniciativnih odborov v okviru gospodarske zbornice. Vzrok za to so nerazčiščeni koncepti — zakaj je ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti potrebna in kakšno vlogo naj bi le-ta odigrala v vsebinskem usmerjanju strokovnega izobraževanja. Vloga posebnih izobraževalnih skupnosti je namreč mnogo širša, kot pa samo zbiranje in razdelevanje denarja. Preko posebnih izobraževalnih skupnosti naj bi se zagotovil organiziran — stalni vpliv združenega gospodarstva (ne samo posamezne delovne organizacije) na sistem, vsebino in obseg izobraževanja strokovnih kadrov. Drugi vzrok za zaostajanje v ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti je v nepovezanosti posameznih dejavnikov, ki so za razvoj teh skupnosti odgovorne. Mnoge konkretne pobude posameznih gospodarskih panog (gradbeništva, trgovine, lesno predelovalne industrije in drugih) so se razbile ob nerazumevanju ali pa neaktivnosti drugih partnerjev. Zato je potrebno pred ustanovitvijo posebnih izobraževal- nih skupnosti predvsem razčistiti in jasno določiti izhodišča za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti, dogovoriti se za medsebojne obveznosti vseh organizacij in organov, ki naj sodelujejo pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti (gospodarska zbornica, sindikati, poslovna združenja, RIS, sekretariat za prosveto in kulturo, zavod za šolstvo SRS, skupnosti šol itd.). Nedvomno so sedaj za ustanavljanje posebnih izobraževal; nih skupnosti ugodnejši pogoji kot pred leti. Izdelujemo srednjeročni in dolgoročni načrt gospodarskega in družbenega razvoja, kjer se izobrazbi in znanju daje prioritetno mesto. Brez neposrednega sodelovanja gospodarstva in družbenih služb je oblikovanje bodočega sistema izobraževanja strokovnih kadrov nemogoče. Posebne izobraževalne skupnosti pa so najustreznejša oblika za trajno in neposredno prisotnost gospodarstva in družbenih služb v graditvi in usmerjanju politike izobraževanja in vzgoje. VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAODIJA ALEKSANDRA Za vas izdeluje aii nova florida BREST Cerknica organizacij kakor tudi predsednike samoupravnih organov in direktorje delovnih skupnosti kolektivov družbenih dejavnosti. PRIPOROČILO SINDIKATOV . Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti vsem kolektivom konkretno predlaga in priporoča: ® da ob polletnih obračunih finačnega stanja temeljito analizirajo gibanje osebnih dohodkov zaposlenih in da ob tem upoštevajo tako določila »kataloga«, kakor tudi za letos predvideno rast osebnih dohodkov. Morebitna odstopanja, ki jih ni mogoče utemeljiti z delovnimi rezultati, je treba odpraviti. # da se v koledarskem letu odločijo za vsaj trikratno delitev presežkov (ob dveh periodičnih obračunih in ob zaključnem računu). Taka odločitev bi nedvomno bila za delavce bolj spodbudna, predvsem pa bolj pravična, saj bo v krajšem ocenjevalnem obdobju mogoče bolj objektivno oceniti izredno ali nadpovprečno prizadevnost posameznika ali skupine. Enkratna delitev v letu pa, za razliko od omenjenega, vodi k »splošni delitvi za vse« in zaradi tega ni spodbudna, marsikdaj pa je tudi krivična. O da že v drugem polletju 1970 zagotovijo najnižji zaslužek za nekvalificirano delo« v ^ rw ačelne in konkretne razprave o kadrovski politiki v gl j naši družbi so pokazale, da gospodarsk- organizacije || * ^ že v vse večji meri usklajujejo kadn > strukturo || zaposlenih z zahtevami delovnih mest, ose dohodke z II rastjo produktivnosti dela in da posvečajo v^e več skrbi „ tudi izobraževanju, zdravju in varnosti zaposlenih. Ka-|j drovska politika tako ni več zgolj administrativna evi-H denca, ampak postaja konstitutivni element samouprav-|j Ijanja in gospodarjenja. ia Vendar pa je javna razprava o kadrovskih problemih S razkrila tudi, da veliko gospodarskih organizacij še ni vpeljalo pravega reda pri vključevanju zaposlenih v prosa cese proizvodnje. U Ugodno zveni le podatek, da ima že več kot polovica delovnih organizacij institucijo pripravništva urejeno s 0 predpisi. Tako . so določile delovna mesta, na katera pri-“ pravnike sprejemajo, dobo pripravništva, izdelale so pro-H grame dela in imenovale mentorje. Imenovale so tudi ko-jg misije, ki naj pripravnike ocenjujejo. Pripravniška doba pa je določena zelo različno glede na stopnjo izobrazbe. Za ljudi z visokošolsko izobrazbo || je najdaljša doba 2 leti, za tiste s srednjo pa 10 mesecev. Resno skrb za pripravnike kažejo nedvomno tiste delovne organizacije, ki imajo npr. že v programu dela priprav-™ nikov določeno nalogo, ki jo bo moral pripravnik napraviti ob koncu pripravniške dobe ali ki zahtevajo pismeni ali ustni izpit, pri čemer ima pripravnik na izbiro dlje časa pred iztekom pripravniške dobe več tem, izmed katerih eno izbere in obdela. Kako sprejeti pripravnike? Institucijo pripravništva so smotrno prilagodili svojim specifičnim delovnim pogojem v drobni industriji grad-. benega. materiala, kjer pripravnik v eni proizvodni sezoni, ki traja 9 mesecev, dela na vseh fazah proizvodnje, njegovo delo pa ocenijo tehnični vodja, vodja skupine, kjer bo zaposlen, in direktor. Tudi podjetja na področju gozdarstva pripravljajo, v okviru svojega poslovnega združenja, enotno ureditev pripravništva. Strokovne izpite pripravljajo pri nas samo strokovnjaki za- določene kategorije poklicev kot npr. za gradbenike oz. projektante, gozdarje, varnostne tehnike, delavce v zunanji trgovini itd. Za ostale kategorije poklicev v gospodarstvu pa v Sloveniji še nimamo predpisa, ki bi enotno urejal strokovfte izpite. Tako se zgodi, da npr. interni akt predvidi za ekonomista, pravnika, geodeta itd., da mora v določeni dobi opraviti, strokovni izpit. Dokler ga ne naredi, mu odbijajo del osebnega dohodka. Izpita pa praktično delavec ne more nikjer opravljati, ker nimamo predpisa, ki bi določal vsebino ter obliko strokovnih izpitov za gospodarske delavce. Izvršni svet je za •upravne delavce rešil to vprašanje z uredbo o sprejemu pripravnikov na delo, o pripravniški dobi, strokovnih izpitih in drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organizacijah. Morda bi kazalo podobno urediti to vprašanje tudi v gospodarskih organizacijah. Šola nedvomno ne daje vsega znanja za uspešen začetek poklicnega dela. Prav bi bilo torej, če bi bolj resno kot doslej razmišljali, kako organizirati delo za vse pripravnike, da bi se jim priljubilo že prve ure, ne pa jim zagrenilo vključitev v delovno skupnost. višini 700 dinarjev, seveda pod pogojem, da bo delavec v normalnem delovnem času dosegel normalno produktivnost in izpolnil predpisane naloge. Določanju osebnih dohodkov pod to mejo pa se bo sindikat uprl z vsemi sredstvi, saj bi se sicer na škodo standarda delavcev ustvarjal videz »normalnega poslovanja«. • da takoj preverijo vse pogodbe o civilno-pravnem razmerju in sicer z namenom, da bi honorarno delo, kjer je mogoče, nadomestili na račun zaposlovanja novih sodelavcev; da bi ocenili ustreznost pogodbenih pogojev za plačevanje honorarnega dela in jih po potrebi spremenili; da bi — slednjič — že zaposlenim onemogočili dodatne zaslužke med rednim i Pr ! I J UŠLA JE KNJIGA 1 druga svetovna vojna v slikah mladinska knjiga NA ZASEDANJU ~ SOCIALNO- ' T ZDRAVSTVENEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS Sprejeta zakona Zasedanje socialno-zdrav-stvenega zbora Skupščine SRS, ki je bilo minulo sredo, je pomembno zlasti zaradi tega, ker so poslanci sprejeli dva zakona, ki sta bila ne samo kot predloga dve leti v široki javni razpravi, temveč tudi zato, ker zadevata vse in vsakega v Sloveniji. To sta zakon o zdravstvenem zavarovanju ter obveznih oblikah zdravstvenega varstva in zakon o zdravstvu. V razprave ob predlogu omenjenih zakonov in v oblikovanje čimbolj-ših rešitev so se aktivno vključil tudi slovenski sindikati. Za sindikate sta oba zakona eden od prvih ukrepov za rešitev sistemskih vprašanj na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstva. Slej ko prej ostaja po mnenju sindikatov na tem področju še vrsta vprašanj, ki jih bo treba razrešiti, za to pa sta oba pravkar sprejeta zakona solidna osnova. Gre predvsem za samoupravno'urejanje odnosov med zavarovanci in zdravstvenimi delavci, izvajalci zdravstvenega varstva, za urejanje odnosov, ki naj temelje na družbenem dogovarjanju in medsebojnih poslovnih odnosih. Zato je tudi predvsem zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva pravzaprav šele začetek procesa temeljnih sprememb v življenju tako zdravstvenih delavcev pa tudi zavarovancev. Zakon omogoča nastajanje številnih pravilnikov skupnosti komunalnih skupnosti zavarovancev, ki bodo V veliki meri rešili doslej nerešena vprašanja. Oba zakona sta dolgo želena akta, ki bosta lahko stabilizirala položaj naših komunalnih skupnosti zavarovancev in ugodneje vplivala na nadaljnji razvoj naše zdravstvene službe, za katero smo že imeli očitek, da stagnira. -ar delovnim časom. Izjema glede slednjega so lahko le posebni * dogovori med delovnimi organizacijami, ne pa med delovno organizacijo in posameznikom. Drugo k drugemu: medobčinski odbor sindikata delav-Pev družbenih dejavnosti v Celju je na zelo široki fronti napovedal boj proti negativni® pojavom na področju delitve p° delu in v zvezi s honorarni® delom. Akcija seveda ne bo uspešna, če je ne bi podprli tudi kolektivi sami. Kakorkoli bo, pa bo že čez nekaj mesecev jasno, ali so omenjena priporo* čila sindikatov naletela na pl°a' na tla. „ -mG Koze rij a Hudo je, če človeku, ki misli, da dobro ve, kajljje%>rav5J in kaj ni, nenadoma vzame nekdo tozadevni' kompas. V podjetju so uvedli prisilno upravo. Jafe* Delavec,tfci|žrazmišlja, pride k mojstru. kKjerobeinski odbornik, in ga?Vpraša: »Kaj pa zdaj?« Mojster skomigne z rameni. _ »Poslali nam bodo pač prisilnega upravitelja.« »Vem,« pravi delavec, »ampak mene bolj zanima, kaj bomo zdaj počeli mi!« »Kaj naj bi počeli? Pomagali bomo prisilnemu upravitelju, da bi čimprej odpravili stare grehe.« Delavec, ki razmišlja, vza-fue iz žepa občinsko glasilo tu 'iz odločbe o prisilni upravi, objavljene v tem listu, pre-bere: % »Podjetje je zadolženo za skoraj celotno vrednost osnov-oih sredtev. Skladišča so pol-Ua nekurantnega blaga. Že tri 'Uesece si izplačujejo minimal-ne osebne dohodke. Notranji odnosi so slabi, kar je posledica samovolje vodilnih kadrov, ki se upirajo krepitvi samoupravljanja in zavajajo kolektiv z neresničnimi podatki* Komisija občinske skupšči-Ue, ki je ugotavljala razmere 'i tej delovni organizaciji, sodi, d* so težave s katerimi se ubada štiristočlanski kolektiv, Posledica neurejene in nedozo-reie samouprave.« Mojster, ki je član občinske tkupščine, vpraša delavca: »Mar ni tako?« »Seveda je. Zato pravim, da *e moramo dogovoriti, kaj in kako bomo delali v bodoče.« . »Zakaj pa bi se mi dogovarjali? Prišel bo prisilni upraviči in...« »Kaj res ne razumeš?« De-lavec spet razgrne občinsko Gasilo. »Tu piše, da smo zašli J’, Zagato, ker naše samouprav-^anje ni bilo dobro. Torej se 'P°ramo najprej dobro samo-upravno organizirati.« Mojster se začudi: »Mar res ne veš, da vsaka Jčsilna uprava razveljali samoupravljanje?« ^daj se začudi delavec. ^Občinski možje ste vendar ekli, da smo zašli v slejto uli- o. ker naše samoupravljanje 1 bii0 učinkovito. Torej lahko Pademo iz zagate le, če zbolj-kuio samoupravo, ne pa da jo ^Pravimo.« Mojster pravi: ^Takšen je pač zakon.« Mn zakaj je zakon takšen?« ^ »Ker je... Oh, hudiča, pojdi a delo in pusti me pri miru.« delavec, ki razmišlja, pri-ra kljuko in pravi: »Razu-0.mu«. Mojster, ki je občinski Ubornik, ga vpraša: »Kaj ra-s meš?« Delavec r eče: »Da ,mh ničesar več ne razu-»pm!« in gre Mojster pa 'stavi: »Tudi jaz ne«. JANEZ VOLJČ Inles rr VRATA OKNA ribnica NA kred|T '\1tilKST POHIŠTVO Tretjega julija, na predvečer dneva borca, so v Ljubljani izročili svojemu namenu eno izmed največjih in obenem najbolj lepo urejenih letnih kopališč v Sloveniji. Z novim kopališčem, ki je za razliko z drugimi sredi zelenega parka, čeprav je tako rekoč sredi mesta, je pridobila Ljubljana tri nove velike bazene. Dva bazena merita v dolžino 50 metrov, tretji bazen, ki je namenjen najmlajšim, pa je le za 7 metrov krajši. Vzdolž tekmovalnega bazena je velika tribuna, ki lahko sprejeme blizu 600 gledalcev. Novo kopališče na Kodeljevem je veljalo 73 novih milijonov. Zgrajeno je bilo iz sredstev občinskega sklada za družbeni standard, med ljubljanskimi občinami pa je edinole občina Center prispevala skromna sredstva za kopališče, ki danes služi prebivalcem vsega mesta. Bazena obdajata dva velika parka, zato je novi rekreacijski objekt še toliko bolj privlačen. In vstopnina? Za odrasle velja kopanje v novem kopališču 3 dinarje, za otroke do 10 let starosti pa 1 dinar. eprav nas kar naprej ta-® rejo gospodarske skrbi (enkrat ni industrijskega toka, drugič mesa, cene preveč naglo naraščajo itd.) se naša življenjska raven kljub temu nenehno dviguje. Vendar še dolgo ne bomo dohiteli razvitejših držav Evrope — pravijo strokovnjaki — če ne bomo res dobro gospodarili. Skladno naraščanje osebne storitev. Prebivalstvo naj bi razen tega odštevalo več denarja tudi za skupne potrebe. Vendar bo ob tem naraščal tudi delež dohodkov prebivalstva za različne oblike varčevanja. Opisane spremembe bodo vplivale na strukturo proizvodnje, ki bo morala zadostiti zahtevnejšemu povpraševanju z večjo izbiro proizvodov. Pestro tržno ponudbo po količini, iz- lektivnega in družbenega gospodarjenja, kot je sedaj. S povečanjem dohodkov prebivalstva in v razmerah bolj uravnovešenega gospodarstva bo bistveno nara^Jo tudi varčevanje prebivalstva. Z najrazličnejšimi oblikami, kot so hranilne vloge, nove oblike zavarovanja, naložbe v obveznice in drugimi, bo treba varčevanje spodbujati in usmerjati NAŠE ŽIVLJENJE OKROG LETA 1985 in skupne porabe in postopno zmanjševanje razlik z razvitimi deželami Evrope bo mogoče doseči le ob visoki produktivnosti dela, učinkovitosti investicij in smotrni splošni porabi ustvarjenega denarja in dobrin. Po računih gospodarstvenikov lahko pričakujemo, da bo ob 3000 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca v Sloveniji okrog leta 1935 znašal povprečni dohodek na prebivalca okrog 1700 dolarjev (po sedanji notranji kupni moči dinarja). Dohodki prebivalstva se bodo dvigali nekoliko hitreje, kot rast družbenega proizvoda. V strukturi osebne porabe naj bi nastale temeljite spre-, membe. Bistveno se bo zmanjšal delež hrane in pijač, ob izboljšanju strukture prehrane. Povečal pa se bo delež industrijskih proizvodov, in to predvsem proizvodov trajne in poitrajne rabe. Pričakovati je mogoče tudi večji delež osebne porabe za stanovanje, prav tako pa naj bi narasla poraba boru in kakovosti pa bo, ob povečani mednarodni delitvi dela in povečanem izvozu, treba zagotoviti tudi iz povečanega uvoza. Ob absolutnem povečanju sredstev za družbeni standard se njegova relativna udeležba v družbenem proizvodu verjetno ne bo povečala* oblikovanje in poraba sredstev družbenega standarda pa bosta, ob večjem vplivu delovnih ljudi* postali nedvomno bolj smotrni. Do leta 1985 naj bi razen tega temeljito obračunali z ostanki mezdne miselnosti, ki so zdaj posledica premalo razvitega sistema samoupravljanja, ostankov birokratsko tehnokratskih načinov vodenja in upravljanja, naše nizke življenjske ravni, nestabilnosti v gospodarskem razvoju in življenjskih stroških, neenakih možnosti za izobraževanje in še neuresničene pravice do dela po sposobnostih. Dohodek bo razen tega postal bolj pravično merilo uspešnosti individualnega, ko- Na 10 cicero $ SLOVENJ GRADEC Ekonomska srednja šola v Slovenjem Gradcu slavi letos 10. obletnico svojega obstoja in za koroško regijo dokaj pomembnega pedagoškega in znanstvenega delovanja. Od skromnih in ne kdove kako obetajočih začetkov se je šola v polni meri uveljavila v kulturno prosvetnem in gospodarskem življenju Koroške. V desetih letih je šolo zapustilo več kot 230 abiturientov. Letos bo na ESš v Slovenj Gradcu končalo šolanje 42 dijakov. V. R. m ravne Sindikalna organizacija v železarni Je odobrila več denarnih pomoči nekaterim društvom in posameznikom. Koroški šahovski podzvezi so dodelili 400 dinarjev, gimnazijskemu ženskemu pevskemu zboru 600 dinarjev, koroški ribiški družini 500 dinarjev, za akcijo »Sončni vlak« 200 dinarjev, karate klubu Fužlnar 500 dinarjev ter združenju rezervnih vojaških starešin s Prevalj 200 dinarjev. Nekaterim članom kolektiva so zaradi daljše bolezni dali posebno socialno pomoč. UO železarne Je na predlog to-:ga odbora sindikata sklenil. varniškega da bo v počitniškem domu podjetja ‘ tos brezplačno leto-lanskih in letošnjib Portorožu letos vaio tudi 40 upokojencev in 40 socialno šibkih sodelavcev. V. R. KRANJ Na seji skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev so člani sprejeli izhodišča za pripravo statuta, po katerem naj bi zavarovalnici uveljavljali pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Finančni rezultati za letošnjih 5 mesecev so ugodni. Predvidevajo, da bodo planirani dohodki doseženi še pred koncem letošnjega koledarskega leta, kar ne pomeni samo, da bo sklad lahko posloval brez nevšečnih blokacij žiro računa, temveč tudi, da bo zaradi dokaj ugodne finančne situacije mogoče dodeliti nekaj dodatnih sredstev zdravstvenim zavodom. v razširjeno reprodukcijo, kot njen pomemben dopolnilni vir. Hkrati pa bo postalo varčevanje element lastnega dolgoročnega gospodarjenja in krepitve materialne varnosti prebivalcev. Do leta 1985 naj' bi odpravili največji del stanovanjskega primanjkljaja. Stanovanjska površina na prebivalca se bo predvidoma povečala od 13 m8 na okrog 20 m2. Višjo življenjsko raven bo omogočila tudi višja stopnja urbaniziranosti, ki je odločilen in nujen pogoj za bolj celovito oskrbo z zdravstvenimi, prosvetnimi, kulturnimi, športno-rekreacijskimi storitvami in podobnim. Družine bodo imele na razpolago več otroško-var-stvenih ustanov, starejši ljudje pa boljšo oskrbo. Iz predvidevanj strokovnjakov, kako bomo živeli okrog leta 1985, torej izhaja, da bomo imeli v rokah veliko več denarja, kot danes, z njim pa tudi več skrbi, kako ga porabiti za lastne in skupne potrebe. • METLIKA Sindikalna organizacija v metliški tovarni »Beti« je organizirala v kolektivu razprave o spremembi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Po predlogu sindikata bi moral poprečni osebni dohodek v podjetju znašati vsaj 950 dinarjev. To številko pa so presegli že maja letos, ko so imeli v podjetju 1.010 dinarjev povprečnega zaslužka. Sedaj predlagajo, da bi se osebni dohodki povečali do konca leta za 20 •/*, obenem pa se sindikat zavzema* da manj kot 700 dinarjev na mesec ne bi smel zaslužiti nihče* ki je v rednem delovnem razmerju In zadovoljivo opravlja svoje delo. CELJE Na dnevnem redu zadnje pred-počitniške seje celjske občinske skupščine Je bil tudi sanacijski načrt zdravstvenega doma. Odborniki so o njem zavzeto razpravljali in podprli prizadevanja kolektiva za rešitev nekateri]) finančnih problemov. , ___ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ima v letošnjem založniškem programu zbirko: izbrana, dela lXenryka Sienkiewicza, v desetih. Jsnjigab. HENRYK SIENKIEWICZ (1846—1916) je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost (1905). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki jih je oživila pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja se prepletajo z dvorskimi intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov. Doslej je izšlo pet knjig Sienkiewiczevega Izbranega dela: Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga POTOP — 1. knjiga POTOP — 2. knjiga POTOP — 3. knjiga Roman »Z ognjem in mečem« je izšel v novem slovenskem prevodu Janka Modra, ostali prevodi (France Vodnik, dr. Rudolf Mole) pa so na novo pregledani in prilagojeni sodobnim jezikovnim načelom. Z OGNJEM IN MEČEM ima 912 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 160, pus. 180 din. POTOP ima skupno 1340 strani. Cena v prosti prodaji: pl. 240, pus. 270 din. V drugi seriji petih knjig, ki izidejo jeseni, pa so so naslednja dela: MALI VITEZ KRIŽARJI — 1. knjiga KRIŽARJI — 2. knjiga QUO VADIŠ SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO Državna založba Slovenije podaljšuje razpisano I subsk rip c ij o za zbirko desetih knjig Izbranega dela Henryka Sienkiewicza do izida druge serije — se pravi do jeseni 1970. Cena za naročnike vseh desetih knjig, vezanih v celo platno, je 650 din. 'Ugodnosti za, naročnike Naročniki imajo poleg nižje cene še ugodnost obročnega plačevanja: naročnino lahko poravnajo v 13 mesečnih obrokih po 50 din. Obroke začno plačevati v mesecu, ko se naroče na celotno zbirko. Na prednaročniške ugodnosti opozarja založba posebej zato, ker bodo v prosti prodaji knjige znatno dražje. Prijave naročnikov sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji. Celotno zbirko lahko naročite tudi pri založbi: naročilnico pošljite, prosimo, v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Jjrez načrta ni mogoče opraviti nobenega dela. Tudi druž-/j ba se ne more smotrno razvijati, če vnaprej ne ve, kaj hoče in kako je mogoče tisto, kar hoče, doseči. Zato ljudje toliko razmišljamo o jutrišnjem času in prostoru in kujemo načrte o svojem prihodnjem življenju. Eden takšnih načrtov je tudi koncept dolgoročnega razvoja Slovenije. Zamisel, naj bi ga oblikovali, je dobila čvrste obrise oktobra 1968 na 13. seji CK ZKS, z opredelitvijo idej-no-političnih osnov za izdelavo takšnega dokumenta. S tem se je ZKS znova potrdila kot idejni pobudnik družbenega razvoja, saj so delavski razred in vsi družbeni sloji vsestransko politično podprli idejne temelje bodoče podobe Slovenije. »Osnove«, ki jih je sprejel CK ZKS, so opozorile na glavna vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije in nakazale pota za njihovo reševanje, ob tem pa opredelile tudi ključna področja idejne akcije ZK in njene naloge v prihodnjem obdobju. Pomen vprašanj, ki jih »osnove« obravnavajo, je toliko večji ob spoznanju, da so se v slovenskem gospodarstvu, pa tudi na drugih področjih družbenega življenja, v dosedanjem razvoju nakopičili številni problemi in protislovja, ki otežujejo nadaljnji gospodarski razvoj in s tem tudi razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. Zveza komunistov je kot idejna politična sila postavila v ospredje svoje politične akcije utrjevanje in razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov, katerih vogelna kamna sta materialni napredek in duhovni razvoj delovnega človeka. O prihodnji podobi Siovenije Visoka raven gospodarske in socialne razvitosti ter duhovne kulture pa je hkrati temeljni pogoj za aktivno in uspešno vlogo Slovenije v jugoslovanskih in tudi mednarodnih okvirih. Vse to gradivo (predvsem osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem ekonomsko-političnem raztx>ju Slovenije in dokumentacijsko gradivo, ki ga je pripravil ljubljanski inštitut za ekonomska raziskovanja) je bilo osnova za začetek široke javne razprave. V prvem obdobju je bila razprava osredotočena le na izvršni svet in republiško skupščino, družbenopolitične organizacije, tj. republiški svet sindikatov Slovenije in njegove organe ter na SZDL. Na podlagi celotne javne razprave in politične ocene predloženega gradiva, kakor tudi dopolnilnih študij pa bodo, kakor je znano, organizatorji izdelave koncepta razvoja oblikovali resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenije, ki bo prišla v javno razpravo, prav tako kot drugi dokimienti o načrtih našega razvoja. V dosedanjih razpravah prevladuje mnenje, da predloženo gradivo izraža prizadevanja za konkretizacijo in kvalifikacijo osnovnih političnih stališč o konceptu dolgoročnega razvoja, dokumentacijsko gradivo pa, da konkretno opredeljuje vse glavne probleme razvoja na gospodarskem in socialnem področju ter nakazuje splošne cilje razvoja ter pota in načine njihovega uresničevanja. Udeleženci razprav načelno podpirajo osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem razvoju, toda izrazili so (zlasti poslanci) tudi zahtevo, da bi morala prizadevanja na tem področju v večji meri izhajati iz težnje, naj postane koncept znanstveno dokumentiran dolgoročni nacionalni program ter skupaj z resolucijo družbeni dogovor o dolgoročni razvojni usmeritvi Slovenije. Opirati te mora na najbolj napredne interese in težnje vseh naših samoupravnih organizmov in na zavest ter spoznanja samoupravljavcev. Zato je potrebno, da se tako v občinah in na posameznih področjih kot tudi v delovnih organizacijah in njihovih združenjih samoupravljavci že sedaj vključujejo v pripravo slovenskega razvojnega programa, da začno konkretno pripravljati svoje programe dolgoročnega razvoja. V razpravi tudi ugotavljajo, da pripravljamo program dolgoročnega razvoja Slovenije v času dograjevanja samoupravnega socialističnega sistema, ko le-ta prehaja na višjo stopnjo razvoja, predvsem na področju planiranja družbenega razvoja, v katerem pa je mogoče še močno čutiti ostanke preživele etatistične miselnosti in prakse. Zato bi moral program razvoja tudi v tem smislu pomeniti prelom z zastarelo politično prakso in premik k večji uveljavitvi samoupravnih organov, zlasti na področju razširjene reprodukcije. Program pripravljamo tudi v času hitrega tehnološkega napredka v svetovnem gospodarstvu. Temu mora slovensko gospodarstvo slediti in se.mu čimbolj približati na prednostnih področjih. Zato je v razpravi obveljalo stališče, da bi morali čimprej opredeliti razvoj tistih družbenih dejavnosti, ki bi lahko najbolj pospeševale uvajanje tehnoloških novosti v gospodarstvu in ki imajo največje možnosti za razvoj. V. B. Ste slišali^« ..da naši gospodarstveniki napovedujejo precejšnje povečanje izvoza, vendar zahtevajo večje sodelovanje pri nastopanju na tujih tržiščih in hitrejše odpravljanje pomanjkljivosti v zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu. Veliko podjetij se je opredelilo za izvoz kot trajno rešitev. Prav tako se veča število podjetij, ki imajo status izvoznikov. Industrija pohištva pa izraža skepticizem, ko razpravlja o prognozi letošnjega izvoza. Gre predvsem za povečanje cen reprodukcijskega materiala, ki je pokvarilo njcfie načrte glede povečanja izvoza. Tudi proizvajalci kmetijsko-predelovalnih proizvodov so rezervirani glede večjega povečanja izvoza; ..., da so lani jugoslovanski kinematografi imeli okoli 10 milijonov gledalcev manj kot leta 1968, kar pomeni 25-mili-jonsko izgubo. TV je v privilegiranem položaju, saj lahko uživa in prikazuje filme brez kakršnihkoli omejitev. Distributerji pa so obvezani, da prikazujejo jugoslovanske filme (ki imajo manjši obisk) in uvažajo filme po določenem ključu: na 2 filma iz vzhodnoevropskih dežel morajo uvoziti 2 ameriška filma ter 5 filmov iz drugih dežel. Razlog za tako neurejeno stanje indi kinematografija v neustreznem zakonu o filmu, ki ni uredil odnosa do TV; da je tovarna ENiO Celje sklenila pogodbo z uglednim zahodnonemškim kupcem za prodajo 30.000 peči, ki jih proizvaja podjetje. Celotno pošiljko bo v letošnjem letu prevzel en sam kupec. V naslednjem letu napovedujejo prodajo 50.000 peči vseh vrst. S kupcem je ie v pripravi dolgoročna pogodba. Skupaj z inozemskim partnerjem pa se pripravlja tudi ustanovitev trgovske družbe EMO—AG Han-delsgesellschaft, po kateri naj bi prodajali izdelke EMO na tržišču EGS; ..., da zaradi nerazvite mreže zdravstvenih ustanov v Bosni in Hercegovini plačuje ta republika letno okrog 100 milijonov dinarjev drugim republikam za zdravstvene preglede in zdravljenje prebivalcev BiH. Poslanci socialno-zdravstvenega zbora skupščine BiH menijo, da je do tega prišlo zavoljo neenakomerne razdelitve sredstev ter premajhne pomoči širše družbeno politične skupnosti. Čeprav je za letos predvideno povečanje sredstev za potrebe zdravstva za 14,7 %, »o poslanci zahtevali, naj republika v bodoče zagotovi večja sredstva za zdravstvo in socialno varstvo; FERRALIT NA SVOJ 90. ROJSTNI DAN i ’i 22 MILIJONOV • Veliko obetajoče perspektive... 0 Najstarejša delovna organizacija daleč naokoli... 9 Za kadre skrbijo sami... 9 Če bi dobili kredite... V senci slovitega zelenega hmelja in Kmetijskega kombinata Žalec žive v Savinjski dolini še številne delovne organizacije. Med njimi tudi Ferralit, priznano kovinsko podjetje. »Še ni dolgo tega, ko so gledali tu na vse, kar ni bilo v neposredni zvezi s kmetijstvom, precej postrani. Prihodnost so namreč videli edinole v zemlji, vse drugo je bilo postranskega pomena...«, mi pripovedujejo delavci Ferralita. Ne glede na to, kovinsko podjetje Ferralit ni vzelo. Celo nasprotno. Danes, ko praznuje ta kolektiv 90-letnico svojega obstoja in ko si je v minulih letih zagotovil z investicijami iz lastnega žepa trdne proizvodne temelje in solidne kooperacijske odnose, so njegove perspektive tako obetajoče, kot še nikoli. • . Zanimivo je, da je podjetje Ferralit, ki šteje mimogrede povedano med najstarejše delovne organizacije v Savinjski dolini, uspešno izvažalo svoje proizvode, predvsem sušilnice za hmelj, že kmalu po letu 1900. Še bolj zanimivo kot to pa je dejstvo, da te sušilnice ljudje še danes s pridom uporabljajo, tako pri nas, kot tudi na tujem. »Seveda se je v minulih desetletjih marsikaj spremenilo, pa tudi proizvodni program se danes precej razlikuje od nekdanjega ...«, mi razlaga Drago Antloga, direktor Ferralita, ki je zaposlen pri tej delovni organizaciji že šestnajst let. »Današnji proizvodnji program obsega v glavnem ulitke sive litine za strojno industrijo, proizvodnjo kontinuirano vlečene sive litine v profilih, ulitke pisanih kovin, oplemenitenje ulitkov in finalizacijo lastnih proizvodov ter kooperacijsko proizvodnjo črpalk. Skupna planska vrednost letošnjih proizvodov že presega 22 milijonov dinarjev, prodaja pa je zagotovljena. Dobra tretjina ulitkov je namenjena za lastno finalizacijo, za drugi dve tretjini pa imamo številne stalne kupce, kot so »Metalna« Maribor, Strojna tovarna Trbovlje, »Strojna« Maribor, Slovenske železarne, Litostroj Ljubljana, tovarna »Varnost« Zagorje, LIV Postojna, KLIMA Celje ter vse jugoslovanske in tudi nekatere druge steklarne...« Kolektiv Ferralita beleži v minulih letih velike izboljšave v svoji proizvodnji. Izredno velik skok je na primer napravila siva livarna. Nova oprema je namreč omogočila, da bo letošnja proizvodnja sive livarne kar za 45 odstotkov večja v primerjavi z lanskim letom. Medtem ko mo v minulem letu napravili zaposleni v sivi livarni 1.800 ton ulitkov, jih bodo letos blizu 2j600. »S tem še je uvrstila naša livarna med srednje velike jugoslovanske livarne, po kvaliteti proizvodov pa je nekje pri vrhu...«, mi pripovedujejo v Ferralitu. »Zelo hitro se je uveljavlja na trgu tudi naša kontinuirano vlečena siva litina v okroglih in drugih profilih. Opremo za proizvodnjo te litine smo uvozili iz Zvezne republike Nemčije in smo poleg železarne štore, ki ima drugačen program, prvi in edini proizvajalec tovrstnega materiala v Jugoslaviji...« Zanimivo je, da se je uvrstil žalski Ferralit tudi na področju proizvodnje ulitkov pisanih kovin, to so razni broni in aluminijeve zlitine, med pomembnejše slovenske proizvajalce. Prevzel je celo del tiste proizvodnje, ki so jo zaradi specializacije opustili v Mariborski livarni in ljubljanskem Litostroju. »Nadalje je izredno pomembno za naše podjetje to, da imamo v r^ojem programu lastne finalne proizvode, kot so na primer spojne armature za vodovode in namakalne sisteme, hidranti, ventili, črpalke in podobno. Vse to uspešno prodajamo po vsej domvini. Nekatere proizvode imamo celo patentirane...« zvem od direktorja Antloge. Podjetje Ferralit zaposluje danes blizu 280 delavcev, v perspektivi pa bo število zaposlenih naraslo za kakih 15 odstotkov. Kolektiv je doslej omogočil šolanje že 35 zaposlenim, ki imajo danes diplomo srednje, višje ali visoke šole. Ker pri nas ne poznamo specializiranih šol za modelne mizarje in livarje, rešuje Ferralit to vprašanje s priučevanjem. Eno z drugim: šolanje delavcev zelo veliko stane žalsko livarno. Posebno, če vemo, da mladi modelni mizarji in livarji radi odhajajo na tuje, kjer so za svoje delo boljše plačani. Skratka, tudi Ferralit tepe fluktuacija. Vendar, tako kot v primeru mnogih drugih delovnih organizacij pri nas, so tudi v Žalcu v tem pogledu brez moči. Pa čeprav vsako leto na- menijo precejšen kupček denarja za potrebno priučevanje delavcev. Kljub temu, da so v Ferralitu investirali v minulih letih v modernizacijo proizvodnje več kot 6 milijonov novih dinarjev, vse je šlo iz njihovega lastnega žepa, rekonstrukcija še ni zaključena. »Glede na to, da smo vs& skozi odvisni le od sredstev, ki jih sami ustvarimo, ne gre vse skupaj tako hitro, kot bi si želeli. Računamo, da bo modernizacija proizvodnje zaključena tja do leta 1977...« dopolnjuje direktorja računovodja podjetja Franc Breznikar. Razvojno pot imajo danes v Ferralitu dobro začrtano. Proizvodni program podjetja je sicer malce širok, zato bodo v prihodnje obdržali v Žalcu in razvijali le to, kar je najbolje vpeljano in za kar vlada na trgu največ povpraševanja. »Upamo, da bodo s časom tudi tisti, ki morajo spremljati naše gospodarstvo, spoznali, da smo na pravi poti in da nam bodo pomagali k hitrejšemu napredku...,* razmišljajo v Ferralitu. A. ULAGA NOVA GOSPODARSKA PRIDOBITEV V LITIJI Dograjena separacija gramoza ob Savi Litijsko stanovanjsko-komunalno podjetje se je lani lotilo zanimivega načrta, izgradnja posebne separacije za pridobivanje in sortiranje gramoza iz Save. Napravo so zgradili V Hotiču pri Litiji, kjer so ugotovili največje količine savskega gramoza. Investicijski stroški so znašali 2 in pol milijona din, od tega je podjetje dobilo posojilo v višini 1,300.000 din pri ljubljanski Kreditni banki in hranilnici, 320.000 din je dalo kreditov uvozno podjetje Agromakedonija, podružnica v Ljubljani, milijon pa je kolektiv stanovanjsko-komunalnega podjetja prigospodaril sam Kolektiv Stanovanjsko-komunalnega podjetja se je za investicijo odločil v prvi vrsti zavoljo tega, ker so ob bregovih Save od Kresnic do Litije velike količine naplavin gramoza. Ocene so pokazale, da je v okolici najmanj 800.000 kubičnih metrov tega materiala, vsako leto pa Sava nanese in naplavi najmanj 60.000 kubikov gramoza. Opremo za novo separacijo, katere zmogljivost je 400 kubikov sortiranega gramoza v 8 urah, je dobavilo italijansko podjetje »Brenna«. Proizvodni postopek je povsem mehaniziran, sama naprava pa je ena najsodobnejših pri nas, saj je prva te vrste v Sloveniji in celo v Jugoslaviji. Lokacijsko nova separacija zelo ustreza, ker je blizu tržišč Ljubljane in Zasavja, kjer, kot je znano, vse bolj primanjkuje raznih vrst gramoza za vse večje potrebe gradbeništva. Litijsko stanovanjsko - komunalno podjetje pa je z dograditvijo separacije pravzaprav doseglo šele prvi cilj; v drugi etapi se bodo po vsej verjetnosti lotili izgradnje betonarne, za proizvodnjo • visokokakovostnih betonskih izdelkov, ki jih gradbeništvo z novo tehnologijo vedno več potrebuje. Kolektiv Stanovanjsko-komunalnega podjetja deluje šele peto leto, značilno pa je, da je v tem času dosegel tolikšen razvoj kot menda nobena sorodna delovna organizacija daleč naokrog. Pred petimi leti . je znašal ustanovitveni poslovni fond podjetja 1 milijon 200.000 din, danes je dosegel že nekaj nad 5 milijonov din. Kolektiv opravlja vse vrste dejavnosti in ima tudi svoj obrtni gradbeni servis. Zanimivo je tudi to, da je podjetje nastopalo kot investitor novih stanovanj. V zadnjih štirih letih je litijsko stanovanjsko-komunalno podjetje dogra--dilo okrog 160 novih stanovanj. Pri tem je seveda doseglo združevanje sredstev delovnih organizacij, ostala. sredstva pa so bili krediti. In zato ne preseneča, če litijsko stanovanjsko-komunalno podjetje kar dostikrat obiskujejo predstavnild sorodnih podjetij, da bi se seznanili z gospodarjenjem tega kolektiva in zvedeli od njega za skrivnosti njegovih resnično lepih poslovnih in drugih uspehov. -m- tl» VSEPOVSOD • MARIBOR Kaj pa zakonodaja? (Nadaljevanje s 1. strani) da razen ostalega opravlja tudi povsem določene bančne posle (razumljivo samo po sebi, torej spet zgolj formalna pristojnost!); • z republiškimi predpisi se določita način ustanovitve in delokrog dela svetov bank v republiki (glčde na vse navedeno se vprašujemo, kakšna in kolikšna je praktična korist te »pristojnosti«?). ČESA IN KOLIKO NAJ BI BILO VEC »PO NOVEM«? Zdi se, da je tudi komisija Zvezne skupščine, ki je pripravljala osnutek tez za spremembo zakonodaje s področja kre-ditno-monetarnega in bančnega sistema, prišla do prepričanja, da bi učinkovitosti sistema samo koristilo, če bi republike smele voditi samostojno politiko tudi na naslednjih področjih: # da s svojimi predpisi urejajo vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem specializiranih bank, ki bi se ukvarjale zgolj z zbiranjem sredstev za kreditiranje stanovanjske in komunalne gradnje; # da s svojimi predpisi urejajo politiko odobravanja investicijskih in drugih kreditov občanom in # da s svojimi predpisi urejajo vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem hranilnic, vendar s tem, da jamčijo za hranilne vloge, naložene pri teh hranilnicah. V naših dosedanjih sestavkih o reformi kreditno-mone-tarnega in bančnega sistema smo že omenili, da gre v bistvu le za »lepotne popravke« obstoječega sistema in da se torej omenjena komisija Zvezne skupščine ne zavzema za prav nič takšnega, glede česar ne bi obstajale vse ali skoraj vse možnosti, da bi njene predloge uveljavili tudi v praksi. S te strani gledano so omenjeni predlogi vsekakor stvarni in uresničljivi, čeprav še vedno daleč od tistega, kar bi opredeljevalo dejansko samostojnost republik glede razpolaganja s sredstvi, ki so bila ustvarjena na njenem območju. Čeprav naj bi torej bil »po novem« bančno-kreditni sistem republik, če tako smemo reči, le za malenkost bolj avtonomen, kot je zdaj, pa vseeno ne gre prezreti bistva vsebine predlaganih ukrepov. Razumemo jih tudi na področju kre-ditno-monetarnega in bančnega sistema. To pa je eno tistih vprašanj, glede katerih smo morali zelo dolgo razpravljati, preden smo lahko ugotovili, da družbi in državi kot ce-loti to ne more škodovati, am-pkk lahko samo koristi hitrej šemu razvoju posameznih področij in s tem tudi razvoju Jugoslavije kot celote. MILAN GOVEKAR Pred praznikom dneva barca 9° v mariborski Tovarni avtomobilov in motorjev podelili spominska d*' rila — ročne ure — članom delov* ne skupnosti, ki so že deset l*1 neprekinjeno zaposleni v podjetjo* Letos je bilo 183 jubilantov, spominska darila pa so v TAM deli** že štirinajstič, saj so jih P*V»® podelili leta 1957. ® VELENJE Letošnji delovni rezultati v Rudniku lignita so uspešni. V Pr^ polovici letošnjega leta so v primerjavi z istim obdobjem lani povečali proizvodnjo za 56.600 *oD premoga. Industriji so v prvi Pj£ lovici letošnjega leta dali kar nd**-jon 1,707.600 ton premoga. Ob Jf ko velikih delovnih uspehih pk še vedno tarejo skrbi, kje dobi« delavce. V maju so na novo slili 24 delavcev, vendar pa Jih J kar 77 v tem mesecu odšlo ii P°a jetja. • ČRNOMELJ Kolektiv Belsada bo že v P*-* hodnjem letu ustvaril 10 milUon®( celotnega dohodka, računajo K tudi na povečan obseg Pr0**Jld. nje ter na dopolnitev Pro,,.te nega programa. Tolikšne retajfrL bodo dosegli z dobrimi poslovni^ stiki in tesnim sodelovanjem 8 v varno sorodne stroke »ETA* ^ Kamniku. V letoinjem 1®*° ni-uvedli skupno komercialno 1» T2(r vojno službo, kar se Je takoj JJj. kazalo kot uspešno. V tovarni » .t sad se je prodaja blaga P°'!^!!.lilJ za 40 */«, na novo pa so zaP°* 25 ljudi. Tovarna Zmaj Ljubljana »Vsakomur vsaj 900 dinarjev« [« Xavoa»ttOnJEC« ItJublJmH»jBeethmrmmvmA0 (Nadaljevanje s 1. strani) Na podlagi veljavnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so bila do letošnjega maja vsa delovna mesta v tovarni ZMAJ razdeljena na 18 skupin. Okoli 15 delavcem, izmed skupno 360 zaposlenih, ki so bili razporejeni v zadnjo, to je v XVIII. kategorijo, je bil s pravilnikom zagotovljen zaslužek 700 dinarjev, če so seveda v 182 delovnih urah v celoti opravili vse svoje delovne naloge, torej izpolnili normo. Praksa je pokazala, da večina izmed teh 15 delavcev norme ni dosegla in zato niso zaslužili niti 700 dinarjev. V kolektivu so se povprašali po vzrokih. Ugotovitve posebne analize, ki jo je naročil direktor podjetja, pravzaprav niso odkrile ničesar bistveno novega, so pa vendarle zanimive. ZAKAJ NEKATERI NISO ZASLUŽILI NITI 700 DINARJEV? »Ugotovili smo, da v večini primerov gre za ljudi, katerih delovna sposobnost je kakorkoli zmanjšana. Nekaj pa je bilo, primerov, ko smo posamezne delavce morali pogosteje premeščati v enega delovnega mesta na drugo delovno mesto. Ker se niso mogli takoj prilagoditi pogojem novega delovnega mesta, njihova produktivnost ni bila tolikšna, da bi z njo dosegli dohodek v višini startne osnove, to je 700 dinarjev«, je pripovedoval direktor Karel Primožič in nadaljeval: »Naslednja ugotovitev je bila, da naši ljudje ne smejo trpeti zaradi tega, ker je njih delovna Sposobnost zmanjšana ali ker jih glede na potrebe delovnega procesa moramo premeščati z delovnega mesta na drugo delovno mesto — saj ob naraščanju življenjskih stroškov s 700 dinarji ne morejo preživljati niti sebe, kaj šele svojih družin. Glede na to, da smo v letošnjem letu sprejeli več ukrepov, katerih namen je doseganje večjega dohodka, in ker ti ukrepi tudi že dajejo rezultate, so se naši samoupravni organi odločili, da zadnjo, to je XVIII. kategorijo dela ukinejo in jo priključijo XVII. kategoriji, katere startna osnova je 800 dinarjev. Obenem smo pripravili več ukrepov, s katerimi poskušamo doseči, da bi vsak zaposleni vsaj dosegel normo, Tako zdaj lahko rečem, da v našem kolektivu ni več nikogar, ki ne bi zaslužil vsaj 800 dinarjev mesečno.« lnle§ ribnica OKNA \/RATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT ■vsekakor prenizek, če naj s tem denarjem nekdo preživlja nezaposleno ženo in še dva otro- »Se vam zdi tak zaslužek primeren, mislim vsaj tolikšen, da lahko zagotovi golo eksistenco vaših ljudi in njihovih družin? Ali in pod kakšnimi pogoji bi lahko bil tudi višji?« »Ne zamerite, Če se bom izognil direktnemu odgovoru! Sodim namreč, da ne gre toliko za vprašanje višine zaslužka, kot za psihološki problem, ker nihče ne želi biti zadnji v kolektivu. Drugič bi po mojem prepričanju morali opredeliti pojem, kaj si sploh zamišljamo pod golo eksistenco delovnega človeka. Ali je s tem mišljen posameznik, ki. bodisi živi sam, pri starših itd., ali pa je s tem inišljen delavec, ki mora preživljati družino. Rečem le to, da je zaslužek 800 dinarjev, za katerega se zavzemajo sindikati, morda pri predsedniku delavskega sveta!« KJE IN KAKO ZAČETI, DA BO ZA VSE PRAV? V tovarni ZMAJ so zadnjič spremenili pravilnik, če seveda izvzamemo že omenjeno ukinitev XVIII. ranga, približno pred poldrugim letom dni. Na račun modernizacije podjetja in občutno povečane produktivnosti je v prvih petih mesecih letošnjega leta kolektiv dosegel povprečni osebni dohodek 1170 dinarjev, kar še vedno predstavlja zelo solidno povprečje. Vendar pa druge delovne organizacije zlasti strokovnjake nagrajujejo dosti bolje kot ZMAJ, kjer vodilni strokovnjak na osnovi veljavnega pravilnika lahko zasluži največ 3000 dinarjev, oziroma kjer se povprečni delavski zaslužek giblje o mejah med 900 in 1000 dinarjev. Ce torej hočejo obdržati strokovnjake in če nasploh želijo privabiti v kolektiv še več šolanega kadra ter če končno hočejo dvigniti raven povprečnih delavskih zaslužkov, morajo dvigniti osnovo osebnih dohodkov za posamezne kategorije zaposlenih, zlasti za stro- nn^sT POHIŠTVO kovnjake pa uveljaviti tudi več spodbudnih oblik nagrajevanja. Besedo ima predsednik delavskega sveta Ivo Štravs: »V našem kolektivu že dolgo časa prevladuje mišljenje, da bi morali povečati zaslužke delavcev v neposredni proizvodnji, če naj bi s tem dobili tudi opravičilo za boljše nagrajevanje strokovnjakov. Moje osebno mišljenje je, - da moramo hkrati storiti oboje. Glede na to, da naši ukrepi za povečanje dohodka, od boljše organizacije dela in izkoriščanja notranjih rezerv pa do bolj načrtnega pripravljanja in izvajanja delovnih nalog, že dajejo prve rezultate, smo zdaj že pripravili osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Z njim sicer zaostrujemo odgovornost za delo, ki ga opravlja katerikoli posameznik. Vendar za vse delavce v neposredni proizvodnji, torej za tiste, ki delajo po normi, hkrati povečujemo startno osnovo osebnega dohodka za okoli 10 odstotkov. Obenem predvidevamo, da bi maso osebnih dohodkov, s katero razpolagajo strokovne službe, povečali za 15 %. Z vsem tem bomo, vsaj tako upam, dosegli .troje: # najmanjši zaslužek za normalno intenzivno delo v rednem delovnem času ne bo manjši kot 900 dinarjev, # povprečni delavski zaslužki se bodo povzpeli na 1000 do 1150 dinarjev, . • strokovnjake, ki bi pri svojem delu dosegli boljše ali nadpovprečne rezultate, pa bi stimulirali z do 50 % mesečnega dodatka na njihovo obračunsko osnovo. S tem bi se strokovnjaki med seboj začeli diferencirati tudi po zaslužkih in ne zgolj po kategorijah delovnih mest.« ka. S tem mislim na »statistično družino«, s kakršno operiramo v jugoslovanski praksi. Glede drugega dela vašega vprašanja samo tole: zaslužki oi lahko bili in v naši tovarni tudi bodo od avgusta dalje precej višji! Prosim pa vas, da se glede podrobnosti naše politike delitve osebnih dohodkov po-*animate pri kom drugem. IZID MALE ANKETE: »800 DIN — VELIKO PREMALO!« V tovarni ZMAJ imajo te dni kolektivni dopust. Na svojih delovnih mestih so le vzdrževalci in pa redke delavke, ki opravljajo nujne naloge, oziroma skrbijo za vse tisto, od česar je odvisen nemoten začetek redne proizvodnje takoj po kolektivnem dopustu. Nekatere izmed njih smo povprašali, kaj menijo o minimalnem zaslužku 800 din za redno delo, kot ga priporočajo sindikati, in kaj bi po njihovem mišljenju lahko storil njihov kolektiv, da bi bili zaslužki tudi v povprečju višji. Povedali so: Anton Jelnikar, strojevodja pri paperlined stroju, zasluži okoli 1600 din mesečno: »Pri stroju, ki zanj skrbim, nobena delavka ne zasluži manj kot 900 do 1000 dinarjev. Zaslužek za naše razmere ni slab, je pa še zmeraj nizek, če pomislim, da morajo z njim preživljati tudi družine. Plača, če tako rečem, pa bi končno ustrezala, če bi kakorkoli obrzdali naraščanje življenjskih stroškov. V podjetju na višino zaslužkov lahko vplivamo samo z boljšim delom in morda tudi z usmeritvijo na donosnejšo proizvodnjo.« Milko Juras, gospodar podjetja, zasluži okoli 1350 dinarjev: »Mislim, da je cilj: 800 din najmanjšega zaslužka vsekakor prenizko postavljen. Imam dva majhna otroka, žena bo zaradi njiju, ker je varstvo predrago, morala ostati doma. S tem denarjem bom zelo tež- ko preživljal družino. Vprašujem se, kako živijo tisti, ki dobijo še manj kot jaz!? Mislim pa, da bi bili zaslužki v naši tovarni lahko višji, če bi vsi skupaj malo bolj pazili, kako delamo in če bi varčevali na vseh področjih, kjer je to mogoče!« Janez "Rebernik, ključavničar, zasluži od 1200 do 1300 dinarjev: »Po mojem so se sindikati prepozno odločili za to, da bodo vztrajali pri tem, da nihče za normalno delo ne bi zaslužil manj kot 800 dinarjev. Njihovo priporočilo je bilo izrečeno v času, ko spet doživljamo hudo inflacijo in ko je dinar vsak dan manj vreden. Torej bo konec leta 800 dinarjev vredno morda toliko, kot pomeni današnjih 700 dinarjev. No, marsikaj bi bilo drugače. če bi v našeni podjetju manj ,šarili’ z materialom in če ne bi bilo možnosti, da marsikdo dela po svoji glavi, ne da bi za to odgovarjal!« Slavica Erjavec, delavka pri paperlined strojil, zaslužila je po 1000 dinarjev, zaradi porodniškega dopusta zdaj dela po 4 ure: »Ce me bodo po koncu porodniškega dopusta dali na prejšnje delovno mesto, bo še nekako šlo, pa čeprav sem mati — samohranilka. Sicer pa ne vem, kako bo! Šele iz vaših ust slišim, da se sindikat zavzema za najmanjšo plačo 800 dinarjev. Vsa sreča, da se sindikat zavzema za delavce, ampak — zavzeti bi se moral za višji zaslužek!« Ikonija Milojkpvid, zaposlena pri natikanju kapic, zasluži okoli 850 dinarjev: »Delo v tej tovarni predstavlja mojo prvo zaposlitev. Komaj pet mesecev sem tukaj in sem z zaslužkom zadovoljna, kolektiv pa me je tudi lepo sprejel. Ne vem, kaj bi lahko v tovarni sami storili, da bi bile plače večje. Da bi le tako ostalo, pa bom še naprej lahko pošiljala denar tudi materi domov v Majdanpek, oziroma pomagal bratu, ki se šola!« MILAN GOVEKAR vabi k sodelovanju tovariše in ^ tovarišice, člane sindikalne podružnice, ki bi bili pripravljeni med člani kolektiva zbirati nove naročnike na trilogijo Toneta Svetine »UKANA« Ker je zanimanje za trilogijo še vedno zelo veliko, bo delo ponovno ponatisnjeno. Izid predvidevamo spomladi 1971. leta. Poverjeniki prejmejo ustrezno provizijo. V treh knjigah opisuje avtor na 2400 straneh špijonsko delo Gestapa in obveščevalno službo partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Ce želite sodelovati pri zbiranju novih naročnikov v vašem kolektivu, sporočite zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek), kjer boste prejeli nadaljnje informacije. ZAVOD BOREC O PROBLEMATIKI SLOVENSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE TRDA POT DO 800 DINARJEV Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno Industrijo pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je te dni med drugim obravnaval rezultate poslovanja slovenskih tekstilnih podjetij v minulem letu. Ob tem pa še to, kako bodo slovenska tekstilna podjetja uresničila nedavno sprejete politične cilje in naloge slovenskih sindikatov, še posebej, kako bodo tekstilna podjetja v drugi polovici letos zagotovila zaposlenim najnižje osebne dohodke v višini 800 dinarjev. Iz analize v 64 delovnih organizacijah tekstilne stroke je mogoče ugotoviti, da je lani tekstilna industrija z enako di-.namiko povečevala osnovna sredstva kot slovenska industrija v celoti. Z upoštevanjem investicij, ki so v teku, je tekstilna industrija v primerjavi s slovensko industrijo celo presegla dinamiko povečanja osnovnih sredstev. K temu je vsekakor pripomoglo povečanje kreditov za osnovna sredstva, ki jih je lani dobila tekstilna industrija. Tako so na primer dolgoročni krediti, dobljeni od bank, povečani v tekstilni industriji kar za 66 odstotkov, v slovenski industriji pa za 8 odstotkov. Z drugimi besedami povedano: v skupnem znesku kreditov za osnovna sredstva, dodeljena industriji, je bila tekstilna industrija predlanskim udeležena z 1,9 odstotka, lani pa že z 2,9 odstotka. Toda ne glede na izboljšanje kreditiranja pa so omenjeni krediti glede na udeležbo tekstilne industrije v osnovnih sredstvih še vedno preskromni za normalni tempo modernizacije, so ugotavljali člani sveta za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri Republiškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva. Bruno Ravnik, predsednik sveta, je ob tem opozoril, da je na primer desetletna amortizacijska doba v tekstilni industriji odločno predolga in velika ovira za modernizacijo razmeroma zelo zastarelega strojnega parka. Kajti ne smemo prezreti dejstva, da tekstilna industrija prav Zdaj v svetu glede modernizacije doživlja revolucionarne spremembe. Ce bi hotela slovenska tekstilna industrija vsaj za silo slediti razvoju v svetov- ni tekstilni industriji, potem bi po mnenju Bruna Ravnika in tudi drugih članov sveta, ki so s tem v zvezi sodelovali v razpravi, morala znašati amortizacijska doba največ štiri leta. Modernizacija slovenske tekstilne industrije pa ni edini njen problem. Morda trenutno še večji problem predstavljajo za slovenska tekstilna podjetja — seveda spet ne za vsa — obratna sredstva, ki jim jih primanjkuje skoraj na vsakem koraku. »Proizvajamo že dovolj in tudi kvalitetno, toda kaj nam vse to pomaga, če blaga ne uspemo prodati na trgu,« je komentiral težave eden izmed članov sveta. Zavoljo tega bi se morala slovenska tekstilna podjetja le bolj potruditi za plasma blaga. Krivde za to, da skladišča s tekstilom ostajajo vse bolj polna, v tem trenutku ne moremo valiti ne na enega nim najmanj 800 dnarjev na mesec. Po mnenju članov sveta je takšnih tekstilnih, podjetjih v Sloveniji kar blizu 80 odstotkov. Prav tako je veliko vprašanje, če bodo vsa podjetja lahko zagotovila zaposlenim tudi najmanj 300 dinarjev regresa za letni oddih, kot tudi narekujejo politični cilji. Toda vsa omenjena dejstva slovenskih tekstilnih delovnih kolektivov le ne bodo omjajala tako, da bi že na začetku vreli puško v koruzo. Kot smo lahko razbrali iz razprave, so v podjet- jih trdno prepričani, da letos vseh omenjenih tivnih vzrokov res še ne bo mo- čil jev iz objek- goče doseči. Trudili pa se bodo, da bi prav z modernizacijo, z večjo prodajo blaga le uspeli tudi v tej gospodarski panogi zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, da bo mogoče v najkrajšem času uresničiti tudi omenjene cilje slovenskih sindikatov. M. 2IVKOVIC plačati strokovnjaka, ki naj bi napako odpravil. Dejstvo, da dvakrat plača Isto delo, pa predstavlja še najmanjšo škodo. Pri doziranju raznih zmesi se namreč zaradi netočnih tehtnic lahko zgodi, da je končni izdelek povsem neuporaben. Zlasti v steklarski, mlinski, elektro In železarski Industriji takih primerov niti ne manjka. V Podjetja za popravljanje in kontrolo meril se vse pogosteje srečujejo s problemom površnega ali nedokončanega dela, ki so ga ojjravili inozemski strokovnjaki. Gre predvsem za naprave, v katere so vgrajene razne merilne naprave oziroma tehtnice. Po naših in po svetovnih predpisih je namreč točno določeno, da mora vsako merilo, torej tudi tehtnico, pregledati In žigosati za to poblaščeni organ. Investitorji pa to pogosto »spregledajo«. Posledice In stroški, ki nastanejo zaradi takšnega spregleda, nikakor niso majhni. Ko npr. investitor sklene pogodbo s tujim dobaviteljem, je s tem plačal tudi pregled in žigosanje tehtnice, oziroma merilne naprave. Ko ugotovi, da merilna naprava ni točna, mora seveda poiskati In Kdo je zdaj kriv? Ker Je po veljavnih predpisih domači dobavitelj ali montažer domače delovne organizacije dolžan poskrbeti za pregled in žigosanje merilne naprave, so torej v vseh drugih primerih krivi Investitorji sami. Zato velja )iiporočiti, naj ne bi od tulih dobaviteljev In monta-Serjev sprejeli nobenih naprav, dokler vgrajenih meril In tehtnic ne bi pregledal In žigosal pooblaščeni urad za mere, oziroma delovna organizacija, ki se ukvarja tudi s tovrstnimi opravili. Ce ne bi ravnali tako, bi še naprej plačevali davek na nevednost in neznanje, ki ni tako majhen, da bi na njegov račun kazalo »varčevati« pri stroških za pregled in žigosanje meril. -mg ne na drugega. Dejstvo pa je, da bi zlasti trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo tekstila, lahko vodila glede tega racionalnejšo politiko in pomagala tekstilni industriji. Na drugi strani pa bi se morala tudi tekstilna podjetja potruditi, da bi z najrazličnejšimi komercialnimi prijemi in z zaposlovanjem sposobnih ljudi v komercialnih prodajnih službah ter s povezovanjem s trgovino le uspela prodati več proizvedenega blaga, kot ga proda sedaj. Tretji zelo pereč problem, če ga lahko postavimo na to mesto, pa so osebni dohodki zaposlenih delavcev v tekstilni industriji. Predsednik sveta Bruno Ravnik je navedel vrsto podatkov, kako se trenutno gibljejo osebni dohodki. Zaskrbljujoče je pri tem dejstvo, da je v slovenskeh tekstilnih podjetjih še zmeraj 1.276 delavcev, ki zaslužijo manj kot 700 dinarjev na mesec, 11.500 delavcev je takih, ki zaslužijo med 700 In 800 dinarjev na mesec, 13.400 delavcev zasluži med 800 in 900 dinarjev na mesec, 8.000 delavcev zasluži med 1.000 in 1.200 dinarjev na mesec in le 2.400 delavcev je, ki zaslužijo na mesec več kot 1.200 dinarjev. že bežen pogled na omenjene številke bržčas zgovorno pove, da bodo slovenska tekstilna podjetja glede na razmere, v kakršnih so, zelo težko uresničila enega izmed osnovnih političnih ciljev slovenskih sindikatov, to je, da bi v drugi polovici letos zagotovila zaposle- E .... da bo za večjo podporo j l izvozu, kmetijski proizvodnji < >in skladu za financiranje iz-l > veza opreme morala NB emi-| > tirati 4000 milijonov N-dinar- < >jev. Zahtev za ta sredstva jel > veliko, tako da ne bo zcsdovo-f Ujen ne tisti, ki bo denar do-< ; bil, ne tisti, ki bo ostal praz-< >nih rok. Če podrobneje pople-J Idamo, kam bo šlo teh 4000 mi-< llijonov, potem vidimo, da sel > intervencija narodne banke j Vtudi letos ne zmanjšuje, tem-< , več širi in da se pogoji in na- < > meni, za kredite predpisujejo J >t2 centra, namesto da bi bilo J \ obratno. Narodna banka prak- < Učno prevzema posle, ki bi! ’> normalno sodili v pristojnost < ! poslovnih bank, Zvezna admi- < >nistracija pa si pridržuje po-J >sle in odgovornost narodne'. I banke; .... da je po ugotovitvah go-1 \spodarske zbornice Zagreb za-1 \ grebško gospodarstvo za 33 %1 > rentabilnejše od jugoslovan- ] > skega povprečja, produktiv- j > nejše pa za 18 %. Opremlje- J Inost na zaposlenega v indu-; ! strijl pa je manjša celo za 31' l odstotkov, medtem ko je veil J kot 31 % sredstev za delo od- < \pisanih. Dobre rezultate dose-1 * gajo z nenehnim izčrpavanjem 1 'proizvodne zmogljivosti; Šport XX. JUBILEJNE LETNE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE • XX. JUBILEJNE LETNE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE KLIČEMO TRBOVLJE! NAJBOLJŠI: INGRAD, PIONOR, IMF... Na letošnjih igrah je sodelovalo blizu 1500 tekmovalcev ii: 44 podjetij iz vse Slovenije @ Najvišje lovorike so v ekipni uvrstitvi pobrale ekipe iz celjskega Ingrada, novomeškega Pionirja, ljubljanskega Industrijskega montažnega podjetja, Gradisa, Salonita Anhovo itd. ® Organizacija iger, v rokah prizadevnih športnih delavcev iz Trbovelj, je bila odlična Trbovlje so bile od minulega petka do nedelje prizorišče XX. jubilejnih športnih iger zaposlenih v gradbenih podjetjih, v inclustriji gradbenega materiala in projektivi. Na ta način so slovenski gradbinci dostojno proslavili letošnji 4. julij •— dan borca, dvajsetletnico delavskega samoupravljanja in petindvajsetletnico osvoboditve. Jubilejne športne igre, ki se jih je udeležilo blizu 1500 športnikov — delavcev iz 44 delovnih organizacij, so bile doslej najboljše. Tako glede udeležbe nastopajočih kot tudi glede organizacije, ki je bila v rokah prizadevnih trboveljskih športnih delavcev s • Karlom Fortejcm, predsednikom organizacijskega komiteja, na čelu, zares odlična. Tako kot že mnoga leta nazaj, ,so bile tudi letos v posameznih panogah — mimogrede povedana se je tekmovanje odvijalo v malem nogometu, odbojki, balinanju, šahu, namignem tenisu, kegljanju in streljanju — najboljše ekipe iz tistih delovnih organizacij, ki se za igre vedno posebej pripravljajo. Naj jih naštejemo: to so bile ekipe celjskega Ingrada, novomeškega Pionirja, ljubljanskega Industrijskega montažnega podjetja, Gradisa iz Ljubljane, Salonita iz Anhovega, mariborskega Konstruktorja, Slove-nijacest iz Ljubljane itd. Tudi na ietošnjih igrah se je vnovič pokazafo, da ima šport v delovnih kolektivih gradbeništva, industrije gradbenega materiala in projektive bogato tradicijo. Skoraj na vseh tekmah, bodisi v predtekmovanju, bodisi v finalnih borbah, smo videli res kvalitetna srečanja. V omenjenih delovnih kolektivih veliko prispevajo za razmah športa. To se jim tudi obrestuje, saj se je izkazalo, da so delavci športniki tudi najboljši in ceio vzorni delavci na delovnih mestih. Za primer morda samo tale podatek: V celjskem Ingradu so naredili podrobno analizo vseh, ki se ukvarjajo s športom in ugotovili, da je bilo v zadnjih petih letih prav med športniki najmanj delavcev na bolniškem dopustu. Letošnje jubilejne športne igre gradbincev pa niso uspele samo po športni in organizacijski plati. To je bilo tudi tradicionalno tovariško srečanje slovenskih gradbincev, kjer So si športnem igrišču izmenjali delavci marsikatero izkušnjo in, kar_ je najpomembnejše, še bolj so utrdili prijateljske vezi. In zdaj rezultati: Generalna ekipna uvrstitev: L Ingrad, Celje 194 točk; 2. Pionir, Novo .mesto 175 točk; 3. IMP Ljubljana 175 točk; 4. Gradis Ljubljana 170 točk;, 5. Salonit, Anhovo 146 točk; 6. Konstruktor, Maribor 128 točk, 7. Slovenija ceste 128 točk; 8. SGP Grosuplje 126 točk; 9. Stavbar, Maribor 106 točk, 10. SGP Gorica 102 točki itd. Ekipna uvrstitev po posameznih panogah — balinanje: 1. IMF Ljubljana, 2. Megrad, Ljubljana^ 3. Pionir, Novo mesto; šah: 1. Ingrad, Celje, 2. Salonit, Anhovo, 3. Pomurje, Murska Sobota itd; odbojka — moški: 1. Salonit, Anhovo, 2. Ingrad, Celje, 3. IMP Ljubljana itd.; odbojka — ženske: 1. Ingrad, Celje, 2. Tehnogradnje, Maribor, 3. Pionir, Novo mesto itd.; kegljanje — moški: 1. Konstruktor, Maribor, 2. Gradis, Ljubljana, 3. Pionir, Novo mesto itd.; kegljanje — ženske: Bračko, Pionir, Novo mesto, 2. 1. Ingrad,^ Celje, 2. Koristnik- Marica Sangeršek, Gradis, Ljub- tor, Maribor, 3. Gradis Ljubljana itd.; streljanje — moški: 1. Stavbenik, Maribor, 2. Pionir, Novo mesto, 3. Nigrad, Maribor itd.; streljanje — ženske: 1. Pionir, Novo mesto, 2. Gradis, Ljubljana, 3. Nigrad, Ma-' ribor itd.; namizni tenis — moški: 1. IBT Trbovlje, 2. Gradis, Ljubljana, 3. Ingrad, Celje, itd.; namizni tenis — ženske: 1. Ingrad, Celje, 2. Slovenija ceste, Ljubljana, 3. Konstruktor, Ma- m ^ tenis — moški: 1. Zidar, Cevovod, Maribor, 2. Vozel, IBT, Trbovlje, 3. Tomažič, Salonit, Anhovo itd.; namizni tenis — ženske: 1. Irena Jukič, Ingrad, Celje, 2. Ivka Komljavc, Gradis, Ljubljana, 3. Barbara Dimic, Slovenija ceste, Ljubljana itd. Poročala sta: MILAN ŽIVKOVIC in ANDREJ ULAGA Pri organizaciji letošnjih športnih iger gradbincev je sodelovalo več kot 100 ljudi, ki jih je uspešno vodil Karlo For-te, sicer pomočnik direktorja v Industijskem biroju Trbovlje. Posebnost ietošnjih iger so bila med drugim mlada dekleta — informatorke, oblečene v okusne kroje, bele bluze in temnomodra krila ter z modrimi kapicami. XXX Za otvoritev športnih iger slovenskih gradbincev je bilo predvideno, da se bosta tik na začetku spustila na nogometno igrišče športnega društva Rudar dva padalca. Toda vreme je zagodlo tudi tej zamisli. No, ljubitelji padalskega športa pa so prišli na svoj račun na zaključku iger, ko sta se padalca tik pred razglasitvijo rezultatov le spustila na omenjeni prostor. XXX Do pričetka športnih iger slovenskih gradbincev so v Tr- bovljah zgradili sodobno štiri-stezno avtomatsko kegljišče, kjer so tekmovali moški. Kegljišče je zgrajeno v okviru športnega parka ŠD Rudar. Veljalo je 85 milijonov starih dinarjev, zgradila/pa so ga domača podjetja. Med njimi ima za gradnjo največ zaslug trboveljski Rudis. Zavoljo tega je prva častna krogla pripadla tudi njegovemu direktorju tovarišu Milanu Kožuhu. Na »neuradni« otvoritvi pa so nasto-: pili še Lojze Capuder, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Jože Marolt, tajnik slovenskih sindikatov, Karlo Forte, predsednik organizacijskega komiteja SGG-70 in drugi. Najuspešnejši je bil Lojze Capuder, saj je z eno kroglo podrl vseh devfet kegljev. Bil je zelo zadovoljen. XXX _ Že po tradiciji so tudi letos, drugega dne iger, ' organizirali družabni večer slovenskih grad- bincev v avli Delavskega doma v Trbovljah. Zanimanje za to družabno plesno prireditev je bilo/izredno. Po grlu je steklo dosti pijače, vendar še vedno v mejah dovoljenega. Gradbinci so dokazali, da so športniki v pravem pomenu besede. XXX Ves potek športnih iger gradbincev je v barvah posnela ekipa ljubljanske televizije, ki jo je vodil Božo Vranešič. Tudi tej ekipi je nagajalo vreme. XXX Med tistimi, ki so dodobra izkoristili letošnje športne igre gradbincev, so bili trboveljski gostinci. V lepem hotelu, kjer velja sicer enoposteljna soba 42 dinarjev za noč, je med igrami veljala kar 70 dinarjev. Podobno je bilo tudi s hrano, v restavraciji Delavskega doma običajno velja kosilo 5 dinarjev, malica pa dva dinarja. Med igrami je kosilo veljalo nič manj kot 20 dinarjev. ribor itd.; mali nogomet: 1. Cementarna, Trbovlje, 2. Slovenija ceste, Ljubljana, 3. Cevovod, Maribor itd. Uvrstitev posameznikov — kegljanje — moški: 1. Rudi Tomše, Slovenija ceste Ljubljana 435 kegljev, 2. Jakob Kouče, IBT Trbovlje 340 kegljev itd.; kegljanje — ženske: Justi Mesarič, Konstruktor, Maribor 391 kegljev, 2. Matilda Ščap, Zidar, Kočevje 368 kegljev, 3. Anita Hladnik, Salonit, Anhovo 367 kegljev itd.; streljanje moški: 1. Drago Karlovčec, Stavbar, Maribor, 2. Jelo Murn, Cementarna, Trbovlje, 3. Vinko Zaletel, Pionir, Novo mesto itd.; streljanje ženske: 1. Martina Ijana, 3. Anči Andin, Slovenija ceste, Ljubljana itd.; namizni ^ Največ zaslug za to, tla so letošnje igre odlično uspele, imajo poleg predsednika organizacijskega komiteja Karla Forteja še: Franc Stoje, podpredsednik, Milan Janežič, podpredsednik, inž. Ciril Urek, tajnik org. komiteja, Ivan Požun, pomočnik tajnika, Radoslav Cešnovar, predsednik komisije za propagando, Mirko Krasnik, predsednik tehnične komisije, Tomo Kus, predsednik finančne komisije, Srečko Sparembiek, predsednik komisije za prehrano in stanovanja ter drugi. lili O IGRAH SO REKLI: Nekaterim udeležencem na letošnjih športnih igrah gradbincev smo zastavili enako vprašanje: »Kako ocenjujete letošnje igre?« Dobili smo zelo zanimive odgovore: TONE LAH, IMP Ljubljana: »Na igrah sodelujem že petnajst let in mislim, da se bodo morale ekipe našega podjetja za tovrstna tekmovanja še bolje pripraviti, če bomo hoteli v ekipni razvrstitvi kdaj premagati odlične tekmovalce iz celjskega Ingrada.« JOŽEFA JURCA, IMP Ljubljana: »Igre so odlično organizirane in tako tudi slabo vreme prva dva dni iger ni pokvarilo razpoloženja«. VERA MASEL, IMP Ljubljana: »Skoda, da me niso pustili nastopiti, saj bi našim dekletom pri kegljanju lahko precej pomagala. Veste, sem še premalo časa v pod, jetju. Zato upam, da bom prihodnje leto že v ekipi.« JOŽE OŽEK, SGP Projekt, Kranj: »V organizaciji iger so v Trbovljah malo preveč zakomplicirali. Ne vem zakaj od nastopajočih zahtevajo komaj s dni stara zdravniška potrdila.« INŽ. FLORJAN MARKIČ, Salonit, Anhovo: »Všeč mi je tu v Trbovljah. Domačini so se res potrudili in nas presenetili z odlično organizacijo. Ves čas Iger smo se počutili, kot bi bili doma.« MIRKO BIZJAK, Trbovlje »Skoda, da nam ga je vreme zagodlo. Vložili smo namreč veliko truda, da bi izpeljali tudi parado vseh udeležencev po ulicah Trbovelj. Tako pa Je bila otvoritev iger manj slovesna.« JANEZ HAMBROŽ, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije: »Igre so v organizacijskem in tekmovalnem pomenu zelo uspele. Za vse to se moramo najprej zahvaliti domačinom, ki so z novimi prijemi v organizaciji pripeljali naše tekmovanje na takšen nivo, ki ga lahko srečamo kjerkoli v tujini in doma na velikih športnih prireditvah. Ce pa bi nam bilo še vreme naklonjeno, potem sem prepričan, da bi bilo počutje vseh nas v Trbovljah še boljše.« INŽ. MAKS MEGUŠAR, član čast- nega razsodišča SlG: »Prijetno sem bil presenečen nad organizacijo, ki je bila izpeljana do vseh podrobnosti in s številnimi novostmi, ki jih na prejšnjih igrah nismo bili vajeni. Naj omenim samo mlade informatorke, potem propagandno komisijo, press center, obdelava rezultatov na IBM računalniku in podobno. Pa ne samo to. Vse Zasavje je tri dni živelo z nami — gradbinci. To pa je še poseben uspeh letošnjih jubilejnih iger.« ŽRTVAM ORJUNE V počastitev jubilejnih športnih iger gradbincev je bila v Delavskem domu v Trbovljah tudi svečana seja predsedstva Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Med drugim so na tej seji sprejeli zelo pomemben sklep: Predsedstvo, republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije pozdravlja in podpira pobudo organizacijskega odbora SIG-70 in plenuma občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, da naj slovenski gradbeniki pomagajo pri uresničitvi predlaganega načrta za ureditev in obnovo zgodovinskih spomenikov na Čebinah in v Trbovljah. Predsedstvo republiškega odbora priporoča vsem delovnim kolektivom v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, da na primeren način podpro zamisel o obnovi zgodovinskih spomenikov, to je hiše in okolice, na Čebinah, kjer je bil ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, ureditev spomenika žrtvam Orjune v Trbovljah in revirskega muzeja NOB. Medobčinski odbor sindikata gradbenih delavcev za Zasavje pa naj se vključi v konkreten program ureditve in obnovitve omenjenih zgodovinskih spomenikov in prevzame organizacijo sodelovanja gradbenikov v tej akciji. IZREDNA PRILOŽNOST! volan ljubljana kersnikovci 6 vam nudi vozila NSU za dinarska In devizna sredstva 9 NSU 1200 C — 7.152 DIVI ali 26.950.— N-din — fco Sarajevo Rok dobave pri deviznem vplačilu — promptno, pri dinarskem 30—60 dni • NSU - 1000 C - 6.476 DM ali 24.400.-N-din - fco Sarajevo Rok dobave pri deviznem vplačilu 30—45 dni, pri dinarskem 90-120 dni Ne zamudite te priložnosti, ker je količina vozil omejena. Vse Informacije o nakupu dobite v našem prodajnem oddelku Ljubliana. Kersnikova 6, telefon 311-734. ŠPORT Ob 25-letxiici Elektre XV. jubilejne športne igre ^ elektrogospodarstva Slovenije športniki elektrogospodarstva Slovenije imajo za seboj zavidanja vredno tradicijo. Posebno glede kontinuiranega dela kot tudi organizacije letnih in zimskih športnih iger. Njihove letne športne igre, letošnje so bile že petnajste zapovrstjo, so že davno prerasle zgolj športno srečanje saj bolj predstavljajo pregled redne športne dejavnosti oziroma delček široko zasnovanega dela na področju aktivnega oddiha zaposlenih.. Prve letne športne igre so organizirali delavci elektrogospodarstva Slovenije že junija leta 1956 v Ljubljani. Na igrah je sodelovalo 19 delovnih organizacij, ki so poslale v boi za odličja več kot 200 tekmovalcev. To, prvo srečanje športnikov elektrogospodarstva Slovenije na republiški ravni, je sovpadalo tudi s proslavo 10. letnice obstoja »Elektre«, zveze sindi-, kalnih športnih aktivov. Torej, letošnje leto ne predstavlja za delavce elektrogospodarstva Slovenije le petnajst let letnih športnih iger, temveč obenem tudi 25. letnico obstoja združenja sindikalnih športnih aktivov elektrogospodarskih in elektroindustrijskih podjetij Slovenije. Namen združenja, znanega Pod imenom »Elektra«, je bil že od vsega začetka vključevanje delavcev v zdravo športno dejavnost. In če se danes ozremo nazaj, če pogledamo prehojeno pot »Elektre«, potlej moramo zapisati, da je združenje svojo nalogo več kot dobro izpolnilo. Uspešno je skrbelo za redno športno dejavnost svojih članov, Uspešno je prirejalo sindikalna športna srečanja na republiški ravni. In še kratek skok nazaj, v leta, ki pomenijo za športnike elektrogospodarstva Slovenije, že zgodovino: Če je na prvih igrah sodelovalo 19 sindikalnih organizacij, se je drugih, ki so bile v Novi Gorici, udeležilo kar 35 kolektivov iz vse Slovenije s 503 tekmovalci! Število udeležencev je bilo kljub tej visoki številki naslednje leto spet večje. V Mariboru, na tretjih letnih igrah, je nastopilo 571 delavcev, leto dni pozneje v Kranju pa že 783! Po številu udeležencev so bile rekordne jubilejne pete letne športne igre, ki so bile v Celju meseca julija pred desetimi leti. Športne manifestacije se je namreč udeležilo blizu 1000 delavcev — športnikov, ki so zastopali 37 delovnih organizacij. Od takrat dalje, pa do minulega leta, je prihajalo na igre približno 600 tekmovalcev, letos pa je število udeležencev znova poskočilo, saj se je iger v Medvodah udeležilo več kot 700 športnikov. Res je, številke niso kdove kako pomembne, pa vendar povedo marsikaj. Med drugim na primer to, da športno življenje ljudi, ki delajo v elektrogospodarstvu, ni le stvar posameznikov, temveč del vsakdanjosti, del življenja tako rekoč' vseh zaposlenih na tem. področju. Dalje: kdor znova in znova, vsa leta zapovrstjo, vlaga toliko truda pa tudi sredstev v organizacijo zares množičnih letnih in zimskih športnih iger, dobro ve oziroma pravilno vrednoti športno rekreacijo zaposlenih. IGRE V SLOVENSKI BISTRICI Letošnje občinske sindikalne športne igre so tako po udeležbi kakor tudi po kvaliteti presegle vse dosedanje. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je v tem letu Uvedla v tekmovanje nekatere novosti, ki so se ob zaključku pokazale kot zelo uspešne. Osnovna naloga komisije je bila in ostaja tudi nadalje množičnost in kvaliteta. V ta namen je letos razširila čas tekmovanj. Navedeni dejavniki, kakor tudi povečanje tekmovalnih disciplin od pet v preteklen letu, na devet v letošnjem, so bili vzrok, da je bila v letošnjem letu udeležba mnogo večja. Tudi sprememba v sami organizaciji in izvedbi tekmovanj je pokazala velike prednosti v primerjavi s preteklimi, centraliziranimi športnimi igrami. V. HORVAT skromna udeležba Letošnjega mariborskega občinskega tekmovanja v odbojki se je udeležilo 7 ekip, kar je izredno malo, če pomislimo, da je Ua področju občine Maribor več kot 260 delovnih organizacij. Za prvo mesto je bila ogorčena borba med TZV B. Kidrič in TAM. Igralci TŽV so TAM Premagali z 2:1 in zasedli prvo mesto. Drugi je TAM, tretji SC IK. ObSS Maribor je prve tri ekipe nagradil z dresi in žogami. Tekmovanje je organizirala služba za rekreacijo. Za zaključek letošnje spomladanske sezone je sindikalna eki-Pa TAM igrala prijateljsko sre- čanje s tovarno strojev iz An-drietza v nogometu in rokometu. V nogometu sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 1:1, v rokometu pa so TAM zasluženo zmagali z visokim rezultatom 21:14: V septembru bo povratno srečanje v Gradcu. J. R. In ne navsezadnje: vsakoletna množična športna srečanja delavcev, ki so zaposleni v elektrogospodarstvu Slovenije, predstavljajo za vse, tako za aktivne športnike kot one, ki še vedno stoje ob strani, stimulacijo za delo na tem področju neprecenljive vrednosti. Ob tem seveda ne moremo mimo tega, da predstavljajo tako letne kot zimske igre redko, vendar dragoceno tovariško srečanje delavcev, ki so preko leta razkropljeni po različnih deloviščih, pa vendar delajo vsi za isto stvar, za iste cilje. Igre torej po eni plati bogatijo športno dejavnost sindikalnih organizacij in s tem seveda posameznikov, po drugi pa poglabljajo in plemenitijo odnose vseh, ki delajo v elektrogospodarstvu. In v tem je vrednota teh tradicionalnih športnih srečanj. V tem je odgovor na vprašanje, zakaj se sredstva, vložena, v organizacijo iger, ki so vse prej kot skromna, vselej tako dobro obrestujejo... A. ULAGA KOŠARKARSKI TURNIR V MEDVODAH Na igrišču TVD Partizan Medvode je bil v počastitev 40-letnice medvoške godbe na pihala košarkarski turnir sindikalnih moštev ir.edvoških kolektivov. Med štirimi sodelujočimi ekipami je najboljšo igro prikazala ekipa Celuloze Medvode, ki je zasluženo osvojila prvo mesto in prehodni pokal. Najboljši strelec je bil' član Celuloze Gašperin. P. R. VELESLALOM NA VRŠIČU Sindikalna organizacija tovarne Celuloze Medvode je na Vršiču priredila tekmovanje v veleslalomu, katerega se je udeležilo več kot 30 tekmovalcev in tekmovalk. Prehodni pokal je osvojila druga vrsta Partizana Medvode. Rezultati: moški: 1. Rožnik Zvonko; 2. Novak Toni (oba Partizan II); 3.. Pirkmajer (Papirnica Vevče). Ženske: 1. Tome Nuška; 2. Dolinar Karmen (obe Partizan), 3. Košenina Anica (Donit). (-fr) Zveza sindikalnih športnih aktivov »Elektra« je priredila konec minulega meseca v Medvodah XV. jubilejne letne športne igre elektrogospodarstva Slovenije. Na veliki manifestaciji, ki je bila izvrstno organizirana, je sodelovalo kar 15 sindikalnih športnih aktivov z več kot 700 nastopajočimi. Jubilejne igre so se pričele s povorko v HE Medvode in slovesnostjo v medvo-škem športnem parku. Takoj za tem je bila na dnevnem redu borba za čim večje število točk Organizatorji jubilejnih športnih iger eiektrogospo- Boj za točke je bil trd. Sodelujoče ekipe so se darstva Slovenije so se ha moč potrudili, da bi bila namreč pripravljale na pomembno srečanje mesece velika prireditev kar najbolj pestra. V povorki smo in mesece, zato ni bilo lahko zmagati. V odbojki med drugim videli tudi zbrane narodne noše bile najuspešnejše predstavnice Elektro Gorica 1 Posebno razburljiva srečanja so bila v malem nogometu, ki so privabila precejšnje število gledalcev. Ker je bilo vreme naklonjeno igram, nastopajoči pa so pokazali presenetljivo veliko znanja, so bile tekme v malem nogometu zares zanimive. Najuspešnejši v tej disciplini so bili predstavniki Elektro Ljubljana A (I.) in TE Trbovlje I (11.) TŽV PRVAK V STRELJANJU Na občinskem sindikanlem tekmovanju v streljanju z zračno puško je nastopilo 12 moških in 4 ženske ekipe. Tekmovanje je organizirala strelska družina TŽV B. Kidrič na svojem stre- V CELJU 40 STRELSKIH EKIP Na sindikalnem prvenstvu v streljanju z zračno puško v okviru sindikalnih športnih iger je Nastopilo 21 članskih ekip, 12 ekip starejših članov in 7 ženskih ekip. Skupno je nastopilo t76 tekmovalcev. Ves popoldan te bil na strelišču na Gričku pravi živ-žav. Občinski strelski °dbor je tekmovanje odlično 0rganiziral. Rezultati: Člani (6 tekmovalcev); 1. EMO 991, 2. Savinja 930, “• Železarna 922, 4. Libela 899, Kovinotehna 881, 6. Ingrad 878, 7. Toper 853, itd. Starejši člani (3 tekm.): 1. 506, 2. Železarna 457, 3. mgrad 547, 4. Avto Celje 436, 5‘ Klima 414, itd. Članice (3 tekm.): 1. Železarna 441, 2. Kovinotehna 436, 3. J^grad 401, 4. Toper I, 398, 5. Toper II. 315, 6. Prosveta 243, 7. Cetis 92. Najboljši posamezniki pri čla-1. Štrajher Jože (Emo) 180, ?: Jager Tone (Libela) 172, 3. vanovšek Viki (Emo) 172, 4. Je-ra2> Jože (PTT) 170, Članice: 1. Želj Majda (Kovi-e°tehna) 169, 2. Dobovičnik He-5? (Toper) 166, 3. Malec Olga 'Železarna) 158 itd. . Pred dnevi je bilo končano tekmovanje žensk v od- bojki. Nastopilo je sedem ekip. .V finalu so bili doseženi naslednji rezulthti: Prosveta : Ingrad 2:1, Prosveta : Savinja 2:0, Železarna : Savinja 2:0, Železarna : Ingrad 0:2, Prosveta : Železarna 2:1, Ingrad : Savinja 2:0. Končni vrstni red: 1. Prosveta, 2. Ingrad, 3. Železarna, 4. Savinja, 5. Kovinotehna, 6. Cetis, 7. Toper. Jeseni se bodo ekipe še enkrat pomerile in skupni rezultati bodo določili prvaka. T. Goršič lišču, strelci so imeli 60, strelke pa 30 strelov. Med ekipami je zmagala ekipa TŽV B. Kidrič z 2611 krogi pred gradb. podjetjem Stavbar 2545 krogi. Tretji so bili strelci Tovarne dušika Ruše z 2540 krogi, TŽV B. Kidrič II je bil četrti z 2402, peti pa LM Maribor z 2397 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Senekar Drago, TŽV B. Kidrič, s 544 krogi, drugi Zemljič Marjan, B. Kidrič, s 529 krogi in tretji Planinc Albert, Stavbar, s 523 krogi. Med ženskami ekipno je zmagala TŽV B. Kidrič s 688 krogi pred Nigradom s 647 krogi in tovarno dušika Ruše š 590 krogi. Med posameznicami je bila najboljša Lorber Štefka, TŽV B. Kidrič, s 245 krogi pred Ženko Berto, Nigrad, s 223 krogi in Prelc Anico, :B. Kidrič, s 222 krogi. R. J. p®: Jubilejne igre elektrogospodarstva sta z zanimanjem sprem-1 Ijala tudi Rudolf Kern (ievo), velik športnik in veteran na zimskih in letnih igrah elektrogospodarstva Slovenije, ter Milan Batič (desno), vodja HE Medvode in to pot predsednik prireditvenega odbora • KAMNIK /SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Občinski sindikalni svet Kamnik je v letošnjem letu organiziral športne igre, ki naj bi 'omogočile delovnemu človeku, poleg vsakodnevne borbe za produktivnost tudi merjenje sli na športnem polju. Poleg zimskih športnih iger, o katerih smo že poročali, Je bilo v preteklem mesecu v okviru letnih športnih iger šahovsko tekmovanje za člane kamniških sindikatov. Najboljši vitezi lesenih figur so bili tudi v letošnjem letu igralci ekipe »Stol«, ki so osvojili prehodni pokal ObSS v trajno last (po treh zaporednih osvojitvah pokala). Nasploh Je v tovarni »Stol« šah zelo priljubljen in iz tega verjetno izhaja tudi kvaliteta, ki se je pokazala na republiškem prvenstvu že v lanskem letu. V okviru letnih sindikalnih športnih iger se odvija strelsko tekmovanje osnovnih organizacij sindikata. Tudi strelci tekmujejo za prehodni pokal ObSS. Organizacijo tekmovanja pa je prevzela sindikalna organizacija Tovarne usnja. V povezavi z nogometnim klubom je za poživitev rekreacijskega udejstvovanja delovnih ljudi, ustanovljena občinska sindikalna liga v nogometu. V tej ligi sodelujejo ekipe delovnih organizacij in ustanov. Potrebno opremo je dal na voljo NK Kamnik. Poskrbel je tudi za sodnike in organiztcijo tekmovanj. Pro-pozicije predvidevajo, da so ekipe lahko sestavljene tudi iz igralcev iz več delovnih organizacij. Tudi nogometaši se bodo borili za prehodni pokal ObSS. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na tekmovanje v odbojki, ki bodo v z ^ vanja v odbojki bodo letos prvič pod okriljem sindikalnih športnih iger. — J. Male! 5. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI TABORNIKOV Platneno mesto pod Stolom Platneno mesto je bilo prve dni bolj izumrlo. Dež ni dovolil sprehodov in ^°vanj. Blatne steze so zadrževale tabornike kar pod streho. Zvoki kitar in tranzistorjev so izdajah navzočnost prebival cev platnenega mesta Povsod okrog Bleda jih sre-, čuješ. .Po dva, po tri, ali pa cele skupine. Eni si ogledujejo okolico jezera, drugi se ne zmenijo za ceste in poti. S kompasom. v roki hitijo v določeno smer. Vsak domačin ve, da so se taborniki iz vse Jugoslavije zbrali na 5. zletu bratstva in enotnosti tabornikov. V petek 2. julija, so dvignili svojo zastavo, ki bo plapolala deset dni. Zlet tabornikov je letos še bolj slovesen, saj praznujemo 25-let-nico osvoboditve. Oni pa, taborniki, dvajset let, od kar so ustanovili svojo organizacijo. Za uspehe v teh letih obstoja, saj so postali iz skromne družbice ljubiteljev narave, najštevilnejša športna organizacija v državi, jih je tovariš Tito odlikoval z redom zaslug za bratstvo in enotnost z zlatimi žarki. Okrog 7000 jih je prišlo. Postavili so več kot 3000 šotorov. Njihovo platneno mesto se razteza od Save do glavne ceste na Jesenice. Gruče šotorov združujejo posamezne odrede v lepo urejene tabore. Prve dni so bili prav vsi slabe volje. Dež, kar naprej dež. Izpod šotorov so prilezli le, kadar je bilo nujno. Po dveh dneh je posijalo sonce in oživeli so kot čebele. Začela so se tekmovanja, izleti in obiski k sosedom. Vsak prosti trenutek pa so izkoristili za urejanje tabora. Zrasla so obzidja iz vej in vrvic. Pokazali so se »mogočni portali« najrazličnejših oblik. Taborniki iz Mostarja so naredili vhod v obliki znanega mostarskega mostu, drugje je vhod podoben vratom trdnjave. Postavili so tudi svoje oglasne deske. Videl si lahko prave vitrine s steklom, do obvestil, napisanih na lubje. Skoraj vsak šotor ima svojo značilnost: staro korenino, iz kamenčkov narejen grb ali pa totem, obešen na hlod. Čudna izjema so bili taborniki iz Beograda. Tabor, kot bi vanj treščila bomba. Šotorsko platno, blazine, škatle s hrano, obleka, vše se je sušilo po travi. Zraven pa skupina prav dobro razpoloženih fantov s kitaro. »Veste, del opreme še ni pri- šel iz Beograda, šotor pa nam signalizacije, do orientacijskega je podrl veter. Čakamo. Vsak pohoda. dan hodimo na železniško posta- FOTO IN TEKST jo spraševat. Morda pride jutri. ANDREJ AGNIC Mostarci so svoja obvestila pisali kar na lubje. Radovednežev in kritičnih sodnikov je bilo vedno dovolj * Najmlajši slovenski taborniki »Medvedki« in »čebelice« so se utaborili v šoli v Poljčah. Njihov program je bil še bolj pester, in bogat kot program starejših. Tam imajo tudi najmlajšega tabornika na .............—-------------- z.,tu. .im. grem p. harmoniko.- Potom p. » nH »U Makedonci zopo. zaigrali in zapeli. Potem boste videli, kakšen bor bomo imeli.« S soncem so se posušili mokri šotori in obleka in začelo se je tudi tekmovanje v taborniški veščinah. Od postavljanja šotorov, ta- --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Naš turizem Novinar: — Dovolite, če bi bili tako prijazni in bi na začetku glavne turistične sezone, na pragu tako Imenovanih pasjih dni za naše bralce... Predsednik turističnega društva; — Rad, zelo rad! Pasje pa kar izpustite! Izvolite! N: — Kot rečeno, kakšne so vaše prognoze? PTD: — Storili smo vse, kar je bilo v naših močeh in smo dobro pripravljeni. N: — Kaj ste storili? PTD: — Odprli smo tri av-tocampe, določili takse, hkrati pa s prometnimi znaki zaprli vse lokalne ceste do morja. Dovoljeno je le organizirano stacioniranje. N: — Kakor sem videl, so campi prazni, na vseh koncih in krajih obale pa polno tujih (Vsaka podobnost z umaškim je nenamerna) nalno podjetje pošilja naokrog račune za odvoz smeti, registracij... PTD: — Ja, res je. Zato pa bomo bistveno okrepili našo inšpekcijsko službo. Tudi pobiranje turističnih taks je že v polnem razmahu. N: — Slišal sem, da jih pobirate tudi od lastnikov počitniških hišic, čeprav že plačujejo davek od svojih zgradb in še davek od dohodka, če koga prenočijo. Je to res? PTD: — Ja, res! Veste, občina je šele v fazi razvoja in ima razen potencialnih možnosti tudi velike potrebe. Skupščina je sprejela tak odlok, kaj morem. Če komu ni prav, naj se pritoži na ustavno sodišče, potem bomo pa videli. Morda jim bo dalo tudi prav, ampak kdo naj. zdaj to ve!? N: — Kako, da vaše komu- ko pa smeti sploh ne odvaža? PTD: — Ja, tudi komunalno je šele v fazi razvoja. N: — Dovolite, prosim, še eno vprašanje: kako, da je vaše naselje v začetku julija prazno? PTD: Nekaj skupin ni prišlo zaradi nujne korekcije cen, ki je bila posledica sezonskega naraščanja stroškov, nekaj jih je pa odšlo zaradi ropota strojev, kar je rezultat neizpolnjevanja Investicijskih obveznosti. Veliko jih pa še ni prišlo. N: — ! In kakšna je vaša prognoza? PTD : — Vse kaže, da priliv ne bo takšen, kot smo računali, čeprav letos ni Sueza niti Češkoslovaške, ampak so le notranji objektivni pogoji. Vendar pa upamo, da nam bo ob finačni disciplini in kontroli turistov ter z njihovim stacioniranjem v campih uspelo sanirati situacijo in da bomo zadovoljivo rešili naše proračunske potrebe. N: — Hvala lepa, tovariš predsednik! VINKO BLATNIK PODOBE NAŠEGA ' W’. • ;' ČASA _ «... _ Ust hll nula novi (pn 2n novembra 1942 Orel« (ta o rednlSkl odbor. Glavni In odgovorni orednlk M11.AN POGAČNIK- ^ ilasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, Izdaja CZP Ve^einuredniStva 316-61?. 316*695. ° Ra tun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 301-1-991, devizni raiun pri Kreditni banki in „ lov uredništva in oprave: Ljubljana DaimatiuovauL 4 postni preda 3^ -Naročnina e Četrtletna 6,50 N-din • 650 S-din - polletna l3 fi-din - 1300 S-din In letna 26 N-din 2600 S- dlnici Ljubljana, St 601-620-7-2000-10-3204-486 - Posamezna 5" pueaka v gotovini - Tisk to kiiSeJJ CZP .Ljudska pravica. Ljubljana