VESTNIK
b.'mmHmnnmMitmtim!imnmumt:m:imm]HimmHH
E Pošfni urad 9020 Celovec = Verlagsposfamf 9020 Kiagenfurt
E	!zhaja v Celovcu
Erscheinungsorl Klagenfurl
Posamezni izvod 3 iitinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E	ceioietna naročnina 120 Šiiingov
P. b. b.
5tMmMm)nn!)mMmninnH:!mnnmmnmnnumnm)mnmnE
LETNtK XXXii).
CELOVEC, PETEK, 24. NOVEMBER 1978
ŠTEV. 47 (1893)
Kancter Kreisky je javno prizna):
MANJŠINSKI
ZAKON
je za manjšine diskriminacija
Sicer ne prvič, vendar dosti bolj jasno in nedvoumno kot doslej je zvezni kancler dr. Kreisky zdaj priznal, da je sedanja manjšinska zakonodaja v Avstriji za manjšine diskriminacija, ne pa tista .vzorna" rešitev, o kateri avstrijski predstavniki zavestno lagajo domači in svetovni javnosti. V izjavi, ki jo je dal za ugledni beograjski tednik .Nin", je kancler Kreisky namreč dejal, da se zaveda, da manjšine sedanjo zakonodajo občutijo kot diskriminacijo. Poleg tega je še obžaloval, da je v sicer dobro razvitih bilateralnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo prišlo do ..manjšinske problematike". Dejal je, da reševanje takih vprašanj ni lahko, vendar hoče poskusiti korak za korakom doseči zmanjšanje teh težav. Pri tem je omenil možnosti osebnih stikov ter se v tej zvezi izrekel za sodelovanje med manjšinami in vlado na Dunaju.
Kakor že rečeno, to ni prvič, ko je kancler Kreisky samokritično priznal polom take manjšinske po-
Narodne
manjšine
č!en povezovanja
V skupščini SFRJ so prejšnji teden obravnavati odnose Ju-gosiavije s sosednjimi državami. Pri tem so poudariti pomen načeinih steiišč, ki jih je predsednik Tito pred nedavnim izrazi) v svojem govoru v Skopju o odnosih SFRJ s sosednimi državami in o pro-biemu narodnostnih manjšin. Na seji so izraziti pripravije-nost, da razvija Jugosiavija svoje odnose z vsemi sosednjimi državami. V tej zvezi je
biio posebej nagiašeno sta-iišče Jugosiavije, da morajo biti narodnostne manjšine čien zbiiževanja in povezovanja med narodi sosednjih držav.
titike, kakršno je začela Avstrija uveljavljati na podlagi kapitulacije pred nemškonacionalističnimi silami ter v smislu pratimanjšinskega dogovora treh parlamentarnih strank. Podobna njegova priznanja so nam še dobro v3pominu, vendar vse do danes zaman čakamo, kdaj bodo besedam sledila tudi ustrezna dejanja. Po bridkih izkušnjah iz preteklosti koroški Slovenci lepim be-
sedam ne verjamemo več; preveč smo bili razočarani v našem zaupanju v pravičnost države in njenih odgovornih dejavnikov, zato nas morejo sedaj prepričati samo s tem, da bodo svoje' napake in nam storjene krivice popravili ter naša vprašanja uredili tako, kakor jim to nalagajo jasna določilo člena 7 državne pogodbe.
To pa v prvi vrsti pomeni, da se bodo odrekli tristrankarskemu dogovoru, ki ga po njegovem bistvu moremo občutiti le kot izrazito proti-manjšinsko zaroto. Dalje to pomeni, do bodo razveljavili zakon, o katerem sam kancler priznava, da ni rešitev marveč diskriminacija. In zlasti to pomeni, da se bo pristojna vlada končno odločila za edino možno in uspešno pot, to je, da bo skupaj s prizadeto manjšino iskala in našiai sporazumne rešitve vseh odprtih vprašanj.
V tem smislu brez dvoma pozdravljamo kanclerjevo željo po sodelovanju med manjšinami in vlado. Koroški Slovenci smo že ponovno izrazili svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje; jasno pa je, da do takega sodelovanja ne more priti na osnovi sedanjega manjšinskega zakona niti v okviru sosvetov, ki jih ta zakon predvideva — kajti diskriminacijski proti-manjšinski ukrepi ne morejo biti izhodišče niti podlaga in še zlasti ne okvir za reševanje manjšinskih vprašanj. Tako reševanje je možno samo na osnovi enakopravnega do-
govarjanja in v duhu obojestranske iskrene pripravljenosti, najti take rešitve, ki bodo sprejemljive za vse prizadete. V konkretnem primeru pa morajo te rešitve odgovarjati predvsem tudi duhu in črki državne pogodbe oziroma njenih manjšinskih zaščitnih določil, ki manjšini jamčijo nadaljnji obstoj in vsestranski enakopraven razvoj na; celotnem njenem življenjskem prostoru in ne glede na njeno številčno moč.
Sedanja manjšinska zakonodaja nikakor ni takšna rešitev — to je zdaj ponovno priznal tudi kancler Kreisky. Njegovo priznanje pa pomeni odgovor in opozorilo tudi vodilnim koroškim politikom: v smeri koroške SPU, kjer deželni glavar Wagner zakon o narodnih skupinah še vedno zagovarja kot .višek" tistega, kar je bilo mogoče doseči; v smeri koroške OVP, kjer se Bacher zahvaljuje prof. Ermacori za njegov prispevek pri nastajanju tega zakona; v smeri koroške FPC, kjer Silla na podlagi tega zakona in v smislu tristrankarskega dogovora zahteva nadaljnji udarec proti zadnjim ostankom dvojezičnega šolstvo.
Kancler Kreisky pa bo moral kot šef pristojne in odgovorne zvezne vlade predvsem z dejanji dokazati, da se res zaveda, da sedanji zakon pomeni diskriminacijo' manjšin, kar pomeni, da je treba iskati in najti drugo rešitev — in to tudi proti volji KHD, ki kanclerju sedaj očita, da je s svojo izjavo priznal polom dosedanje manjšinske politike.
Srebrni jubilej
slovenskega planinstva na Koroškem
V edinstvenem okviru, ki ga je predstavtjata razstava čudovitih posnetkov iz slovenskega pianinskega sveta fotografa-mojstra in umetnika take Čopa, je minuio soboto v teiovški .Auii siovenici" poteka) občni zbor Siovenskega pianinskega društva. Bil je povsem v znamenju H-letnice obstoja in uspešnega deiovanja naše pianinske organizacije, ki je biia zato deieina tudi prisrčnih čestitk bratskih organizacij iz Sio-venije ter iz Trsta. Ob tej priioinosti pa je biia poudarjena tudi pomembna vioga, ki jo igra pianinstvo pri utrjevanju narodne zavesti ter pri razvijanju prijateijstva med narodi.
Ob srebrnem jubiieju siovenskega pianinstva na Koroškem obširno poročamo na S. strani.
Deželnozborske volitve
na Južnem Tirolskem in Tridentinskem
Celo predsednik južnotirotske ljudske stranke Magnago je bil presenečen nad izidom nedeljskih deželno-zhorskih volitev; v njem vidi ^zaupanje, ki je večje, kot smo ga zaslužili". Njegova stranka je namreč svoj položaj še izboljšala od 56,42 na 61,27 odst. ter število sedežev v deželnem zboru povečala od 20 na 21. In to kljub temu, da so politični opazovalci splošno pričakovali, da bo SVP le s težavo držala položaj ali celo utrpela manjšo izgubo.
Izid volitev je vse take prognoze ovrgel. Predsedniku SVP Magnagu je uspelo bolj kot kdajkoli prej združiti okoli sebe pretežno večino volivcev iz vrst nemškogovoreče narodnostne skupnosti, kajti druge „manj-šinske" skupine, predvsem socialdemokratska stranka Willija Erschbaumer-ja ter socialna stranka napredka Eg-monta Jennyja, so turpele občutne izgube.
Na Reberci je konec potrpijenja
Dsot/g tofgrne ce/%/oze KeEerc/ je postg/g že neznosno resng ter je predsednik okretnega svete žepen Lekes v torek izjevd, de je to najresnejši dan za tamkajšnje esiežkence. Dejstvo namreč je, da kodijo delavci že od začetka oktokra redno na deio, vendar ne morejo de/ati, ker lastnica tovarne še vedno .nima denarja", da ki iakko zače/a z okratovanjem tovarne. Prav tako pa je dejstvo, da delavci rekrške tovarne še do danes niso dokiii piač za mesec oktoker in so se na torkovi seji zato odiočiii, da kodo zaostale piače sodnijsko izterjali.
Vendar je to /e enkraten akrep', s katerim ki delavci priš/i vsaj do denarja, ki jim pripada za mesec oktoker. Potem ostane naprej odprto vprašanje p/ač za mesec novemker in predvsem ostane odprto vprašanje nadaljnje Ktode tovarne in njenik delavcev. Kajti lastnica tovarne kaje vse dos/ej ni ki/a pripravljena resno raz-govarjati o možnostik rešitve iz sedanjega po/ožaja in so se de/avci zato znaš/i pred asodnim vprašanjem, kako izsi/iti rešitev, od katere zavisi asoda več sto /jadi iz Že/ezne Kap/e in oko/ice.
Ena pot, o kateri v tej zvezi razmiš/jajo, ki ki/a raz-g/asitev konkarza, ker ki ki/ potem a.pravite/j mase morda ko/j dostopen za pokade in pred/oge za rešitev tovarne, kot je to menda sedanja /astnica. Z ozirom na reševanje kodoče asode tovarne je govora tadi o neki prekodni dražki, ki naj ki prevze/a tovarno in skrke/a za njeno okratovanje. Predvsem pa je s/išati, da je nekaj s/ovenskik oziroma jagos/ovanskik podjetij s/ej ko prej priprav/jenik na ade/ežko, s katero ki ki/o za ko-
doče zagotov/jeno ne /e okratovanje tovarne, marveč ki ki/ zajamčen tadi odkap njene proizvodnje.
Spričo dejstva, da je dosedanja „igra" oko/i Pekerce prived/a že do resnik socia/nik težav, je apravičena zakteva neposredno prizadetik — in to so v prvi vrsti de/avci — da na merodajnik mestik začnejo prok/em reševati z vso resnostjo in odgovornostjo. Končno gre za vprašanje več sto de/ovnik mest in s tem za asodo več sto de/avcev in njikovik dražin. Zato je pri reševanja takik vprašanj treka videti in okravnavati stvar kot tako, ne pa pos/ašati tiste /jadi, ki ce/o v tako resnik sitaacijak postdf/jajo v ospredje svojo demagogijo o .ogroženi domovini", in to k/jak tema, da s svojim početjem dejansko ogrožajo gospodarsko in socia/no varnost več sto prekiva/cev te domovine.
Takšno reševanje gospot/%rs&:7? prok/emov pa kaže svojo anakronistično asmerjenost in omejenost tadi spričo sodoknik prizadevanj za čim širše ok/ike mednarodnega sode/ovanja, in to ne /e preko po/itičnik meja, marveč tadi mimo ideo/oškik raz/ik in raz/ičnik draž-kenik sistemov. Najnovejši tak primer je astanovitev De/ovne skapnosti vzkodnik Z/p, ki zajema avstrijske zvezne deže/e Koroško, So/nograško, štajersko in Zgornjo y4wtr/js^o, jagos/ovanski repak/iki 5/ovenijo in E/r-vatsko, ita/ijanski deže/i Veneto in EMr/^w/jo-/M//;s^o krajino ter nemško deže/o Eavarsko.
V tej /ači namreč koroško „domovini-zvesto" reševanje Kekerce izg/eda naravnost kata/sko zagamano.
Najhujši poraz pomeni izid nedeljskih volitev na Južnem Tirolskem za krščansko demokracijo, ki je nazadovala od 14 na 10 "/o ter izgubila tudi enega izmed prejšnjih petih mandatov. Podobno se je godilo socialistom, ki so prav tako zgubili enega od dveh mandatov, medtem ko so socialni demokrati obdržali svoj mandat kljub precejšnji izgubi glasov; isto velja tudi za fašiste. Nasprotno pa so komunisti izboljšali svoj delež od 5,7 na dobrih 7 °/o ter število mandatov povečali od 2 na 3. Svoj prvi mandat si je priborila tudi lista „Nova levica".
Hkrati z volitvami na Južnem Tirolskem so v nedeljo volili nov deželni zbor tudi v sosednji pokrajini Trident, ki skupaj z Južno Tirolsko tvorita avtonomno deželo Trident-Južna Tirolska. Tudi tam je krščanska demokracija utrpela občutno izgubo, saj je zgubila kar tri od dosedanjih 21 mandatov ter nazadovala od 53 na 49 "/o. Najbolj uspešno se je uveljavila tridentinsko-tirolska ljudska stranka, ki je svoj delež povečala od 9 na 13 "/a, število svojih mandatov pa od 3 na 5. Tudi na Tridentinskem so komunisti osvojili nov mandat in imajo zdaj v deželnem zboru štiri zastopnike, medtem ko so socialisti in socialni demokrati zgubili po 1 mandat.
Na Južnem Tirolskem se je torej pokazalo, da je pri odločitvi igralo najvažnejšo vlogo vprašanje izvajanja .paketa": južnotirolska ljudska stranka je prav s to politiko svoj položaj še utrdila. Poleg tega ji je le nekaj desetin glasov manjkalo za nadaljnji mandat, pri čemer pa je vsekakor zanimivo, da pripisujejo glavno krivdo tridentinsko-tirolski ijud-ski stranki, to je tista, ki jo podpira bavarski krščanskodemokratski voditelj Straufš in ki so jo mnogi primerjali s takoimenovano .listo za Trst".
Z ozirom na vsedržavni okvir pa je izid volitev zanimiv predvsem v tem pogledu, da je v tridentinski pokrajini krščanska demokracija prvič zgubila svojo absolutno večino. Vodstvo KD s skuša tolažiti z opozorilom, da so v primerjavi s parlamentarnimi volitvami zgubile tudi druge stranke.
Jubilej slovenske RTV
Z veliko prireditvijo, ki sta jo slovenski radio in televizija posredo-
televizijske mreže.
V slavnostnem govoru je pred-
vaja tudi poslušalcem in gledalcem sednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič širom po Sloveniji, so bile v četrtek orisal zgodovino in razvoj sloven-prejšnji teden zaključene proslave skega radia in televizije. Opozoril 50-letnice slovenskega radia in 20- je na glas kukavice in na pastirčka
letnice slovenske televizije. Osrednje proslave so se poleg vodilnih predstavnikov političnega in kul-turnego življenja Slovenije udeležili tudi zastopniki zamejskih Slovencev iz Koroške ter iz Italije. Jugoslovanski predsednik Tito je kolektiv RTV Ljubljana ob tej priložnosti
s piščalko, ki sta znaka slovenske RTV, ter dejal: .Od takratnega prvega radijskega večera do današnjega slavja poje ta mala skrivnostna ptica partizanskih gozdov našim ljudem doma, preko meja in po vsem svetu in vsi ji radi prisluh-
teklosti kot poroštvo za našo trdnost in varnost, za gospodarski in kulturni napredek in srečo v prihodnje."
Govornik je naglasil, da je slovenski radio doživljal vse tisto, kar je doživljal slovenski narod na poti do svoje osvoboditve. V stari Jugoslaviji je bil vprežen v voz gospode, ki ni bila zmožna doumeti ne Prešernovega, ne Levstikovega in ne Cankarjevega izročila, ampak je radio tiščala na ozke in brezper-
Srečanje stovenske mtadine iz Koroške in ttatije
Dne 16. in 17. novembra 1978 sta se na Koroškem prvič sestati na deiovnem sestanku detegaciji Mtadinskega odbora pri Stovenski kut-turno-gospodarski zvezi iz ttatije ter Zveže stovenske mtadine na Koroškem. Deiegacijo mtadinskega odbora je vodit tov. tgor Komet, njent čtani pa so biti še Miian Pahor, Pave) Siamič in Branko Jazbec, s strani Zveze stovenske mtadine pa so v pogovorih sodetovati Teodor Domej, Vatter Gutovnik, Mitan Wutte in Roman Verdet.
Obe strani sta se medsebojno informirati o organiziranosti mtadinskega deta. Medtem ko je ZSM, ki je bita pred dvema tetoma obnov-tjena z gtavnim citjem, da postane skupna organizacija detavske.
odlikoval z redom bratstva in enot- nego srca v prsih narodnega telesa.
nemo, kot bi prisluhnili utripu last- spektivne politikanske kolesnice.
nosti z zlatim vencem, medtem ko je delavski svet RTV Ljubljana ob jubileju podelil Titu in Edvardu Kardelju zlati plaketi, s srebrnimi plaketami pa odlikovat vrsto posameznikov in kolektivov za njihove zasluge pri razvoju slovenske radio-
Oznanja nam, da smo živi in polni poguma, vredni svojega mesta v družini jugoslovanskih narodov in narodov človeštva. Pastirček s piščalko pa nas že dve desetletji spodbuja, naj ohranjamo in razvijamo veliko izročilo slavne pre-
Solidarnost z manjšinami
Prejšnji teden, v dneh okoli 14. novembra, so se — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — v raznih organizacijah spominjaii druge obletnice takoimenovanega jezikovnega preštevanja oz. ugotavljanja manjšin.
Ob tej priložnosti je bilo takratno štetje ponovno obsojeno kot izrazit protimanjšinski ukrep, za katerega se je vlada odločila po svoji sramotni kapitulaciji pred nemškonacionalističnimi krogi. Prav tako pa so razne organizacije ob obletnici preštevanja znova zagotovile manjšinam solidarnost in vso podporo v njihovem boju za dosego vseh v državni pogodbi zajamčenih pravic.
Na Dunaju je iniciativna skupina za pravice manjšin pripravila za ob-tetnico šteija posebno prireditev, na kateri je poleg drugih izvajalcev sodelovala tudi hrvaška tamburaška skupina. S prireditvijo so izrazili solidarnost z manjšinami ter se odločno izrekli proti sedanji avstrijski manjšinam sovražni politiki.
Podobno je izpovedalo svojo obsodbo protimanjšinske politike ter svojo solidarnost z manjšinami tudi vodstvo Komunistične zveze Avstrije. V pismu, ki ga je za 14. november poslalo Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem, med drugim pravi, da 14. november 1976 ni bil samo dan, ko so vlada in vse z njo povezane reakcionarne sile doživele polom, marveč tudi dan, ki je narodne manjšine in vse demokratične tjudi v Avstriji navdihnil z novim zaupanjem in borbenim duhom.
SLOVENCI V ITALIJI:
Z odtočnim bojem
so dosegti nov uspeh
V svojem vztrajnem in odločnem meni daljnosežno avtonomijo vsega boju zo enakopravnost na šolskem slovenskega šolstva v Italiji, področju so Slovenci v Italiji žabe- Bratom v ttaliji želimo, da bi do-ležili nov uspeh: ministrstvo za jav- segli zadovoljivo rešitev vseh še no vzgojo je z dekretom ustanovilo odprtih vprašanj. Pri tem smo pre-
Med narodnoosvobodilno borbo se je leta 1941 oglasil .Kričač", legendarna radijska postajo, ki je vlivala ljudem pogum in vero v zmago, in sicer v tistem groznem času, koso Nemci stali pred Moskvo. .Za naš, na smrt obsojeni, ponižani in razžaljeni, na pet delov razsekani narod, je imel glas Kričača čudovito moč združevanja in povezovanja vseh silnic vseljudskega uporništva v enoten utrip in hotenje - skupaj s Slovenskim poročevalcem je pomenil nezamenljivo orožje narodnoosvobodilnega boja," je dejal tovariš Ribičič. Ko je moral Kričač potem utihniti, se je iz Črnomlja na osvobojenem ozemlju oglasil Radio Osvobodilna fronta ali ROF, ki pa ni bil več skrivajoči se ilegalec, pač pa uradni glasnik nove slovenske države, nove ljudske oblasti in prve resnične ljudske vojske v zgodovini slovenskega naroda. Že dvajset let pa radio spremlja slovenska televizija, ki je postala pomembno sredstvo zbliževanja med narodi, saj ruši meje in pregrade najrazličnejših vrst. Važna pa je tudi, kot je tovariš Ribičič posebej poudarit, njena vloga v povezovanju manjšine z matičnim narodom.
Kako se je razvijala slovenska RTV, kažejo naslednji podatki: pred 40 leti je bil v Sloveniji en sam oddajnik z eno relejno postajo, danes delujejo tri osrednje radijske postaje — ljubljanska, koprska in mariborska — in 15 lokalnih radijskih oddajnikov. Pred vojno je bilo v Sloveniji 12.000 radijskih naročnikov (med njimi morda tisoč med
kmečke, dijaške in študentske miadine s poudarkom, da pritegne ziasti podeieisko mtadino, skuša miadinski odbor pri SKGZ, ki sicer ni samostojna organizacija, zemtjepisno in strokovno pokrivati ceiotno področje mtadinskega ustvarjanja Stovencev v ttaiiji.
Ze v uvodnih besedah je biio z obeh strani ugotovijeno, da je sodetovanje med siovenskima manjšinama v Avstriji in itaiiji na raznih področjih že stekio, da pa je treba stike ziasti na mtadinskem področju bistveno okrepiti in pogiobiti, vse dosiej so ti namreč biti samo občasni in neuskiajeni. Zastopniki mtadinskega odbora pri SKGZ in ZSM so se dogovoriti za vrsto skupnih akcij, ki bodo izvedene do biiinje prihodnosti. Pri tem sta se težiščno osredotočiti na izvedbo nadatjnjih rednih detovnih sestankov, se domeniti za sodetovanje na izobraževatnih prireditvah in seminarjih ter za druge skupne akcije. Vetiko pozornost sta manjšinski mtadinski organizaciji posvetiti tudi sodetovanju z Zvezo sociatistične mtadine Stovenije.
Med bivanjem na Koroškem so imeti tovariši iz itatije možnost, da so spoznati Podjuno, obiskati so spomenik padtih partizanov in žrtev fašizma v Zetezni Kapti, posebej pa so si ogtedati tudi gradbišče kutturnega doma v Sentprimoiu, kjer je ZSM bistveno prispevata k doseženemu detovnemu uspehu. O trenutnem narodnopotitičnem poto-žaju stovenske narodne skupnosti na Koroškem, predvsem pa tudi o načrtih in stremijenjih manjšine na gospodarskem področju, je spregovorit tudi tajnik Zveze siovenskih organizacij dipt. inž. Feliks Wieser.
V zaktjučku detovnega sestanka so zastopniki obeh detegacij enotno zahtevati, da itatijanska repubtika uresniči doigoietno zahtevo stovenske manjšine in vseh demokratičnih sit v ttatiji po gtobatni zakonski zaščiti; avstrijska vtada pa naj izpotni svoje mednarodne obveznosti do stovenske manjšine na Koroškem s tem, da uresniči sedmi čien avstrijske državne pogodbe.
Občni zbor KSŠG
stovenski poklicni zavod industrijske smeri v Trstu in s tem ugodilo dolgoletni zahtevi Slovencev po lastni strokovni šoli. Zavod je bil ustanovljen na osnovi slovenskih razredov, ki so doslej obstajali pri italijanskem zavodu in ki so se razviti od prvotnih 5 na sedanjih 105 dijakov.
Slovenska narodna skupnost v ttaliji je ustanovitev samostojnega slovenskega zavoda pozdravilo kot važno pridobitev na področju poklicnega izobraževanja. Hkrati pa je tudi poudarila, da) je to le en korak na poti urejanja vprašanj slovenskega šolstva v Italiji. SKGZ v tozadevni izjavi naglasa, da bo v okviru reforme višjega srednjega šolstva in tudi sicer treba še mnogo napraviti, da bo slovenska šola hodilo v korak s potrebami in duhom časa.
Obvestilo o ustanovitvi stovenske poklicne šole so tržaški Slovenci prejeli v trenutku, ko je bila na vseh slovenskih šolah v Trstu v teku stavka, ki jo je proglasil sindikat slovenske šole z namenom, da bi podkrepil zahteve po zadovoljivi rešitvi vseh še odprtih vprašanj slovenskega šolstva v Italiji. V tem okviru gre zahtevo po ureditvi slovenskih državnih otroških vrtcev, po ustreznih ukrepih za slovensko šolstvo v okviru splošne reforme višje srednje šole, po odpravi neredno-sti in samovoljnosti pri nameščanju šolskega osebja, po popolni vsebinski in oblikovni dvojezičnosti v vsem šolskem uradovanju in po priznanju posebne doklade za znanje drugega jezika; zlasti po zahtevajo tudi uresničitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, kar po-
delavskim in
pričani, dat bodo s svojo odtočno vom), danes jih je več kot 600.000. in dosledno borbo, ki obsega tudi Televizija ima v Sloveniji danes po!
borbena sredstva, kot je šolska stavka, gotovo uspeli. Dobro in potrebno bi bilo, da bi to njihovo borbenost posnemali tudi mi na Koroškem.
V četrtek 16. novembra 1978 je sano delo kluba v minulem študij-imel Klub slovenskih študentov v skem letu. Predsednik Janko Kulmež Gradcu svoj redni občni zbor. Kot je ugotovil, da se je delo kljub ne-gostje so se občnega zbora udele- katerim pomanjkljivostim dobro kmečkim' prebivali žili podpredsednik ZSO dr. Avgu- razvijalo, zlasti kar se tiče obiska štin Malte in mag. Franc Wedenig	—
za NSKS, jugoslovanski konzul v Gradcu Alojz Vindiš, predstavniki klubov slovenskih študentov na Dunaju in v Celovcu ter zastopnik Zveze slovenske mladine.
milijona naročnikov in njeni sporedi se vrstijo preko deset ur dnevno. Oddajniška mreža slovenske RTV ima preko 270 oddajniških in pretvornikih enot in 2300 sodelavcev.
To ni samo diskriminacija
to je žaHtev Stovencev in njihovega jezika
V izjavi, ki jo je dal za ugledni beograjski tednik .Nin", je zvezni kancler Kreisky med drugim priznal, da se zaveda, da manjšine v Avstriji sedanji zakon o narodnih skupinah upravičeno smatrajo za diskriminacijo.
Njegova ugotovitev nikakor ni nova. Koroški Slovenci smo na to dejstvo že ponovno opozarjali, navajali smo celo vrsto konkretnih primerov, ki predstavljajo očitno diskriminacijo ter postavljajo na laž vse tiste uradne predstavnike Avstrije, ki v javnosti proti lastnemu prepričanju širijo neresnične trditve o .vzorni" rešitvi manjšinskega vprašanja.
Taki konkretni primeri očitne diskriminacie se vrstijo dan za dnem in bi jih lahko navajali še in še (samo bi morali imeti dnevnik in ne le tednik). Tudi odgovor, ki ga je dala poštna direkcija za Koroško na prošnjo koroškega Slovenca, naj bi v bodoče prejemal obvestila v slovenskem jeziku, predstavlja tako diskriminacijo. V dolgoveznem sklicevanju na najrazličnejše paragrafe prihaja poštna direkcija do zaključka, da obvestila v slovenščini ne pridejo v poštev, ker dotični stanuje v Celovcu, ne pa v eni izmed občin, ki jih našteva zakon o narodnih skupinah; da ima dotični svoje drugo bivališče v kraju, ki mu celo omejevalni zakon o narodnih skupinah priznava dvojezičnost, pa poštno direkcijo očitno sploh ne zanima.
Vendar to ni bistveno — najbolj značilen je ta primer v tem smislu, ko jasno kaže, kako diskriminacijski je zakon o narodnih skupinah, saj ga poštna direkcija neštetokrat navaja kot utemeljitev za svojo odklonitev. Torej je prav tisti zakon, ki bi moral biti v korist manjšini, glavni .argument* za diskriminacijske ukrepe proti manjšini! Nasprotno pa v celotnem nizanju zakonov in paragrafov poštna direkcija niti enkrat ne omenja člena 7 državne pogodbe, očitno v zavesti, da potem ne bi mogla odklanjati zahteve po dvojezičnosti oz. po upoštevanju slovenščine, saj je v členu 7 dovolj jasno povedano in predpisano, kje povsod mora slovenščina veljati kot uradni jezik.
Avstrijske oblasti pa pri izpolnjevanju tega mednarodnega predpisa ne ravnajo le tako, da predpis samovoljno
klubskih prireditev ter obveščan jo graške javnosti o problemih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Klub je v minulem letu vsak teden organiziral v menzi svojo knjižno mizo, kjer je prodajal pu-
V delovnih poročilih je bilo ori- blikacije, ki se bavijo predvsem z
manjšinsko problematiko, kateri so bile posvečene tudi živahne diskusije v klubu. Kot pomanjkljivo pa je bilo ocenjeno dosedanje vzdrževanje stikov z drugimi klubi ter organizacijami na Koroškem, kar bo v bodoče treba izboljšati.
Med nalogami kluba je bila zla-
interpretirajo ter njegovo veljavnost omejujejo na nekaj maloštevilnih krajev, marveč tudi tam, kjer ga vsaj navidezno spoštujejo, delajo to na način, ki ga je mogoče razumeti le kot nezaslišano žalitev Slovencev in njihovega jezika.
Kričeč primer je odlok, ki ga je izdala .dvojezična občina Bistrica v Rožu na prošnjo občana za gradbeno do-
sti poudarjena skrb za usmerjanje slovenskih dijakov v tiste študijske stroke, v katerih je med koroškimi Slovenci še veliko pomanjkanje kadrov; to velja zlasti za gospo-
voljenje. Izplačalo bi se podrobno analizirati .slovenšči- darske in tehnične smeri. Pri tem bo
no\ ki jo je v odloku uporabila občina. Vendar se tokrat omejujemo na nekaj odstavkov, ki pa jih dobesedno navajamo iz tega odloka:
Ograja na sevemozahodni meji zemtjista obstaja iz kosi kotnega zeieza s posamicnemi podiagi z žičnem pie-tezom. Ta ograja je na juozahodnim kotu zemijisca, na meji oziroma zada za mejnikom za postaviti in pri sever-nozahodnem mejnikom od tega $0 cm. nazaj postaviti in vmes premočrtno postaviti [peijati).
Na severni meji zemtjisca obstaja ograja iz enem betonskem podzidkem, višina pribtizno 30 cm z opori kotnega zeteza oziroma z opora iz obiikneh cev z stabitnem ple-tezom. Okoiis uvozisca bodo betonsko oporniki postav-ijeni.
Ograja na ta meji je z zunajnem robom podzidka na zemijisci meji oziroma za ra-zpostavijivem mejnikom za postaviti.
Dovoz na zemtjisce je po vpisu v situacijskem načrtu napraviti. Skupa višina ograje in od podzidka skupaj 1,30 m ne sme preseči. Bodeča žica in jekleni črtal) niso dovoljeni.
Za škode na ograji, katere skozi javno snežno odmetalo nastati morejo, občina Bistrica v Rožu ne prevzame poroštvo.
Tako. To je .uradna slovenščina", s katero Avstrija izpolnjuje obveznosti, ki so ji naložene v členu 7 državne pogodbe. Mislimo, da je tukaj vsak komentar odveč. Pač pa je upravičeno vprašanje, kje je forum, pred katerim bi lahko obtožili državo in njene oblasti, ki se tako nesramno norčujejo iz državljanov in njihovega jezika.
potrebno sodelovanje med klubi ter osrednjima slovenskima organizacijama).
Za novega predsednika KSŠG je bil izvoljen Danijel Štern, podpredsednik je postala Vera Inzkc, tajnik je Toni Certov in njegov namestnik Šimej Čertov, medtem ko so blagajniške posle poverili Ediju Warumu.
Predstavniko osrednjih slovenskih organizacij ter konzul SFRJ so novemu odboru zagotovili vso podporo pri nadaljnjem delu. Želeti je, da bi se graški klub tudi v bodoče toko uspešno razvijal kot v preteklosti, kar po je seveda v glavnem odvisno od tega, v kolikor se bodo njegovi člani aktivno vključevali tako v narodnopolitično kot tudi splošno družbeno-politično življenje ter s svojimi pobudami in svojim delom prispevali pri graditvi boljše bodočnosti.
Zgodovina Slovencev
v učbeniku za slovensko gimnazijo
Pri pouku zgodovine na Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiovcu še je čutita posebna praznina, ker dosiej ni biio učbenika, ki bi upošteva) tudi zgodovino Siovencev. To pomanjkijivost hoče sedaj odpraviti nova učna knjiga ^Zgodovina Stovencev, t. dei, od začetkov do 1918, " izpod peresa strokovnega inšpektorja dvornega svetnika dr. Vaientina tnzka. Deio je zatožita Družba sv. Mohorja v Cetovcu, obsega 160 strani in je izšto v začetku ietošnjega oktobra. Knjigo je odobriio zvezno ministrstvo za pouk in umetnost za 6., 7. in 8. razrede Zvezne gimnazije za Siovence ter za Z. in 3. razred strokovnih šot za ženske poktice. Strokovni recenzent je bit dunajski univerzitetni asistent dr. Andreas Moritsch.
Avtor začne delo s prikazom zgodnje dobe Slovanov in seže do leta 1918, to je do razpada mnogonacio-nalne habsburške monarhije in nastanka narodnih držav. Knjigo je razdelil na tri velika poglavja: zgodnji in visoki srednji vek, pozni srednji vek in novi vek. Na kraju je dodana tudi uporabljena literatura.
V prvem delu obravnava dr. Inzko Slovane in njihovo pradomovino, življenje in vero, slovanske nastope proti bizantinski državi in s tem naselitev na Balkanu ter njegovo spremenjeno etnično strukturo. Sledi pregled slovanskega naseljevanja v prostor Vzhodnih Alp. Podana je vloga Obrov in tudi obseg prvotne naselitve. Na tem prostoru je nastala prva politična tvorba alpskih Slovanov — Karantanija, ki se je v 7. stol. pridružila Samovi plemenski zvezi, v 8. stol. pa je morala priznati tujo nadoblast in sprejeti krščanstvo. Avtor posveti pozornost ustoličevanju koroških vojvod, navaja kot vir vrinek iz Svabskega zrcala, obravnava vlogo kosezov in upor Ljudevita Posavskega in njegove posledice za karantanske Slovence. V 9. stol. je nastala nova politična enota Spodnja Panonija, ki je tesno povezana z delovanjem Cirila oziroma posebej Metoda. Tuja oblast prinese nov družbeni red — fevdalizem; prvi del knjige pa se konča s prikazom ločitve obrti in trgovine od poljedelstva in z nastankom mest. Začetki kulturnega življenja širitev njihove posesti, položaj kmetov
so povezani z ustanavljanjem prvih samostanov na slovenskih tleh.
Drugi de) vsebuje poglavja o nastopu Habsburžanov v 13. stol. in raz-ter nastanek mest in meščanstva na Slovenskem. Kulturno življenje se je izražalo v okviru Cerkve in samostanov, nekaj pomeni tudi viteška kultura, kot umetnostna sloga se pojavita romantika in gotika. Ob koncu srednjega veka nastopi nova nevarnost za slovenske dežele s turškimi napadi.
Novi vek je obdelan najobširneje, saj obsega polovico knjige. Ob koncu 15. in v 16. stol. se vrstijo na Slovenskem kmečki upori, širi se reformacija, ki prinese nastanek književnega jezika in slovenske književnosti. Ta začetni bogati razvoj je prekinila protireformacija. V 17. stol. sta sledila sunek in razširitev habsburške monarhije v Podonavje. Avtor je zajel baročno kulturo na Slovenskem, prosvet-Ijenstvo in terezijanske ter jožefinske reforme. To je tudi čas začetkov slovenskega narodnega prebujenja v 18. stol.
Razumljivo je, da je zgodovina Slovencev v 19. stol. bolj podrobno obdelana. Tu je vprašanje ilirskih provinc in njihova vloga v slovenski zgodovini. Na kulturnem področju je za prvo polovico stoletja pomembna ilirska ideja, njena zavrnitev s strani Prešerna, Jar-nikovo in Slomškovo delo in vedno večja zavest o enotnosti vseh Slovencev. Preobrat pomeni .pomlad narodov" leta 1848 in dr. Inzko je obširno
podal vso problematiko in pomen tega obdobja za slovensko zgodovino. Opisana je vloga Andreja Einspielerja, ki je gotovo ena pomembnejših osebnosti v slovenskem kulturnem in političnem življenju druge tretjine 19. stol. Sledijo prikazi čitalništva, taborov, sta-roslovencev in mladoslovencev, dobe .slogaštva", odnosa Slovencev do Taaffejeve vlade itd. Ob koncu stoletja nastopi politična cepitev in nastanejo prve politične stranke. To je tudi čas hitrejšega gospodarskega razvoja in krize slovenskega podeželja, ki je peljala v masovno izseljevanje preko morja, v Ameriko. Pozornost posveti delovanju Janeza E. Kreka, razvoju slovenskega slikarstva v 19. in začetku 20. stol., politični, kulturni in gospodarski dejavnosti koroških Slovencev. Zadnji dve poglavji obsegata prvo svetovno vojno in razpad Avstro-Ogr-ske leta 1918.
S tem sem podal samo bežen oris važnejših tem, ki jih je dr. Valentin
Gustav Januš
bo razstavna! v Betjaku
Naš pesnik in likovni ustvarjalec Gustav Januš bo prihodnji teden svoja dela predstavil v Beljaku. V galeriji ob mestnem obzidju (Widmanngasse 30) bo v torek 28. novembra ob 19. uri odprta razstava Ja-nuševih slik in figur, obenem pa bo v okviru prireditev „Reihe" tudi literarni večer, na katerem bo Gustav Januš bral svojo liriko v slovenskem izvirniku, v nemškem prevodu pa Bruno Czeitschner.
Pesnik Gustav Januš, ki je svoje pesnitve objavljal že v raznih časopisih in revijah, zlasti v Mladju, je pripravil tudi prvo samostojno pesniško zbirko, ki bo v kratkem izšla. Njegova likovna razstava v Beljaku pa bo odprta do 16. decembra, in sicer od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
Inzko vključil v pregled slovenske zgodovine. Nisem pa omenja) snovi iz obče zgodovine. S tem v zvezi je treba podati nekaj misli k zasnovi učbenika. Vključitev poglavij iz obče zgodovine, posebno še takih, ki neposredno ne zadevajo Slovencev, ima lahko dobre in slabe strani. Gotovo je pozitivno in potrebno, da je avtor prikazal vsaj v glavnih skopih obrisih zgodovinski razvoj političnih tvorb, katerim je pripadal slovenski narod v teku stoletij. Obravnavanje dogodkov, katerih vpliv je bil za slovensko zgodovino te po-
Koroška siovenska pesem
v izvedbi kamniške „Lire" je navdušita tudi v Nemčiji
Moški zbor „Ltra" iz Kamnika je pred kratkim gostovat v Zvezni repubtiki Nemčiji, kjer je vrnit obisk zboroma .Heiterkeit" iz Gissna in „Loretey" iz Duimna.
Med svojim bivanjem v Nemčiji je imet zbor „Lire " najprej koncert v Gissnu. Potem je nastopit na prireditvi v Essnu, ki ga je organizi-rato društvo tamkajšnjih stovenskih deiavcev .Sava" — prireditev je tzzveneia v pravo kuiturno manifestacijo Stovencev, ki so se srečati v tujini. V Dutmnu pa je imeia .Lira" kar tri koncerte, med katerimi je bit absotutni višek skupni nastop z gostitetjema .Heiterkeit" in .Lore-tey". Poieg tega pa so Kamničani zapeti tudi še na raztičnih priiož-nostnih prireditvah.
Ob svojem tokratnem gostovanju so pevci iz Kamnika ponesti v svet siovensko umetno in narodno pesem, v prvi vrsti pa pesmi koroških Stovencev, ki so navdušite mnogoštevitne postušatce tudi v Zvezni repubtiki Nemčiji.
Dvojezično šoistvo
drugod beieži !epe uspehe pri nas mu grozijo z iikvidacijo
V šols&ezH Ifia prazna/e/o v Poma.r/a rlva^ftlefMfco zlvofe-zlčzzega šolava N ptl agofavlfafo, <7% yrav ta arerUfef ^ap-nega šolanja pripadnikov okck narodnosti — slovenske In madžarske — klstveno prispevala k sožitja In enakopravnemu sodelovanja, predvsem pa k medsekojnema razamevanja In spoštovanja.
Zato kodo jaklleja dvojezičnega šolstva v okčlnak Lendava In Afarska Kokota posvetili vrsto manifestacij, ki jlk kodo priredili tekom šolskega leta. Proslavljanje ko predvsem delovnega značaja, tako da kodo na prlredltvak prikazali In preverili kakovost dvojezičnega poaka. TL^rafl pa kodo kaltarne prireditve, ki jlk kodo pripravili ačencl skapaj z ačlteljl, odraz aktivnosti, ki so se v zadnjik dvajsetlk letlk zelo dokro razvijale v vsek narodnostno mešanlk krajlk. V okvir praznovanja ko sodila tadl posekna pakllkaclja, v kateri kodo prikazani napori dvojezičnega šolstva od leta 7939 do danes ter predstavljeni dvojezični ačkenlkl In dragi ačnl pripomočki. Praznovanje pa kodo zakljačlll z osrednjo proslavo, ki jo predvidevajo za konec šolskega leta.
Ok leplk aspeklk, ki jlk keležljo v dvojezičnem šolstva v Po-marja, pa seveda ne Zlasti poadarjajo, da
V tem okvira je kil v	________ __________
kot ačnl jezik na vsek pomarsklk srednjlk šolak In na srednji vzgojiteljski šoli v 37arlkora,- s tem je madžarska narodnost doklla možnost dopolnilnega Izokraževanja v materinščini tadl pri nadaljnjem šolanja. K aspešnema. dela dvojezičnega šolstva pa klstveno prispeva predvsem tadl dopolnilno Izokraževanje pedagošklk kadrov ter ne nazadnje čedalje pogostejši kaltarnl In dragi stiki z matičnim narodom ter sodelovanje z madžarskimi šolami In ačlteljl.
Afedtem ko torej v Sloveniji dvojezično šolstvo rodi razveseljive sadove sožitja, pa se pri nas na Koroškem nemškonaclonalne sile pripravljajo za nov napad na zadnje ostanke dvojezičnega poaka. KND je tozadevno že dovolj jasno povedal, kam ko asmerjen nadaljnji aržarcc. Pa tadl PPO-jevskl „šo!n!k" Prlek Sllla je že zelo .pedagoško" zapisal, kako sl predstavlja rešitev,- ok razmerak, ki vladajo v koroškem šolstva, njegova zakteva po .enakopravnosti" za nemške ačence Izzveni kot goli cinizem. Pri tem pa je še posekno značilno, da svojo zaktevo — ki v zadnji konsekvenci pomeni likvidacijo tadl še sedanjik korlk ostankov dvojezične šole — opira na zakon o narodmk skapmak In zlasti na zloglasni prpfzzzzazzfšlzz^^l komplot trek strank.
prikrivajo tadl še okstoječlk pomanjkljivosti, ko treka še dopolnjevati ačnovzgojn! proces, mlnačem šolskem leta madžarski jezik aveden
stranski ali se sploh niso čutili, pa slabi povezanost in samo nepotrebno razbija predstavo zgodovinskega razvoja naroda samega. Tudi vprašanje periodizacije srednjega veka bi moralo biti podano nekoliko drugače. Velika škoda je, da ni knjiga opremljena s slikovnim materialom. Drži, da to poveča tiskarske stroške, poiskati pa bi bilo treba rešitev, da bi se premostila tudi ta težava. Premalo je tudi geografskih skic, ki so lahko kaj nazorne pri pouku.
Razumljivo je, da se lahko pojavijo pri tako obsežni tematiki tudi napake ali pomanjkljivosti, posebno ko je sestavil knjigo en sam avtor. Očitno jih je spregleda) tudi strokovni recenzent. Na strani 20 ni jasno, ali gre za izvor imena Karantanija ali za politično tvorbo. Res obstaja o izvoru besede ,kosez" vrsta teorij, ne bi bilo pa potrebno s tem v zvezi omenjanje Hauptmannove teorije o prenosu imena iz Zakarpatja. Matična hiša kartuzijanskega reda je Grande Chartreuse in ne Chartres (str. 39). Pri pregledu umetnosti bi zaslužil omembo predromanski relief iz Hodiš (str. 61, 62).
Rojstno leto izida prve slovenske tiskane knjige je 1550 in ne 1551 (str 78), saj je letnica spretno skrita na zadnji strani Abecednika (glej faksimile!). Uveljavljen način prevajanja monumentalnega Valvasorjevega dela .Die Ehre des Herzogthums Krain" je Slava vojvodine Kranjske in ne Čast kranjskega vojvodstva (str. 88). Pri pregledu baročne umetnosti je obdelano samo kiparstvo in stavbarstvo, manjka prikaz slikarstva (str. 90). V zvezi s Posojilnico v St. Jakobu v Rožu bi se lahko dodalo, da je to prva kmečka posojilnica v vsej Avstriji, saj je bila potrjena še pred sprejetjem zadružnega zakona v naslednjem letu (str. 130, 131). Na strani 155 se pogreša omenitev oktobrske revolucije poleg poprejš-ne februarske.
Vsekakor zasluži avtor posebno pohvalo, da se je lotil tako težkega in zahtevnega dela in pripravil učno knjigo slovenske zgodovine za naše dijake. S tem je znova poudarjeno, da slovenski narod ni .nehistoričen narod", da smo lahko ponosni tudi na najtežje čase našega zgodovinskega razvoja.
Janez ZiplMer-LeLcvnl^
MARtJA VILFAN	3
ČLOVEKOVE PRAVtCE
(Ob tridesettetnict Sptoine dektaraetje čtovekovih pravic)
Na dnevnem redu torej ni bito vprašanje standardov in norm za te pravice, katerih začetek vsebujejo že konvencije in priporočita Mednarodne organizacije dela, sprejetih med obema vojnama, nadaljevanje pa Splošna deklaracija človekovih pravic in posebej Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Na dnevnem redu je bilo uveljavljanje teh standardov in norm v vsakdanjem življenju; razprava je tekla a tem, kolika so v teh mednarodnih instrumentih, ustavah in zakonih držav članic zapisani standardi in norme res postali človekove pravice.
Akcija za uveljavljanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ni od včeraj. Bila je v središču pozornosti teheranske konference leta 1968, ob 20-letnici Splošne deklaracije človekovih pravic. Sledili so ji mnogi mednarodni seminarji in rezultat je študija: .uresničevanje ekonomskih, sociolnih in kulturnih pravic",^ ki je nudila osnovni material za razpravo.
Razprava je bila nujna tudi zato, ker je teta 1976 začel veljati Mednarodni pakt o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah in je s tem stopilo v ospredje vprašanje uveljavljanja teh pravic, njihovega medna-
rodnega varstva in pospeševanja po vsem svetu, še posebej pa v državah, ki se spopadajo z revščino, podhranjenostjo, nezaposlenostjo, slabim zdravjem in bednimi stanovanjskimi možnostmi.
Pa poskusimo te pravice najprej našteti. Gre za — po vrstnem redu, po katerem jih obravnava Mednarodni pakt o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah — pravico do dela, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev, do pravice ustanavljanja sindikata in članstva v njem; pravico do socialne varnosti, vštevši tudi socialno zavarovanje; pravico do varstva in pomoči družini, zlasti materam in otrokom; pravico vsakogar do primernega življenjskegat standarda zanj in za njegovo družino, pravico do varstvo pred lakoto, pravico do kar najboljšega mogočega telesnega in duševnega zdravja; pravico do enakega plačila za enako delo ter pravico do izobrazbe — s tem, da mora biti osnovno šolanje obvezno in brezplačno, in pravico do udeležbe v kulturnem življenju.
Vse te pravice so še podrobneje opredeljene v konvencijah in priporočilih specializiranih agencij.
Razprava se je osredotočila na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v
deželah v razvoju. Pokazala je, kar je sicer že na prvi pogled jasno, da pravice, razglašene v členih 2. do 15. Mednarodnega pakta
0	ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, niso v nobenem razmerju z možnostmi dežel v razvoju. To so potrdili predvsem njihovi predstavniki, ki so v razpravi dejali, da tudi oni priznavajo pravico do dela in ustreznega plačila, do varstva družine in socialne varnosti, do izobrazbe in kulture in še marsikaj, da so v mnoge ustave v dobri veri sprejeli vse te obveznosti, toda zaman, kajti ne morejo jih izpolnjevati — kljub dobri volji ker uresničevanje teh pravic zahteva sredstva, s katerimi ne razpolagajo, in ker jim to onemogoča mednarodni položaj.
Manj razvite dežele, v katerih prebiva 64% svetovnega prebivalstva so po letu 1970 v poprečju dosegale 4,1% povečanje bruto nacionalnega dohodka. Večino fega pa sta odnesla visok naravni prirastek prebivalstva in inflacija. Zelo malo ali pa celo nič se ni izboljšal obupno nizki življenski standard
1	milijarde in 100 milijonov ljudi.
Statistike, ki jih navoja študija, kažejo, da se ne povečuje samo razlika med razvitimi in nerazvitimi deželami, temveč se tudi v samih deželah v razvoju povečuje razlika med življenjskimi pogoji mestnega in kmečkega prebivalstva ter med kategorijami prebivalstva z najvišjim in najnižjim dohodkom.
Številni prebivalci Azije, Afrike in Latinske Amerike le životarijo, često na robu lokote.
Milijoni, ki se selijo s kmetov v mesta, ne najdejo zaposlitve. Nastanjajo se v ogromnih, vse bolj razprostranjenih „slumih" ali prehodnih taboriščih, kjer jih revščina, pomanjkanje osnovnih higijenskih pogojev, nepismenost, podhranjenost in pomanjkanje vsake perspektive naravnost ženejo v delinkvenco.
Eden največjih socialnih problemov da-našnjega sveta je nezaposlenost ali nezadostna zaposlenost, ki nikjer ni tbko kritična kakor v državah v razvoju. Treba bi bilo že sedaj (leta 1978) odpreti 200 milijonov delovnih mest, v bodočnosti pa z ozirom na rastoče šfevilo prebivalstva še mnogo več. Le tako bi prebivalci teh dežel lahko uresničili pravico do dela.
("Dalje z? prllrozln;! sJevll^l)
4 Uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic problemi, politika, napredek, Ivtanouchehr Ganji, posebni poročevalec Komisije za človekove pravice. Združeni narodi E/CN.4/lf08/Rev. 1. študija na S54 straneh velikega formata obravnava standarde in norme, posebej probieme v zvezi z uresničevanjem teh pravic v državah in razvoju, v socialističnih državah Vzhodne Evrope in v dr-vah razvitega tržnega gospodarstva. Sledi pregled dejavnosti mednarodne akcije za varstvo in pospeševanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Za vse države avtor prilaga tudi bogat statistični material in končuje s priporočili.
O razvitih zahodnih državah študija ugotavlja, da so v pogledu ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic v primerjavi z državami v razvoju dosegle zelo veliko, v primerjavi s svojim lastnim bogastvom pa ne dovolj. Kar zadeva socialistične države Vzhodne Evrope, študija navaja kot problem dejstvo, da se zaradi v teh deželah domnevne Istovetnosti interesov posameznika z interesi države podcenjujejo ovire za ekonomski in socialni razvoj in da iz istega razloga, kadar pride do spora med posameznikom in oblastjo, vedno prevladajo državni interesi.

Beneški Siovenci obiskati Koroško
Beneški Siovenci živijo v geografsko najboij zahodnem deiu slovenskega jezikovnega območja. Znano je, da tam živijo že doiga sto-iefja, kijub temu pa se morajo že vedno boriti za najosnovnejše narodnostne pravice. Torej deiijo usodo zatiranih narodov in so zato tudi nam koroškim Siovencem zeio btizu. Poieg njihove narodnostne zapostavijenosti imajo veiike gospodarske težave in je zato večina miadih iz Siovenske Benečije na deiu v tujini. Poieg tega pa je Benečijo hudo prizade) nedavni potres tako, da je ta prede) siovenske zemije bii domaia porušen. Vseeno beneški Siovenci vztrajajo na svoji zemiji, gojijo stike z matičnim narodom in tudi s koroškimi Siovenci.
Pretekio nedeijo je namreč gia- Vcbiiu njihovega giasiia se je od-siio beneških Stovencev Novi Mata- zvaio nad osemdeset bratcev, tako, jur organizira) iziet na Koroško, da so napoiniii dva avtobusa. Pot
šaš**-.	r.

M	n ! ' ^	y<^
- 	^ A	J
Izredna dejavnost
Največji jugoslovanski otok Krk, ki je izredno turistično razvit, postaja tudi industrijsko pomembno področje. Na skrajnem severnem delu otoka v kraju Omišalj in njegovi okolici so trenutno kar tri velika gradilišča — terminal jugoslovanskega naftovoda, gradnja mostu z otoka na celino in gradnja petrokemijskega kompleksa. Dela na slednjem dobro napredujejo in po dveh mesecih že lahko opazimo konture tega bodočega industrijskega giganta. Trenutno so dela v polnem teku. Kakor računajo bo gradnja tega petrokemijskega kompleksa trajala najkasneje do leta 1982. Le-ta bo na leto proizvajal okrog 1,8 milijona ton petrokemijskih proizvodov v skupni vrednosti 550 milijonov dolarjev. Samo na tem petrokcmijskem kompleksu na Krku bo našlo delo okrog 1000 ljudi.
Vzporedno, kakor smo že omenili pa se mrzlično gradi most z otoka na ce-iino preko katerega bo speljan naftovod, vodovod in pa seveda tudi cesta; kot glavni opornik pa bo služi) skalni vmesni otok Sv. Marko. Tu gre torej za dva mostova, ki bosta združena v enega. V prihodnjem letu bo že mogoče priti na otok Krk preko 11 m široke ceste, kar bo seveda velika pridobitev, saj ne bo treba več poleti v sezoni tudi po ure čakati na trajekte, da prepeljejo vozila in potnike na otok ali obratno. Iz kraja Črišnjeve pri Kraljeviči bo most v 390 m dolgem preskoku dosegel otoček Sv. Marko, nato pa po drugem, 244 m dolgem mostu otok Krk. Most med celino in otokom Sv. Marka, ki se pne 60 m nad morsko gladino, bo najdaljša tovrstna konstrukcija na svetu. Sedanji prvak,
most v kraju Gladesville v Avstraliji, je namreč dolg ,!e" 305 m, pa tudi po višini (41 m) ne dosega novega objekta na severnem Jadranu. Tudi manjši most, ki se pne med otokom Sv. Marka in Krkom, ni tako majhna stvar, saj se uvršča kar na sedmo mesto med tovrstnimi objekti na svetu.
Z izgradnjo tega mostu se bo končno uresničila zamisel, ki se je porodila že pred 70 leti v času avstroogrske monarhije, vendar s to razliko, da so takrat načrtovali most za železnico, medtem ko bo ta služi) cestnemu prometu in naftovodu, o katerem se takrat prav gotovo še nobenemu sanjalo ni.
jih je vodita preko Trbiža, Beijaka mimo južne obaie Vrbskega jezera v Ceiovec, od tam k vojvodskem prestoiu na Gosposvetskem poiju, spet nazaj v Ceiovec, kjer so si od zunaj ogiedaii Zvezno gimnazijo za Siovence, ter k Mikiavžu v Biičovsu, kjer so se pokrepčati ter nazaj domov na svoje domove.
iziet po Koroškem je Beneškim Siovencem pripravita Siovenska prosvetna zveza. Na poti po Koroški jih je spremijai tajnik Andrej Kokot. Ob tej priiožnosti jim je med drugim obraziožii tudi kuiturni po-iožaj Siovencev na Koroškem. Ob vojvodskem prestoiu je kajpada tekia beseda o siovenski zgodovini. Prijetno so gostje iz Benečije biii presenečeni nad impozantno zgradbo Siovenske gimnazije in pri tem ugotavijaii, da pri njih nimajo niti najosnovnejšega pouka v svoji materinščini in se morajo posiuže-vati iastnih moči, da iahko ohranjajo svoj materin jezik.
V Biičovsu, kjer so se zadržati na kosiiu, je gostom spregovori) tudi podpredsednik Zveze siovenskih organizacij in biičovski župan Han-zej Ogris. Le-ta jim je predočii narodno poiitično situacijo na Koroškem. Nagiasii pa je tudi, da se Koroški Siovenci močno zanimajo za usodo beneških Siovencev ter da jim v njihovi težki borbi za obstoj stojimo ob strani.
izidor Predan, giavni urednik No-vega Matajurja, je v svojih zahvai-nih besedah izrazi) zadovoijstvo nad prijetnim srečanjem s Koroškimi Siovenci. Njihov obisk bo gotovo doprinese) k utrditvi narodne zavesti, je dejai Predan in se pri tem spomnii veiikega rodoijuba in pesnika beneških Siovencev ivana Trinka Zamejskega.
Ob siovesu pa je na obeh straneh izražena žeija, da bi kmaiu spet prišio do podobnega srečanja bodisi na Koroškem ati v beneški Sioveniji.
Žetezna Kapla
V Železni Kapli so bile žene že vedno zelo aktivne, odločne in borbene. Prav zaradi tega in zaradi zvestobe do svojega ljudstva, je bilo mnogo kapelskih žena med drugo svetovno vojno, ko je pri nas vladal fašizem, v zaporih in zloglasnih taboriščih.
To borbenost prenašajo žene, ki so preživele morijo zadnje vojne na mlajše s tem, da še danes posegajo aktivno v družbeno življenje. Vzor in gonilna sila v Kapli je stara borka Kuhar Leni, ki se ne ustraši nobenega dela, čeprav ni več med mlajšimi. Odlikuje jo tovariški in človeški odnos do soobčanov. Prav zaradi te-
Razpis
glasbenega ponAa
Po uspešnem pričetku ietošnje spomiad) v Piiberku, se je Siovenska prosvetna zveza odiočiia, da bo to dejavnost razvita tudi na Gurah, v Rožu in Ziii.
Torej vabimo starše, ki bi žeieii, da bi se njihovi otroci naučit) kakšen instrument, da svojega otroka prijavijo pri Siovenski prosvetni zvezi v Ceiovcu aii pa pri krajevnih prosvetnih društvih, ki bodo skrbeia za organizacijsko izvedbo giasbenega pouka.
Poučevati se bodo siedeči instrumenti: trobiia {trobenla, pozavna, bas, rog itd ), pihata (kiarinet, fiavta, saksofon itd.), kiavir, harmonika, kitara in vioiina.
Pouk se bo odvi)ai v Biičovsu aii pa v tistem kraju, kjer bo zadostno števiio prijav.
Vsi tozadevni pogoji bodo staršem sporočeni po prijavi njihovih otrok. Danes pa iahko že sporočamo, da bodo pogoji zeio ugodni in da bodo otroke učiii kvaiificirani strokovnjaki na giasbenem področju.
Siovenska prosvetna zveza
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10/i
ga žanje veliko uspehov tako na kulturnem kakor tudi na političnem področju.
Pred nedavnim je pripravila kuharski tečaj, ki je bil izveden na strokovno visoki ravni. Udeležile so se ga žene iz Kaple in kapelških grap. Tečaj je vodila visoko kvalificirana učiteljica Pepika Levstek. Udeležba na tečaju — prvi dan se je zbralo 15, zadnji dan pa že 35 žena — priča o potrebi oz. zanimanju žena	po	nadaljnji	izobrazbi na	tem
področju. Strokovna učiteljica je s svojim izrednim znanjem in s svojim prisrčnim odnosom do vseh odločilno prispevala k uspehu tečaja.
Na programu pa ni bito samo kuhanje, temveč tudi informacije o hra-noslovju in o gospodarski uporabi živil. Vsi, ki so imeli priložnost videti ali	celo poskusiti	pripravljanje	jedi,
so bili	navdušeni.	Pa tudi družabnosti	ni	manjkalo,	saj so imele	žene
priložnost, v skupnem krogu izmenjavati mnenja in izkušnje, skratka pokramljati tudi o tem in onem.
Ker je bil kuharski tečaj organiziran v okviru krajevnega odbora Zveze slovenskih žena v Železni Kapli, so kapelške žene na zaključno slovesnost povabile tudi predsednico in tajnico Zveze slovenskih žena — Mileno Groblacherjevo in Ančko Kokot.
Med gosti je bil tudi ravnatelj glavne šole Leopold Zwo!f, ki je omogočil, da so tečajnice dobile na razpolago lepo opremljeno kuhinjo v glavni šoli.
Organizatorka tečaja Kuhar Leni se je v kratkih in prisrčnih besedah zahvalila vsem ki so prispevali, da je bil tečaj tako uspešen, posebno pa seveda strokovni učiteljici Levstikovi.
Vse udeleženke tečaja so bile mnenja, da jim je bil izredno koristen, da so se mnogo naučile in da bi se še rade srečale na podobnih tečajih, ki so izredno pomembni za nadaljnje izobraževanje na kuharskem področju.
KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZVEZE SLOVENSKE MLADiNE V ŽELEZNt KAPLi
vabi
na javno radijsko oddajo
„Spoznava;mo svet m domovino"
ki bo v soboto 25. novembra 1978, s pričetkom ob 19.00 uri v hoteiu Obir v Žeieini Kapii.
V okviru te oddaje bo tudi koncert, na katerem bodo nastopati ob spremijavi ansambia „Mojmira Sepeta", MAJDA SEPE, MARJANA DRŽAJ, OTO PESTNER in JANKO ROPRET.
Vsi prisrčno v^MjeH:
Otvoritev trgovine za športne potrebščine na Brnci
Na stikaiišču treh aipskih dežei Furianije-Juiijske Benečije, Siove-nije in Koroške, na Brnci je znana tovarna športnega orodja Eian iz Siovenije zgradita novo sodobno urejeno tovarno, v kateri bo zapo-sienih okrog 100 ijudi. Poieg tega bo v okviru te tovarne deiovaia trgovina s športnimi potrebščinami. V soboto 2. decembra bo ob 10. uri dopoidne otvoritev te trgovine, ki bo poieg proizvodov te tovarne — smuči, prodajata tudi druge športne potrebščine. Poseben poudarek bodo daii tistim športnim artikiom oz. proizvodom, katerim zmagovaiec svetovnega pokaia ingemar Stenmark daje največ prednosti.
V torek 19. decembra pa bo Koroška doživeta poseben dogodek, saj bo takrat trikratni zmagovaiec za svetovni pokai Stenmark skupno s svojim trenerjem Hermannom Nogierjem obiska) novo športno trgovino na Brnci, kjer bo od 16.30 do 18.30 ure dajai avtograme in na razpotago koroški športni javnosti. Koroški ijubiteiji zimskega športa so prisrčno vabijeni, da ne zamudijo te enkratne priiožnosti, srečati se z do sedaj najboijšim smučarjem v novi in aktraktivno urejeni trgovini na Brnci, Karntner Strafje 48.
Koroški večer v Radovijici
Med kulturno skupnostjo, Zvezo kulturnih organizacij občine Radov-ijica in Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu že vrsto let obstojajo tesne prijateljske vezi. Tako vsako leto pride do vsaj enega medsebojnega gostovanja na Koroškem odnosno v Radovljici.
V okviru tega sodelovanja je pred nedavnim z velikim uspehom na Brnci in v Železni Kapli gostovala dramska skupina Anton To-
Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu
V pretekiem šoiskem ietu je v organizaciji Siovenske prosvetne zveze biio izvedeno prvo tekmovanje za braine značke na Koroškem. Da bo miadina poieg obveznega šoiskega branja segia še po drugih ieposiovnih deiih, razpisuje tudi za šoisko ieto 1978-79
TEKMOVANJE ZA BRALNE ZNAČKE
Prijave za tekmovanje so možne pri krajevnih siovenskih prosvetnih društvih in v siovenski študijski knjižnici v Ceiovcu, Tarviser Strafje 16, kjer bodo zastopniki društev aii posamezniki dobiti vse tozadevne informacije.
SPD ..Bisernica" v Ceiovcu prireja vrsto izobraževainih predavanj o
ZGODOViNi SLOVENSKEGA NARODA iN SLOVENSKi NARODNi MANJŠiNi NA KOROŠKEM
Prvo predavanje v tem skio-pu bo v petek 24. novembra 1978 ob 19. uri v Kiubu ^Prežihov Voranc" v Ceiovcu, Benediktinski trg 5/i.
Predavat bo Mirko Štukeij, študent zgodovine na Dunaju, o temi ..Fevdaino ijudstvo" (naseiitev Siovanov, Samova država, agrarna in narodna podoba fevdainega ijudstva, kmečki upori).
PrMrčno
maž Linhart iz Radovljice z veseloigra Ta veseli dan (j)li Matiček se ženi. Teden dni zatem —preteklo soboto — pa so se v Radovljici mudili koroški kulturniki. Tam so bili gost zgoraj omenjenih organizacij in v osnovni soli A. T. Linhart priredili koroški večer. Šlo je za kul-turno-intormativno prireditev. Uvodoma so namreč odprli razstavo, v kateri je bila prikazana borba koroških Slovencev za njihove narodnostne pravice, zatem pa je sledil kulturni spored. Predtem pa je spregovoril predsednik za mednarodne stike pri občinski konferenci SZDL občine Radovljica Jošt Role, ki je ob tej priložnosti izrazil vso solidarnost in podporo koroškim Slovencem ob prizadevanju za njihov narodni, kulturni in gospodarski obstoj. V imenu gostov pa je številnemu občinstvu govoril tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser in se v glavnem bavit s trenutno narodno politično situacijo koroških Slovencev. Izrazil je zadovoljstvo nad močnim zanimanjem matičnega naroda in ostalih narodov in narodnosti Jugoslavije za položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Pozdravi) je, da je v zadnjem času uspelo premakniti položaj tudi na gospodarskem področju, ki je za obstoj manjšine med drugim tudi zelo potreben.
V kulturnem delu prireditve je Obirski ženski oktet, pod vodstvom Valentina Polanška pel skladbe znanih skladateljev in je pri občinstvu bit sprejet z velikim navdušenjem. Recitacijska skupina A. T. Linhart v Radovljici pa je brala pesmi Milke Hartmanove, Andreja Kokota in Valentina Polanška. Slednja sta se s po eno pesmijo občinstvu predstavila tudi sama. Z izvedenim sporedom je občinstvo bilo vidno zadovoljno, zadovoljni pa so bili tudi naši gostujoči. S tem pa je bilo gotovo z uspehom izvedeno eno izmed tistih srečanj, ki ki utrjujejo vez med Slovenci na Koroškem in v Sloveniji.
Zaključno naj bo še povedano, da je gradivo za informativno razstavo deloma prispevat tudi Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu.
25 let Slovenskega planinskega društva v Celovcu
Sfovensko pfaninsko društvo v Celovcu je v soboto vabiio v „Aulo slovenico" v Celovcu na planinsko razstavo fotografa Jaka Čopa v počastitev 200-letnice prvega pristopa na vrh Trigiava in 25-letnice obstoja Siovenskega pianinskega društva v Celovcu ter na občni zbor Stovenskega pianinskega društva s skromno siovesnostjo ob priioinosti 25-ietnice društvenega obstoja.
Jubilejne prireditve so se poleg številnih članov slovenskega planinskega društva udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije s predsednikom dr. Miho Potočnikom na čelu, zastopniki planinskih društev iz Slovenije in Trsta, predstavniki naših narodnih organizacij ter prelat Aleš Zechner.
Kot že omenjeno je bila obogatitev in popestritev sobotne prireditve vsekakor razstava oziroma otvoritev, katere se je osebno udeležil avtor in mojster čudovitih planinskih motivov Jaka Čop, ki je ob tej priložnosti sam vodil skozi razstavo in. seznanjal publiko z razstavljenimi slikami. Že iz slik samih si lahko ugotovil, da gre tu za planinca in umetnika fotografije, ki se lahko kosa z evropskim vrhom na tem področju. S fotografijami je opremil številne publikacije s planinsko tematiko in razstavljal doma kakor tudi v tujini. Med številnimi priznanji in odličji je posebno priznanje avtorju za njegovo življenjsko delo Prešernova nagrada Gorenjske. Naj še povemo, da je avtor prežet planinec, saj bi drugače takšne lepe slike nikakor ne mogle uspeti.
Po otvoritvi razstave je bil občni zbor, na katerem je predsednik nadzornega odbora inž. Danilo Kupper poročal o nastanku in zgodovini Slovenskega planinskega društva, ki letos obhaja 25-letnico svojega obstoja. Med drugim je naglasil, da so si koroški planinci na ustanovnem občnem zboru 11. januarja leta 1953 zadali cilj, da si zgradijo svojo lastno planinsko postojanko. Ta cilj so uresničili leta 1968 in naslednjega leta. 1. junija je bila slovesna otvoritev. Pri gradnji koče so pomagali gorenjski planinci. Tovariš Kupper se je ponovno zahvalil navzočemu organizatorju takratnih delovnih akcij pri gradnji slovenske koče tovarišu Franju Kločniku za storjeno pomoč.
Kot pomembno akcijo naših planincev je omenil markiranje poti in namestitev dvojezičnih krajevnih napisov, za katere je značilno, da so edini v Avstriji preživeli prosluli „Tafe!sturm", kar potrjuje, da je planinska publika tolerantnejša od ostale. Kot naidaljnje akcije je omenil odkritje spominske plošče v slovenski planinski postojanki žrtvam protifašističnega boja pod Arihovo pečjo in številna srečanja s planinci iz matične dežele in iz zamejstva. Pri tem je obžaloval, da v medsebojnih odnosih med našimi planinci in planinskimi organizacijami večinskega naroda še ni moglo priti do večjega obsega, ven-
dar pa upa, da bo tudi v tem pogledu „koroški čas postal bolj zrel".
Kakor je tovariš Kupper poročal o zgodovini naše planinske organizacije, tako je tajnica društva Rezika Iskra poročala o delu od zadnjega občnega zbora pa do danes. Tudi ona je izrekla vso zahvalo dežurnikom, ki zvesto skrbijo ob sobotah, nedeljah in praznikih za oskrbo koče, ki je v teku let postala dom srečanja in privlačna izletniška točka.
Po razrešnici odbora je bil v glavnem potrjen stari odbor s pritegnitvijo mladine. V svojem in v imenu obeh odborov se je za zaupanje zahvalil predsednik Lubo Urbajs in izrazil željo, da bi vsi prispevali svoj delež v dobrobit slovenske planinske organizacije na Koroškem.
Med številnimi gratulanti ob jubilejni prireditvi našega društva so bila zastopana Planinska zveza Slovenije, planinska društva iz matične dežele in zamejstva ter Zveza slovenskih organizacij. Tako je predsednik dr. Miha Potočnik čestital našemu jubilejnemu društvu v imenu PZS in PZJ, ki združuje v svojih vrstah 200.000 aktivnih planincev in planink. Med
drugim je naglasil, da vedo, da koroški planinci živijo v težavnih razmerah, zato podpirajo naš boj za pravice slovenskega življa na Koroškem in v Avstriji za dosledno in popolno izpolnitev državne pogodbe, zlasti člena 7. „Mi v tem smislu upamo, da se bo naše sodelovanje še naprej razvijalo in da bo zlasti mladi rod slovenskih planincev na Koroškem spoštoval tradicije in slavno častno zgodovino slovenskih planincev na Koroškem, ki se kuje skoro že Stoletje." V zvezi z dvestoletnico praznovanja prvega pristopa štirih Bohinjcev na vrh Triglava je dejal, da je bil ta podvig za tiste čase junaško dejanje in dokaz, da domači ljudje zmorejo najtežje naloge, če se jih lotijo. „V teh 200 letih smo doživljali tudi narodnostni boj okrog Triglava. Tega Triglava so se lastili mnogi tujci, mnogi ljudje pa so prišli v našo deželo z osvajalnimi nameni, z nameni potujčevanja. To smo v svoji zgodovini vednp odklanjali in dokazali, da takih obiskov ne želimo, zlasti med drugo svetovno vojno, ko nas je vse hotel uničiti in zbrisati z zemlje fašizem in nacizem. Vendar zgodovina je razsodila in obsodila takšna prizadevanja in danes je Triglav svoboden. Vedno smo odklanjali osvajalce, potujčevalce, vendar smo bili vedno veseli vseh prijateljev, ki so prihajali k nam od koderkoli. V tem smislu gojimo tudi te medplanin-ske stike z nemškimi planinci iz Ko-
roške s člani Alpenvereina, Natur-freunde in s planinci iz Furlanije-Julijske krajine."
Predsednik Potočnik je naglasil tudi skupna srečanja med zamejskimi in planinci iz matične dežele ter pri tem ugotovil, da smo ena sama družina, ki pravzaprav predstavlja združeno Slovenijo, ne glede na to, koliko in kje nas še delijo državne meje. Naš cilj je, da bi bil svet v bodoče boljši, da bi bil to svet miru, svet brez sovraštva, svet sodelovanja in da bi meje postajale ne tisti plot, ki nas loči v sovraštvu, ampak da bi bilo teh mej manj in čim manj opaznih, da bi se dobri ljudje predvsem med seboj lahko shajali, pogovarjali, srečavali in živeli v miru in prijateljstvu.
V imenu Zveze slovenskih organizacij, katere član je Slovensko planinsko društvo, je jubilantu ob 25-letnici obstoja čestital in se zahvalil za vse njegovo delo predsednik ZSO in nekdanji prvi predsednik nadzornega odbora slovenskega planinskega
Lepote slovenskega planinskega sveta
predstavljene na razstavi fotografij Jaka Čopa
Slovensko planinsko društvo v Celovcu je v letošnjem planinskem jubilejnem letu ob 25-letnici svojega obstoja in 200-letnici prvega pristopa na Triglav priredilo v avli slovenicai v Celovcu planinsko foto razstavo znanega planinskega fotografa Jake Čopa. Že samo ime da slutiti, dai gre tu za znano gorenjsko sorodstvo Čopov. Kot je bil slavni Joža nedosegljiv v navpičnih stenah, tako je njegov nečak Jaka velikan na področju planinske fotografije.
S to razstavo, ki je odprta še danes v petek, je Slovensko planinsko društvo, ne samo bogato popestrilo svoj društveni jubilej, temveč ustreglo tudi
široki in pestri paleti publike, ki je za tako zvrst fotografije še posebno dovzefna.
Višek sobotne otvoritve je bila vsekakor navzočnost avtorja razstavljenih slik, ki je na izredno zanimiv, prisrčen in jedrnat način seznanil navzočo publiko s svojimi umotvori. Nad sto slik je razstavljenih in vsaka stika zase je umetnostna zgradba, v katero je vloženo mnogo znanja, truda in ne nazadnje še gorniških sposobnosti. Vse to je v najvišji meri združeno v osebi Jake Čopa.
Razstavljene slike predstavljajo Julijce s Triglavom, okoliškimi dolinami ter posebnostmi tego gorskega sveta, med katerimi je posebej omenil viharnike, fo je drevje visoko v gorah, ki je obsojeno na trd boj z naravo. Pri tem je avtor naglasit, da so viharniki simbol naroda!, ki se mora težko boriti za svoj obstoj.
Jaka Čop, ki se skoraj že pot stoletja ukvarja s fotografijo, je opremil že celo vrsto publikacij s planinsko tematiko. Razstavljal je doma in v tujini ter izdat tri knjige — Raj pod Triglavom, Svet med vrhovi in Viharniki. Za svoje uspešno delo na področju fotografije je Jaka Čop prejel celo vrsto priznanj in odličij.
Kot že omenjeno je razstava odprta še danes 24. novembra. Kdor je še ni videl, naj ne zamudi priložnosti in jo obišče, ne bo mu žal.
društva dr. Franqi Zwitter. Mislim, da gre predvsem planinskemu društvu zahvala — je dejal — da je ves čas zelo uspešno delalo predvsem tudi pri krepitvi narodne zavesti. Kajti gojitev ljubezni do planin pomeni gojitev ljubezni do zemlje in do njenega človeka, do njegove besede in pesmi. Vse to je planinsko društvo skozi 25 let delalo, zato iskrena mu zahvala. Posbno zaslugo ima Slovensko planinsko društvo, kakor smo slišali iz ust predsednika PZS, tudi pri utrjevanju in krepitvi enotnosti med slovenskim narodom. Mislim da je prav koča na Bleščeči planini simbol te enotnosti in solidarnosti vsega slovenskega naroda, saj je postala prav s pomočjo vseh Slovencev in je to simbol naše neuničljive enotnosti, katero hočemo gojiti tudi mi naprej. Prav tako so vsakoletna srečanja planincev iz Slovenije, bratov iz Trsta, Gorice, Beneške Slovenije in koroških planincev manifestacija neuničljive enotnosti slovenskega ljudstva. In tako nam pomagajo v naši borbi za dosego tistih ciljev, za katere se borimo, za uresničitev člena 7 državne pogodbe, kajti to je še vedno prvenstvena naša naloga, da na tej zemlji, ki jo tako ljubimo, ki je tako lepa, dosežemo enakopravnost. V tem smislu želim društvu v bodoče še mnogo uspehov predvsem tudi v svojem neposrednem ožjem delokrogu na področju planinstva.
Poleg številnih čestitk in daril zastopnikov društev je predsednik PZS dr. Miha Potočnik predal našemu jubilejnemu društvu dragoceno plaketo z vgraviranim Triglavom, s simbolom, ki povezuje in združuje, ter diplomo in dragocen knjižni dar za planinsko knjižnico.
Kot razveseljiv dogodek jubilejnega občnega zbora naj še omenimo, da smo odbor pomladili. S tem se odpirajo nove možnosti vključevanja mladine v naši planinski organizaciji, zlasti tudi iz območja slovenske gimnazije v Celovcu. V popestritev in obogatitev jubilejne slovesnosti so naši planinci pridobili tudi Marjana Srienca, ki je recitiral in tako dal prireditvi svečanejše obeležje.
Naj ob tej priložnosti izrečemo zahvalo razstavljalcu planinskih fotografij Jaku Čopu, da je bil pripravljen ustreči slovenskemu planinskemu društvu in tako navzočim, ki so si ogledali razstavo, nuditi poseben užitek, ki bo vsem ostal v nepozabnem spominu.
''MaMaH-MM-aM'*"****""*"""**"**"****'"***"*""*"
JANEZ ŠVAJNCER	47
Pridi k potoku
Nezaslišano, ali ne? Tudi jaz sem popolnoma tega mnenja. Psi spadajo v utice, ljudje v stanovanjske hiše... Ah, vroče mi je.. . Tekel sem naravnost sem, ko sem videl toliko svetlobe."
Ravnatelj Gvido Zorec se je zadržal. Nikakor ni dojel, ah je Gregor Šipek zares nezrel in ne dojame pomena vprašanja, bi vznemirja stanovalce, ali pa se kratko in malo ogiba vsega, bar ga k čemu obvezuje. Kakor da je pogodil njegove pomisleke, se je mladi učitelj že oglasil.
..Tovariš ravnatelj! Torej mislite, da ni prav, ker imam Psičko Abo pri sebi? Povem vam, da je čudežna psička. Povabil vas bom, ko bo napočil primeren čas. Moram še izdelati sistem do popolnosti. Zelo je dojemljiva za uk. Karkoli poskušam, se mi posreči. Seveda ne takoj. O, porabim dosti živcev. S psičko Abo hočem dokazati, da je žival mogoče naučiti mnogo veščin, ki jih nepoučen človek ne sprejme za možne. Recimo sporazumevanje z besedo. Ugotavljam zakonitosti zvoka in šuma. Moj glas povzroči v psičkinih usesih Valovanje, ki se prenaša od nje k meni nazaj in obratno.
„Nehaj, Gregor! Pojdi na pasjo farmo in jim tam raz-lagaj svoja spoznanja," je ostro navrgla Špela Hreščak. „Ali smo prišli sem na tvoje predavanje? Zakaj si pa zamudil. Sploh ti ne verjamen, kar si povedal v obrambo. Zmeraj si ntediš odgovore v svoj prid. Sem te ze prebrala od začetka dokonča."
.Jaz tudi," je pritrdila Zinka Meglič. Hotela je sodelovati v pogovoru, pa se ji je spet naredil cmok v grlu.
Dragica Flis je občudovala Gregorja Šipka. Vsaka beseda, m jo je izrekel, ji je pomenila veliko. Gregorja je prištevala ^ed domiselneže in duhoviteže. Znajde se v vsakem položaju K) jo najbolj privlači. Rada bi bila z njim, pa se ji odmika
in zaman se napreza, da bi ga imela zase. Ko je zadnjič čakala nanj pri potoku, je mislila, da se bo sesedla od slabosti. Nenadoma jo je zagrabilo. Ta Zinka!
Ne se ji pokazati, kako trpi, smejala bi se ji in norčevala iz njene tankočutnosti. Sama mora preboleti razočaranje. Špela pa ji je dajala upanje. Dopovedovala ji je, da Gregor zanjo ni izgubljen. Mar ne opazi njegovih vročih pogledov? Želi si jo, to je kakor dve in dve je štiri. V redu. Toda to so prazne in obetavne besede, ki se ne uresničijo.
Koliko sploh se je izpolnilo od tega? Še ta črv zavisti se ji je zaplodil v prsih. Pravijo, da Gregor hodi k Zali Merhar. Mar res? Ne, ne sme pomisliti, da mu ga je speljala.
„Ali ste se vsi zarotili proti meni?" Gregor Šipek je vstal in držal poln kozarec v roki. „Vam psička Aba moči stanovanja? Ne, ne morem trditi tega. Ali čečka po stenah? No, jasno mi je, da ji vsaj tega ne boste naprtili. Poglejte otroke naših kolegic. Pazite malo nanje in boste strmeli. Kdo čečka po stenah? Prosim pojasnila. Molčite? Mene pa dolžite samo zato, ker sem ljubitelj malih živali. Psička Aba ima pravico do življenja kakor jaz, vi in vsi drugi."
Špela Hreščak je čutila na sebi Gregorjeye poglede. Nesramnež, se ji je zapeljalo po glavi, njeno Vidko dolži. Sama jo je že večkrat zalotila pred stenami. Rekla je možu Tomažu: ti, skrivaj svinčnike, penkale in kulice pred Vidko. Ne morem je odvaditi čečkati po stenah. Naj ji kar naprej stojim za hrbtom in jo sekam po prstih? Ti toliko potuješ, skrb zanjo in za Katico pa prepuščaš meni. Ne morem se sprijazniti s tvojo trditvijo, da naj samo matere pazijo na otroke, dokler so majhni. Dolžnost je razdeljena enako na naju oba.
„Ja kdo pa čečka?" je vprašal Praprotnikov Jurij, iztegoval vrat in lovil poglede okoli sedečih.
..Prizadeti so med nami. Sami nojbolje vedo, kako je s tem," je mirno rekel Gregor Šipek.
,,Ne, nočem več poslušati tvojega natolcevanja!" Špela Hreščak je pograbila torbico in odhitela med mizami.
25
Tilda Čok je zamerila Ferencu Palirju, da ji ni pisal. Poslal ji je dve razglednici in pismo, ki ga je dobila, ko je
jablana pred hišo odvrgla zadnje liste.
Čakala je vsak dan in nemirno pogledovala na cesto, po kateri je prihajal pismonoša Lojz Kovič. Gledala ga je tako milo, da je uganil njene misli in ji že od daleč odkimaval. Zakaj ne piše, ga je spraševala. Ne vem, ji je odgovarjal in še tam na cesti obračal glavo proti njej.
Nič posebnega ni doživela v tem času. Ko so trgali koruzo, se je prehladila. Rosilo je, na sebi pa je imela tanko bluzo. Mati jo je svarila, vendar se ni zmenila zanjo. Mene se ne bo prijela nobena bolezen, ji je odgovarjala in se zaprla vase.
..Tilda, meni lahko zaupaš," je rekla mati Francka. „Ne-kaj se dogaja s teboj. Nikar mi ne taji. Nisem priplavala po suhem potoku, da bi ne čutila. Rada bi ti pomagala, a ne morem. Ničesar se nisi izučila. Rekla sem ti, se spomniš. Tilda, izuči se za šiviljo. Nisi me ubogala, zdaj se ti pa otepa. Govorila sem s Tavčarjevo Irmo. Poznaš jo, obrti nima, a ženske hodimo k njej, da se nas ne more odkrižati. Obljubila mi je, da te bo vzela k sebi. V uk ne moreš, ker si že prestara, bo te pa izučila. Nikdar ti ne bo škodilo. Je le bolje, da sama šivaš. Ni vrag, da se ne bi zlotila. Tudi k tebi bodo prihajale dekleta in ženske in ti prinašale blago v delo. Spomagala si boš. Tudi dinarčki ti bodo lepo po malem kapljali v žep."
„Ne bom šla k Tavčarjevi Irmi."
„Zakaj pa ne? A se ti je zamerila? Sta si vidve na bojni nogi? No, le povej mi, da zvem resnico."
..Nimaš kaj zvedeti, mama. Šla bom v Nemčija."
Mati Francka je vzdihnila: „Moj bog, tudi tebe vleče v svet. Toliko je že tam naših ljudi. Bodo že brez tebe naredili, da bo prav. Dekle se hitro izgubi. Nevarnosti prežijo na vsakem vogalu. Prideš kakemu nevarnemu dedcu v roke in se več ne izkoplješ iz greha."
Tilda se je zasmejala. „Mama, ne govori neumnosti. Jaz imam svojega Ferenca. Midva se bova poročila, ko bo zaslužil dovolj denarja. Kupila si bova hišo."
„Kaj bi si kupovala. Parcelo vama dava midva z očetom. Postavita si hišo, da bomo dobili poleg naše podrtije nekaj novega in lepega. Ko sem se peljala v mesto, sem videla, da
O — Štev. 47 (1893)

24. november 1978
Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš
Strokovnjak; so ugotovili, da se najlaže in najbolje nauči tujega jezika otrok, ki je star 4 do 12 iet. Kasneje se sposobnost dojemanja že zmanjša in tudi Če se otrok jezika nauči, ga bo govoril s tujim naglasom. Po zadnjih raziskavah pa se je pokazalo še to, da so otroci, ki govore poleg materinščine še kak jezik, bolj samozavestni in zrelejši.
Posebno poglavje v učenju tujih jezikov je dvojezičnost. Otrok, ki mora govoriti dva je-zika namesto enega, se bo mnogo bolje naučil obeh in ju bo tudi laže in spretneje uporabljal. Dveh jezikov se z lahkoto nauče otroci, ki imajo starše dveh različnih narodnosti, ali totroci, ki govorijo s starši v materinščini, z vrstniki pa v jeziku dežele, kjer živijo.
Nekateri starši se bojijo, da bo otrok kasneje spregovoril in da bo zanj prehud napor, če bo moral govoriti z materjo v enem, z očetom pa v drugem jeziku. V resnici pa se otrok še zaveda ne, da gre v pogovoru za dva različna jezika. Namesto da bi bil negotov, plah in tih, je otrok, ki obvlada dva jezika, samozavestnejši. Presenetljivo je, da se laže in bolje uči matematike, da je duševno zrelejši od vrstnikov, njegova zmožnost dojemanja je večja,
hote!
paka
HOTEL "PAKA" tz VELENJA
(Slovenija)
vas vabi v nočni bar.
tel. 063-851-220.
Obiščite restavracijo "Jezero", tel. 063-850-170.
spretnejši je pri sestavljanju predmetov v celoto in tako naprej.
Vendar so tudi slabe strani, ki so jih znanstveniki z raziskavami ugotovili med otroki, ki govore dva jezika. Izražanje je manj tekoče in počasnejše, otrok teže preliva misli v besede. Zgodi se tudi, da se otrok hitreje utrudi, ker je izbiranje pravih izrazov enega ali drugega jezika napornejše, kot če bi imel na voljo samo en jezik.
Ni pa priporočljivo, da bi učili otroka tujega jezika pred tretjim letom starosti. Izjema so primeri, ko govorita starša vsak svoj materin jezik, kajti tu ne gre za učenje, temveč za neprisiljeno bogatenje otrokovega besednega zaklada.
Drobni nasveti
) Svetlo pleskanega pohištva ne umivajte prepogosto z raznimi praški in milom, ker bo izgubilo svoj lesk in tudi barvo. Čistite ga raje tako: v skodelico mlačne vode vlijte nekaj petroleja in ga dobro premešajte. V to tekočino namakajte čisto krpo in z njo očistite madeže. Krpo večkrat zamenjajte. Prav tako pa menjavajte tudi tekočino, ko je umazana.

Vino je pri vaskodnevnem pripravijanju hrane lahko odločilna začimba, včasih celo živilo, če ga dodajamo v večji količini. V naši stari slovenski kuhinji je bilo dobro poznano posebno v vinorodnih krajih, kjer so se še do danes ohranile razne posebnosti. Z njimi so npr. kisali obaro, kuhali vinsko omako, začinjali mesno maso za krvavice in razsol za svinjino. Na Primorskem kuhajo v vinu suhe klobase, drugod pa suhe češplje za kompot. Radi so postregli z navadnim ali ajdovim trijetom z vinskim polivom. Se bi lahko naštevali, pa raje poglejmo, kako je danes. Vino je še prav tako cenjen dodatek, le v naši kuhinji malo pozabljen, ker smo tudi zanemarili nekatere jedi, ki so bile včasih pogosteje na mizi. Izgovor, da je vino drago, ne vetja, posebno ne za vinorodne kraje in teh je v Sloveniji veliko. Poskusimo in vnesimo v hrano nekoliko spremembe! Vino namreč vsebuje, poleg prijetne kisline, mnogo dišavnih in okusnih snovi, ki jih s skupnim imenom imenujemo buquet ali cvetico ter vitamine. Prav dišavne snovi jedi zelo skladno začinjajo. Če pa uporabljamo večjo količino vina kot npr. pri raznih penah in kremah, pa tudi prelivih, so te jedi zelo osvežujoče in krepilne. Del alkohola med segrevanjem shlapi, zato jih dajemo tudi otrokom.
DUŠENA GOVEDINA Z VINOM
s/j /epe govedine z% dušenje, 3 d^g srrlje slanine, 4 dAg 0(7% a/; TMStl, so/, poper, I če-!?%!<:, 2 Zoreti, I ^oreni?M peteršilja, ^ošče^ gomolja od zelene, */s žhce mo^e, 2Vz do 3 til rdečega fina, približno % 1 jnlie Iz ^oc^e <2!: votle, I lovorov list, malo limonove Inplnlce, 2 žlici ^Isle smetane.
Meso na hitro operemo in osušimo. Pretaknemo ga z rezanci slanine. Denemo ga vkozico z vročo maščobo in na hitro opečemo po vseh straneh. Meso vzamemo iz posode, ga solimo in popramo. V ostanek maščobe v kozici denemo drobno sesekljano čebulo, jo malo prepražimo in primešamo še drobno narezano zelenjavo. Nekoliko podušimo in ko tekočina izhlapi, pomokamo. Zalijemo z vinom. Prevremo in gladko razkuhamo. Prilijemo še juho. V to vložimo opečeno meso. Začinimo z lovorom in koščkom limonove lupine. Pokrijemo in počasi dušimo pri majhni toploti. Po potrebi prilivamo juho ali vodo. Čas dušenja se ravna po trdoti mesa. Zmehčano meso vzamemo iz ponve in ga denemo na toplo. Ostanek v kozici pretlačimo in po potrebi še zalijemo z vodo ali juho. Omako še po svojem okusu začinimo in izboljšamo s smetano. Meso zrežemo na rezine in k vsaki porciji prilijemo malo omake. Naredimo pa tudi tako, da mesne rezine vložimo v omako, na hitro prevremo, primešamo smetano in serviramo.
Priloge: v kosih krompir, široki rezanci, kruhovi cmoki, vodni žličniki, dušen riž itd. ter poljubna solata.
GOVEJE SRCE Z VINOM
3/4 &g govejega ali dragega srca, 3 d^g salre slanine, 3 d^g olja ali masti, sol, poper, paprika, '/2 1 jalre, V4 1 rdečega vina, I žlica mo-^e, 3 žlice smetane.
Srce očistimo kožic in maščobe, operemo in zrežemo na kocke. Slanino zrežemo na drobne kocke in jih v maščobi prepražimo, dodamo srce in ga na hitro prepražimo. Precej ostro ga začinimo s soljo, poprom in papriko. Zalijemo z juho in dušimo eno uro. Primešamo z malo mrzle vode, razmešano moko — podmet in prilijemo vino. Dušimo še pol ure. Jed nazadnje izboljšamo s smetano.
Priloge: Krompir v kosih, polenta, ajdovi žganci, rezanci itd. ter solata.
DOMAČI ZAJEC V VINU
I ^g zajčjega mesa, približno Vz dl olja, 30 d^g sH.j;e slanine, 20 drodnil? šalotk ali prav drodnil? čelndlc, pol žličke sladkorja, Vz 1 belega vina, malo rožmarina, materine daslce In dazili^e, sol, poper.
Meso zrežemo na primerne kose in ga na olju prepražimo, da lepo porumeni. Tedaj mu damo na kocke zrezano slanino. V posebni posodi lahno karameliziramo sladkor, primešamo očiščene šalotke ali čebulice, malo popražimo in vse skupaj stresemo k zajcu. Prilijemo vino. Solimo, popramo in dodamo še ostale naštete začimbe. Naj se prav počasi duši. Če hočemo bolj gosto omako, naribamo v jed, ko ji dodajemo čebulo, še 1 krompir.
Priloge: krompir v oblicah in olupljen, poljubni cmoki, krompirjevi svaljki itd. ter solata.
VINSKA KVAŠENA POGAČA
'/z ^g mo^e, 2 do 3 d^g ^vasa, približno 2 dl mle^a, 4 jajca, 20 d^g masla, sol, 23 d^g rozin.
Poliv.* 2 dl vode, 2Vz dl vina, 20 do 23 di?g sladkorja, cimetova skorjica ali 2 zavitek vanilina.
V pogreto posodo presejemo moko. V vdolbino zlijemo vzhajan mlačen kvas, stepena jajca in mleko (mleka nekoliko pustimo in ga pozneje dodajamo po potrebi). Solimo. Vse skupaj stepemo v testo. Ko je lepo gladko, ga damo vzhajat. Ko vzide, vgnetemo vanj omehčano maslo, sladkor in oprane ter osušene rozine. Maslo ne sme biti tekoče, temveč res le omehčano od sobne temperature. Testo dobro pregnetemo in z njim napolnimo pomaščen in pomokan model za šarkelj ali potico. Zavzeti sme le eno tretjino prostora. Ko vzide, spečemo v pečici kot običajno fino kvašeno testo. Zvrnemo v večji in nekoliko globlji servirni krožnik ali v široko in plitvo skodelo. Segrejemo vodo, vino in cimet ali vanilin — zavreti ne sme — in odstavimo. Vroč poliv počasi vlivamo na pripravljeno sladico. Stati mora več ur na hladnem. Ponudimo s stepeno smetano ali tudi brez dodatkov.
PIJANA KRUHOVA GRMADA
3/8 1 ždečega fina, */s 1 vode, 20 dIzg sladkorja, 2 klinčka, malo cimetove skorjice, košček limonove lapinice; 2 jajci, približno 23 do 30 dkg starega kelega kraka,- 4 srednje dekela ja-kolka, malo moke In olja ali masla; 23 dkg marelične ali kake drage marmelade; maslo za pečenje.
Vinu prilijemo vodo, primešamo sladkor, klinčke in limonovo lupinico. Postavimo za 10 minut na toplo. Zavreti ne sme. Nato precedimo. Kruh narežemo na tanke rezine. Polijemo ga s polovico vina, v katerem smo razžvrkljali jajci. Jabolka olupimo in zrežemo na okrogle rezine. Povaljamo jih v moki in spečemo na olju. Z maslom namažemo primerno kozico ali jensko posodo. Na dno zložimo pol kruhovih rezin, pomažemo z marmelado in obložimo s pečenimi jabolki. Pokrijemo s kruhovimi rezinami. Poškropimo z drugo polovico vina in spečemo. Pečeno sladico zajemamo iz posode s široko in bolj plitvo zajemalko, da dobimo obliko pogačic. Lahko jo po vrhu potresemo s sladkorjem.
VINSKA PENA (ŠODO)
3 jajca, 3 žlice sladkorja, 2/4 1 kelega vina.
Jajca v globoki skledi ali lončku stepamo z dodatkom sladkorja, da naraste. Prilijemo vino.
Nekaj nasvetov, ki so bi!i teta 1937 „najnovejši"-Ati so še uporabni?
Krompir od prejšnjega dne postavi v kuhano slano vodo, da dobi okus sveže kuhanega krompirja.
Da ne skipi mleko, namaži znotraj rob posode, v katerem se kuho, z maslom.
Jajca ohraniš sveža, če jih namočiš v raztopljen loj, ali cenejše pa vendar dobro sredstvo: jajca namaži z ilovnato zemljo. Tako se pore na jajcu zadelajo in ne prepuščajo niti toplote niti vlage.
Jajce ostane ieto dni sveže, če ga večkrat pomočiš v 38-odstatno toplo raztopino koncentriranega .vodenega stekla". Na jajcu se napravi skorja, ki zapira pore na lupini. Nato pusti jajce, da se osuši na deski. (Za sušenje jajc dobiš v trgovini nalašč zato pripravljene lončke).
Jajca se v topiih dneh ne pokvarijo, če jih
položiš v sol.
Počena jajca iahko kuhaš. Jajca zaviješ v tanek (t. im. svilen) papir. Vodi, v kateri ga kuhaš, dodaš soli.
Ugotovitev kakovosti jajc. Razstopi 120 g soli v pol litra vode. Jajca, ki so zložena ta dan utonejo: jajca, ki so stara dva dni, plavajo nekoliko nad dnom, ona, ki so stara tri dni, plavajo v sredini vode, pet dni stara jajca! plavajo skoro popolnoma na vodi, medtem ko plavajo stara jajca popolnoma na površini.
Klobase ne pokajo pri kuhanju in pečenju,
če jih pred kuhanjem ali pečenjem pomočimo v vrelo vodo.
Ribe iaže iuščimo, če jih pred snaženjem pomočimo v kis.
Miada zeienjava ostane sveža, če jo hraniš v prstenem loncu, katerega pokriješ z vlažno krpo in ga hraniš na hladnem.
Limona da več soka, če jo segreješ v peči, predno jo razrežeš.
Orehi se ne pokvarijo, če jih hraniš v suhem pesku.
Soiata in zelenjava, ostane sveža, če jo zaviješ v moker časopisni papir.
Čebuio iupi pod voda v kakem loncu, do se ne boš solzil.
Žilavo meso postane kmalu mehko, če mu
dodaš žlico konjaka.
Odrezano iimono ohraniš, če jo povezneš z odrezano ploskvijo na krožnik, vlažen od kisa.
Postavimo v toplo vodo in še stepamo, da se zgosti in močno naraste. Ponudimo takoj.
Lahko pa s sladkorjem zmešamo oziroma stepemo le rumenjake, prilijemo vino in kuhamo kot prej. 2e gosti peni pa primešamo zelo trd sneg iz beljakov. Namesto vina vzamemo tudi sadne sokove ali mleko. Pene so zelo okrepču-joče in primerne mnogim bolnikom in slabotnim otrokom.
tUMH""*"""""'*""*"**""""***"*******"**''**"'
dosti zidajo. Pred vojno je le maiokje kaj nastalo. Poglej jih zdaj. Hiše so posejane po dolinah in hribih."
Tilda je molčala in ni mogla prikriti nemira.
„Kaj te tišči pri srcu? Povej mi, da ti bo odleglo."
„Ne piše mi."
.Ferenc nikoli ni rad prijel svinčnika v roke. V Nemčiji ne sedi v pisarni. To moraš vedeti. Podnevi se muči po stavbah, zvečer pa komaj čaka, da pride v posteljo. Grenek je kruh tam zunaj. To mi lahko verjameš. Jaz nisem skusila, kako je, tvoj oče pa je bil v Franciji. Kopal je premog. Pomisli, on, ki najrajši brska po zemlji in se izpostavlja soncu. Greje me in daje dobro voljo, pravi. Saj si ga že sama slišala."
Tilda je pokimala. „Še zmeraj ne vem, pri čem sem. Ferenc mi je rekel, da se bova poročila. Vleče se in še zmeraj čakam potrpežljivo na njegovo pošto."
.Mogoče se bo zglasil za novo leto."
.Ja takrat mi je rekel, da bo mogoče prišel. Kje je še to."
„Eh, mesec gor ali dol. Čas hitro mine in leto se naglo zasuče. Dokler sem bila v tvojih letih, se nisem ubadala s tem. Veselila sem se rož, cvetočih dreves na pomlad, zorečega žita poleti, cvetoče ajde na jesen in do kolen snega pozimi. Vsi letni časi so mi bili enako pri srcu. Zdaj se bojim vročine in mraza. Nisem zadovoljna ne tako in ne drugače. V kosteh čutim bolečine in pri srcu me zbada. Pa kaj si čem, bo že, bo že. Ti pa res nimaš vzroka, da obupuješ. Življenje je pred teboj. Boš videla, uredilo se bo, da boš zadovoljna. No, čisto zadovoljen človek ni nikoli. V nas je, da vzdihujemo in preklinjamo."
Tilde materine besede niso ohrabrile. Še zmeraj so napočile ure, ko je želela, da jih ne bi bilo. Mehanik Dolfe se ji je dobrikal, kadar koli sta se srečala. Pridirjal je po cesti mimo hiše, skočil z mopeda, si prižgal cigareto in ji zaklical: Tilda, si že dobila kaj pošte od Ferenca? Lep zaročenec. Sicer se pa ne jezi, zaroka danes ni več v modi. To smo že preboleli. Če se ne bo oglasil, se pa odloči zame. Lahko računaš, da te ne bom pustil na cedilu tako kakor on.
V sebi je čutila razdvojenost. Dolfetu niti malo ni verjela. Kljub temu se je včasih zalotila v mislih, da je mogoče povedal
vsaj malo resnice. Sliši o njem marsikaj in tudi sama ga mnogokrat sreča, a ne vidi ga z nobenim dekletom. Poklepeta že s to in ono, vsaki pove kaj lepega, da jo spravi v smeh, zdi se ji pa, da ni nič resnega. Ko se je spet prikazal, ga je vprašala naravnost, kar je hotela vedeti.
„Dolfe si ti še nedolžen?"
„Uh, ti si pa pogumna! Usekala si naravnost!" Ogledal se je po telesu. „Misliš, da se ne bi spodobilo, če bi s katero šel v grm?"
„Že spet te je prijela norčava žilica."
„0 ne. V posteljo težko pridem. Ženske me k sebi ne vabijo, jaz pa doma nimam prostora."
..Govoriš, kakor da ležiš v kravjih jaslih."
..Posteljo že imam. Ne morem kar tako reči: ti, Zala, pridi, se bova pogrela pri meni doma. Lepo je lahko tudi pod milim nebom." Dolfe je začel potihem žvižgati: Dekle, kdo bo tebe ljubil ko bom jaz na vojsko šel...
„Rada poslušam to pesem, čeprav zmeraj goniš eno in isto ... Zakaj pa si omenil Zalo?"
„Sem pač zinil."
„Kaj si mislil na..." Tilda je pogledala v desno, kjer je med ogoljenimi drevesi stala nekdanja trgovčeva hiša. ^Nekaj sem slišala, da si se smukal okoli Zale Merhar."
Dolfe si je popravil kapo in očala." Si smešna. Kdaj se ti je to sanjalo?"
„Sam si se pražil pred mojim Ferencem."
„Nič ne vem."
V točilnici si mu pripovedoval, da si z Zalo sedel pod drevesi in potem ležal z njo do jutra."
„Se ne spominjam."
„Kar se pove v pijanosti, bo že držalo."
Dolfe je postavil moped na vilice in se zagledal v Tildo, kakor da ji skuša skočiti v glavo. „Ali sem res zinil kaj takega?"
„Si, si. Naredila sem se, kakor da ne slišim. Pa sem slišala in si rekla, tega ne smem pozabiti."
Vidiš, Tilda, pijača je pogubna za človeka. Dokler sem trezen, pretehtam vsako besedo, preden jo izrečem. Ko sedim
za mizo in praznim kozarce, pride v mene peklenšček. Rečem ti, resnično me ima v oblasti. Nekateri pravijo, da peklenščka ni in da se prikazuje samo butastim, no ja, takim čez les. Jaz ti pa povem, da je. Če ga ne bi bilo, bi se ga bilo treba izmisliti."
„Ne razumem te."
„Malo nas je treba zmigati, drugače bomo postali neobčutljivi ko kamni. Za Gregorjevo zbirko. Saj veš, da jih nabira v potoku. Najbolj sili k tolmunu in zatrjuje, da bo notri našel pravo svetsko čudo. Naj kar rine v nesrečo. Jaz že ne grem blizu. Naj mi spodrsne in potem bom imel pečenega vraga."
Njun pogovor je imel za posledico, da je Tilda Čok od- ' šla na pokopališče. Bila je ravno take volje, da je hotela biti na samem. Poiskala je grob in zlogovala črke na spomeniku. '
Kajžar Magda, 1945 — 1965. Odšla v cvetu mladosti. I
Pogled so ji pritegnili ostanki svečk. Dogorele so, sled ] za njimi je ostala. Le kdo jih prinaša? Mar Magdin fant še ] ni pozabil nanjo? Tilda je potresla z glavo. Imela je poroče- ] nega moškega. Oče ji je pripovedoval, da sta si bila prijatelja z ravnateljem Gvidom Zorcem. Marsikdaj so ju videli na sprehodih, marsikdaj sta posedala v gostilni Pod lipo.
Brskala je po mislih in odgrnil se ji je spomin na Kajžar- ! jevo Magdo. To je bilo tisto dekle, ki se je nasmejalo, da s<> se fantje in moški ustavljali in obračali za njo ko uročeni; Lovili so jo v svoje poglede in se pasli po njenem telesu. PrS! * so ji bile polne, boki kot izklesani, noge lepo oblikovane. Moš- -ki, moški. Zato tolikokrat pripomnijo: ta je vredna greha, I zanjo bi odšel na Triglav.	T
Ferenc je tudi začel s tem. Tilda, lepo si raščena. Dojke ^ ti stojijo ko vojak na straži. Udarila ga je po roki, ki mu je silila po njej. Že je slišala materino opozorilo: Tilda, pazi se j moških rok. Kdor začne tako, ne bo ostal dolgo pri tebi, kef ^ mu je samo do tega, da si poteši telesno strast. Potem ga b" ^ odneslo in ne bo hotel ničesar več slišati, da sta se kdaj poZ' , nala. Priti mora v dušo. To je tisto, kar poveže dva človeka-
/Dalje v prihodnji številki)
S POSVETA V ŽELEZU! KAPL! — S POSVETA V ŽELEZU! KAPL! — S POSVETA V ŽELEZN! KAPL! —
Medtem ko so v ostal! Evropi (npr. nat mednarodnem kongresu o medijih v Neustiftu konec septembra) govorijo o ,preobilici komunikacije" in o .eksploziji informacijske dejavnosti", o tem na Koroškem glede na slovensko manjšino bržkone ne more biti govora'. Naj ostane odprto, ali sprično današnje situacije medijev dejansko lahko govorimo o .eksploziji". Kar pa zadeva slovensko manjšino, smo šele na začetku zavestne informacijske in medialne politike s premišljenimi koncepti. V okviru obstoječih možnosti pa je bilo brez dvoma storjenega že veliko.
Osnovna politična usmeritev informacijske dejavnosti koroških Slovencev je dana z njihovim položajem in njihovo politično orientacijo. Ta politična orientacija v grobih obrisih je ohranjevanje slovenske manjšine kot samostojne nacionalne skupine v okviru avstrijske družbe, tj. dosega njenega' priznanja kot take in njenih potreb — kajti nič drugega izpolnitev mednarodnih in avstrijskih pravnih dokumentov ne pomeni — ter pospeševanje njenega razvoja, njenega kulturnega, gospodarskega, družbenega življenja. Politični položaj v Avstriji pa je tak, da se manjšina ne pojavlja samo kot kulturna' interesna skupnost, ki bi se lahko omejila na jezikovne in kulturne potrebe, marveč mora izpolnjevati tudi naloge političnega interesnega' zastopstva.
Bistvo .slovenskega vprašanja" je v zgodovinsko zrasli socialni pod-privilegiranosti tistih plasti, ki sestavljajo slovensko manjšino. Ta podprivilegiranost pa ni samo pod-privilegiranost narodne skupine, temveč je tudi podprivilegiranost regije, v kateri Slovenci živijo. Ta regija je nerazvita zaradi bližine meje z deželo, ki ima drugo družbeno ureditev, nadaljni vzrok — poleg drugih — pa je tudi, da tukaj prebivajo Slovenci. Razvojni koncepti za Koroško ne obetajo tozadevnega izboljšanja.
Nadaljnja' bistvena poteza, ki pogojuje nastopanje kot politično interesno zastopstvo, je dejstvo, da je odrekanje narodnih pravic splošno vprašanje demokracije v Avstriji. Že nai več mestih je bil ugotovljen propad demokracije v Avstriji, ki je propad demokracije tudi znotraj vladajočih strank in interesnih zastopstev. Očitna zveza' med tem splošnim propadom demokracije in posebnim v primeru koroških Slovencev je bila prav pred kratkim (ob priliki izida njegovega obrambnega spisa) prikazana ob Primeru učitelja verouka Gerharda Beermanna iz Gradca. Tu je diskriminacija javnih nameščencev, posebno učiteljev, najtesneje povezana z diskriminacijo Slovencev.
Zaključek iz tega bi lahko bil ta: Boj slovenske manjšine na Koroškem za svoje pravice je v prvi vrsti boj za uveljavitev, za ohranitev in Razširitev najširše demokracije. Toliko je ta' boj tudi v interesu vseh demokratičnih si) v Avstriji, saj se Vsako omejevanje demokratičnih Pravic kjerkoli pozna tudi na drugih področjih političnega življenja m tako zadeva' vse avstrijsko prebivalstvo. Na drugi strani pa mora biti ta boj usmerjen tudi v spremembo socialnih razmer v celotni regiji, ker te razmere pogojujejo in spremljajo zapostavljanje Slovencev kot narodne manjšine, so posledica Prebijanja Slovencev na tem Področju, hkrati pa tudi vzrok šovinizma in odrekanja) demokratičnih pravic, prizadevajo pa ne sa-mo slovensko govoreče prebival-dvo, temveč tudi vse ostale, ki Prebivajo v tem prostoru (zadnji Primer — tovarna celuloze na' Reberci).
Ponazoriti to povezavo ne samo bbrancem, temveč najširšim pla-^f&m ljudstva, to je glavna naloga ^ovenske informacijske politike in nkrati njen prispevek v boju proti
šovinizmu. Vendar bi to bila tudi naloga vsake demokratične informacijske politike v tem prostoru, ne samo slovenske. Tu pai moramo ugotoviti, dd na Koroškem vlada informacijski monopol protislovenskih sil, ki so hkrati tudi v vseh drugih vprašanjih političnega življenja usmerjene reakcionarno. Tako bi slovenska informacijska politika pravzaprav morala' izpolniti dve funkciji:	na eni strani prispevati
pri oblikovanju demokratične javnosti tudi v nemškem jezikovnem prostoru, na drugi strani pa delovati v vrstah pripadnikov manjšine in tu ne samo' bolje obveščati zavedne Slovence, temveč potrebno pažnjo posvetiti tudi tistim, ki narodno niso več tako zavedni.
Vsa informacijska politika, ki naj bo kolikor mogoče koordinirana', naj imai praktične nasledke v angažmaju vedno širših krogov ljudi, ne
samo slovenskega, temveč tudi nem-nemškogovorečega prebivalstva za skupne demokratične in socialne interese.
S ugotovitvijo pa se težave seveda šele začenjajo. Kajti razmere pač niso takšne. Obstoječa razredna razmerja' predstavljajo objektivni okvir, v katerem se mora gibati taka politika. Ta pa so taka, da ima v informacijski dejavnosti velekapital glavno besedo. V tej zvezi bi tudi fraza o eksploziji informacijske dejavnosti lahko dobila neki smisel, namreč, da v današnji medialni pokrajini stroški dejansko eksplodirajo, če bi se kdo hotel dejansko anganžirati na' tem področju gospodarstva. In tudi beseda o preobilici komunikacije bi kot legitimacija- lahko označila koncentracijska gibanja v medialni pokrajini. Za' Kronenzeitung z njeno milijonsko naklado in za ORF z njegovimi 3000 zaposlenimi stojijo velikanske vsote kapitala; udeležba v igri na trgu informacij je vprašanje kapitalske potence. (No tem trgu trenutno zaradi vladne politike zamolčanja manjšinskega problema skorajda ni povpraševanja po vesteh o družbenem življenju slovenske manjšine. Od sprejetja zakona o nerodnih skupinah in ugotavljanja manjšine je tozadevna .konjunktura" mimo.)
Manjšina po svojem bistvu ne more sodelovati na tem trgu in v tej veji gospodarstva — dokler bo ta trg obstajal. Če hoče kaj doseči, mora delati proti logiki teh tržnih razmerij in mimo njenih zakonitosti.
Tudi v Avstriji je opaziti razvoj, ki je kontrarno nasproten koncentracijskemu gibanju, namreč razširjanje mnogih majhnih časnikov in časopisov, tako imenovanega alternativnega; tiska, katerega' nositelj je diferencirajoči se politični položaj v deželi — vedno več iniciativ občanov, druga politična združenja zunaj etabliranih strank (glasovanje o atomski elektrarni). Politiki skušajo to definirati z besedo, da- so občani naveličani države (Staats-verdrassenheit), kar niti ne bo tako napačno. To razvoj seveda še ni na tem, da bi razbil železno logiko informacijskega' trga. Toda odkril je določene točke za napad in bo tu brez dvoma še napredoval.
Specifični položaj slovenske manjšine je določen z asimilacijsko politiko, ki se začenja že v šoli. V šoli dobi človek posredovano svojo prvo informacijo v obliki knjižnega
jezika. To se dogaja avtomatično, ker to zahteva vključevanje v družbeni produkcijski proces. Za slovenske otroke se to posredovanje knjižnega) jezika; ne dogaja avtomatično. S tem otrok že v osnovni šoli izgubi bistveno identifikacijsko značilnost s svojo lastno skupino. S tem mu je, če izvzamemo nizke oblike folklore, zabranjen tudi dostop do kulture svojega naroda-. V takem položaju je potem že potrebna večja politična zavest, da ljudje naredijo, kar od drugih, nemškogovore-čih staršev sploh ne zahtevajo, ker jim to odvzame država — namreč, da otroka- prijavijo k pouku lastnega knjižnega jezika. Da je s tem hkrati zabranjen dostop do informacije, kolikor obstaja; v slovenščini, je jasno.
Med nadaljnje značilnosti, ki določajo položaj, v katerem živijo Slovenci, spada medialna situacija na Koroškem. Tiskovni produkti, ki oblikujejo mnenje, so v rokah cerkve ali strank; radio- in televizije sta- državni monopol.
Tisk, katerega poročanje določajo na eni strani trg določujoči elementi — na Koroškem protimanj-šinska klima- —, na drugi strani pa zavestno protimanjšinska politika nosilcev političnih odločitev, je nosilec informacij tako za tiste, ki zaradi politične zavesti ali drugih okoliščin obvladajo tudi slovenščino, kakor tudi za tiste — in za te na usoden način —, ki se iz teh ali onih vzrokov niso mogli naučiti svoje materinščine v knjižni obliki in tako tudi ne morejo poseči po ko-
Možna
izhodišča
za informacijsko poiitiko siovenske manjšine na Koroškem
Z nedavnega posveta o potitiki sredstev javnega obveščanja !n narodnih manjšinah v Žeiezni Kapii smo najprej objaviii referat Emidija Susiča iz Trsta (ki je na spiošno prikaza! pomen in viogo množičnih obveščevainih sredstev za narodnostne manjšine) in potem izvanjanja Haraida irnbergerja z Dunaja (ki je govori! o politični situaciji medijev narodnih manjšin v Avstriji). Tokrat pa prinašamo prispevek Petra Wieserja, vodje Siovenske-ga informacijskega in dokumentacijskega centra (SiNDOKj v Ceiovcu, ki je opozori) na možna izhodišča za informacijsko poiitiko siovenske manjšine na Koroškem.
rektivu v o-bliki slovenskega tiskai. Na njihov politični socializacijski proces to odločno vpliva, ker pospešuje in cementira njihovo odtujevanje svojemu narodu preko odtujevanja svojemu jeziku. Še odlo-čilnejše posledice za celotno manjšino pa ima' to v naslednjih general cija-h zaradi padedovanja ideologije, ker se loteva substance manjšine. Za radio velja to v milejši obliki enako, za' televizijo, ki je danes moderni posredovalec informacij par exe!lance, pa slovenska manjšina sploh ne obstaja (razen od časa do časa' kot objekt poročil).
Proti-javnost proti temu priznano pro t i m a n j š i n s k em u	ob j a v I j en em u
mnenju, ki je, kot vidimo, na Koroškem v vsakem primeru mnenje vladajočih, izven slovenskega jezikovnega področja obstaja le v nastavkih. Slovenska proti-javnost na dvojen način deluje v getu, in to je osnovni handicap slovenskega' tiska: Prvič zaradi jezikovne bariere ne more biti učinkovito sredstvo proti nemškemu koroškemu tisku; ta ga; tudi ne upošteva, razen seveda za napadalne namene. Drugič pa zaradi iste jezikovne bariere ne doseže tistih, ki slovenščino v narečju sicer obvladajo, katerih znanje jezika pa ne zadostuje, da bi knjižni jezik lahko pasivno recipi-rali.
Pomanjkanje kapitala, ki znotraj današnjega sistema' ni odpravljivo, določa položaj, kjer vlada' določena — sicer nepotrebna; — brezperspektivnost, na drugi strani pa otežuje Vzgajanje kvalificiranih kadrov (značilno je, da' to cerkve, ki je v Avstriji le kapitalno močna organizacija, ne zadeva; pod njeno večjo ali manjšo egido izhaja; pet listov in en koledar v slovenskem jeziku, in tudi kadrovsko nima takih težav; njena politična orientacija pa je seveda' druga' kot usmeritev slovenskih organizacij).
Možnost izhoda iz tega' geta obstaja. Ta možnost je v tem, da; pridemo iz defenzive, iz orientacije samo na ohranitev obstoječega, v ofenzivo. Ta ofenziva pa ne sme biti omejena na lastne vrste. Najtesneje mora biti povezana s prodorom v doslej neupoštevana področja. Osnova zato mora biti opiranje na zgoraj omenjene skupne socialne interese. Ne samo na jezikovne in kulturne interese slovenskega prebivalstva;, temveč na vse socialne, gospodarske in druge interese vsega prebivalstva, ki živi v tem prostoru.
Konkretno pomeni to dolgoročno orientacijo nai eni strani na izdajanje lastnega dnevnika', katerega potrebnost je nesporna', na drugi strani pai orientacija na redno informacijo v nemškem jeziku. V ka-kršnikoli obliki se bo to zgodilo, ali kot samo slovenski dnevnik s posebnimi nemškimi izdajami ali prilogami in drugimi publikacijami, ali kot dvojezičen dnevnik s spremljajočo publikacijsko dejavnostjo (ki je lahko naloga informacijskega centra, poleg drugih njegovih nalog), vsekakor predstavlja aktualno nujnost.
Toka ofenzivo ne more biti omejena na sam ta projekt, potrebni so spremljajoči ukrepi na vseh ravneh publikacijske dejavnosti, od skrbi za posamezne avstrijske novinarje preko izdajanja; zahtevnejših revij pa do uveljavljanja lastnih oddaj v radiu in televiziji.
Nosilec vsega tega je lahko samo močno politično gibanje, ki je navznoter seveda lahko diferencirano, katerega sestavni del pa morajo na vsak način biti demokratične nem-škogovoreče sile na Koroškem in v vsej Avstriji. Politične organizacije slovenske manjšine pa se morajo v ta namen nujno začeti pojmovat) kot politično interesno zastopstvo vsega južnokoroškega prebivalstva in ne samo kot narodno obrambne organizacije.
Peter Wieser
Lepa
knjiga
maj lepše darilo
Spet se biiža čas decembrskih praznikov in kmaiu bo treba izbirati dariia najprej za Mi-kiavža in potem za božič ter novo ieto.
Ko boste izbirati dariia za svoje otroke, pomisiite, da je !epa knjiga najiepše dariio. !z bogate zaioge otroških in miadinskih knjig navajamo nekaj nasiovov.
HE Fran Milčinski: SKAVT PETER, 71 str., vez.	65 šil.
H Neža Maurer: KAM PA TEČE VODA, 67 str. vez. 40 šil.
H Hans Ch. Andersen: VŽ!-GALN!K, 24 str. vez. 52 šil.
H Lili Novy: MAJHN! STE NA TEM VEDKEM SVETU,
63 str. vez.	40 šil.
H Mimi Malenšek: LUČKA NA DALJNEM SEVERU,
228 str. vez.	95 šil.
K Beno Zupančič: KORO-M!ND!JA DOMA,
101 str. vez.	30 šil.
H Jeršov: KONJ!ČEK GR-BAVCEK, 107 str. vez.	20 šil.
H Manko Golar: OKROGLE O VERŽENCtH,
70 str. vez.	40 šil.
H Lojze Zupanc: KAMNiT! MOST, 159 str. vez.	45 šil.
H Svetlana Makarovič:
VRČEK SE RAZBUE,
98str. bro-š.	70šil.
H Nika Grafenauer: KAJ JE
NA KONCU SVETA!,
63 str. vez.	25	šil.
H Erich Kdsfner: P!K!CA !N TONČEK, 97 str. vez.	76 šil.
H A. A. Milne: MEDVED PU, 94 str. vez.	70	šil.
H Manko Golar: JAŠE K NAM ZELEN! JUR!J,
60 str. vez.	25	šil.
H Janko Moder: VESELO RAČUNANJE,
18 str.	vez.	40šil.
H Leopold Suhodolčan:
DVANAJST SLONOV,
32 str.	vez.	50 šil.
H Jože Snoj: AVTO-MOTO-MRAVLJE, 134 str. vez. 75 šil.
H Dragotin Kette: Š!V!LJA !N ŠKARJiCE,
16 str.	vez.	40 šil.
H Ela Peroci: MOJ DEŽNtK JE LAHKO BALON,
14 str.	vez.	30 šil.
H Marjan Manček:	POBARVANKE, 32	str.	broš.	23 šil.
M Hans Chr. Andersen: PALČtCA, 32 str. vez. 46 šil.
H! Svetlana Makarovič: POTEPUH !N NOČNA LUČKA,
24 str. vez.	58 šil.
H Marjanca Jemec-Božič:
PRODAJAMO ZA GUMBE,
16 str. vez.	42 šil.
H ZLATA PT!CA, slovenska ljudska pravljica,
16 str. vez.	35šil.
Posamezne knjige tahko naročite tudi po pošti.
K N J ! G A R N A
„Naša knjiga'
CELOVEC Pautitschgasse S—7
Koroški rdeči križ v težavah
Rdeči križ je znana, mednarodna karitativna ustanova, ki ima v svojem programu velike in odgovorne naloge, zlasti v primerih raznih katastrof oziroma sploh tam, kjer je potrebna prva pomoč.
Pred dnevi je imelo deželno koroško vodstvo deželne zveze Rdečega križa v Velikovcu sejo, na kateri so ugotovili, da koroške oblasti mačehovsko ravnajo z njeno organizacijo.
Z obžalovanjem so ugotovili, da je predsedstvo zveze koroških občin sicer priporočalo svojim občinam ta-koimenovani pospeševalni prispevek na osebo, ki pa je polovico manjši od najnižjega prispevka ki ga prejemajo druge avstrijske dežele.
Slovensko prosvetno društvo .Jepa-Baško jezero" vab! na prireditev
MiKLAVŽ PRtHAJA
v nedeijo 3. decembra 1978 ob 19. uri pri Pušniku v Ločah Sodeiujejo: tamburaški zbor iz Loč, otroški pevski zbor in šoiarji z recitacijami.
Prisrčno vgfdjeni/
Za primerjavo so navedli Dunaj, kjer ima občinska ustanova „Stadti-sche Rettungsgesellschaft" v svojem proračunu za 136 milijonov izdatkov, kar pomeni, da znaša prispevek na osebo 80 šilingov. Nerazumljivo je, ugotavljajo predstavniki koroškega Rdečega križa, da oblasti nimajo niti toliko razumevanja, da bi bile pripravljene dati oz. priznati vsaj najnižji znesek drugih zveznih dežel, ki znaša 6—8 šilingov.
Čeprav v osebnih pogovorih kažejo vsi razumevanje za potrebe Rdečega križa, pa teh potreb nihče ni pripravljen realizirati. V glavnem gre vedno samo za obljube. Vsi tisti, ki v kakršnikoli obliki pomagajo Rdečemu križu — predvsem so to razna podjetja in prebivalstvo — so mnenja, da je v prvi vrsti oblast dolžna pomagati.
Deželno vodstvo rdečega križa je dejansko v skrbeh, ker so potrebe, ki bi jih bilo treba realizirati velike. Tako je zgradba podružnice v Velikovcu v katastrofalnem stanju, tudi celovško poslopje je potrebno adaptacij. Nadalje je nujno potrebna nabava novih vozil in drugih naprav za čim bolj učinkovito prvo pomoč, kjerkoli je le-ta potrebna. Brez efektivne pomoči s strani oblasti vse to seveda ni mogoče izvesti.
ŠAHOVSKi TEČAJ
Siovenska šporfna zveza — šahovski krožek vabi ijubite-!je šaha na tečaj, ki bo vsak četrtek ob 18.30 uri v Dijaškem domu SŠD v Ceiovcu, Tarviser Strahe 16.
Tečaj vodita Jurij Deisinger in Juiij iskra. Giede starosti ni omejitev. Zato vsi ijubiteiji šaha
prisrčno
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na
FOLKLORN! POPOLDAN
v nedeijo 26. novembra 1978, ob 14.30 uri v Narodnem domu v Dobrii vasi
Nastopajo: mešani pevski zbor „Srce" iz Dobrie vasi toikiorna skupina „Srce" iz Dcbrte vasi
toikiorna skupina Prežihov Vcranc iz Raven
Prisrčno vg^ijeni/
RAD!0 — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 24. 11.: 9.15 R. Vouk: Pregovori in reki (šoiska radijska oddaja za šoiarje od 4.—8. šoiske stopnje) — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 25. 11.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 26. 11.: 8.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDEUEK. 27. 11.: 14.10 Ceiovški ra dijski dnevnik — Soiisti-pevci — „30 iet medn. varstva manjšin . .	!. de!.
TOREK, 28. 11.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 29. 11.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi in viie — Cerkev in svet.
ČETRTEK, $0. 11.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na dramo
(Jurčič-tnkret)
DESET! BRAT
v petek 8. decembra 1978 ob 14. uri v Mestnem giedaiišču v Ceiovcu.
Gostuje: Siovensko narodno gtedatišče iz Maribora.
A V 5 T R ! J A 1
PETEK, !4. M.: 9.00 Za pred-šoiske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Gotika v Avstriji —
10.30	Kiub seniorjev — 11.00 Buster Keaton
—	snemaiec — 17.30 Za predšoiske otroke
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Odprava v srednji vek — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Stari — 21.20 Argumenti —
22.05 šport — 22.15 Hišni prijateiji so tudi ijudje — 23.45 Poročita.
SOBOTA, 25. 11.: 15.30 Ribičevka z Bodenskega jezera — 17.00 Joiiy-box — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.20 Pregied sporeda — 18.25 Dober večer v soboto zeii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Na tekočem traku
—	21.55 šport — 22.20 Borsaiino — 0.20 Poročita.
NEDELJA, 26. 11.: 15.20 Giasbena veseio-igra — 17.00 Siike naše zemtje — 17.25 Ca-iimero — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko ijudsko giasbo — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Waiienstein — 21.50 šport — 22.00 Nočni izbor — 22.55 Jazz iz St. Geroida — 23.15 Poročita.
PONEDEUEK, 27. 11.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 Adaibert Stifter — 10.30 Ribičevka z Bodenskega jezrea — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Goiden Siients — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije
—	19.30 Čas v siiki, kuitura in šport —
20.00	Ponedeijski šport — 21.00 Petroceiii
—	21.45 Poročita in šport.
TOREK, 28. 11.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Song Aiive — 10.00 Z infrardečim videti — 10.30 Giasbena veseioigra —
17.30	Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Biseri sedmega kontinenta — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Vse so zeiene vdove — 21.15 Priijubijeni spored— 22.15 Ana Korenina — 23.15 Poročita in šport.
SREDA, 29. 11.: 9.00 Tudi pošaiiti se je treba — 9.30 Gospodarjenje — 10.00 Avstrijsko vinogradništvo — 10.30 The Bitter tea of Generai Yen — 17.00 Dariio — 17.25 Tudi pošaiiti se je treba — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Waiienstein — 21.35 Virgentai
— iedeniki in divje vode kot kapitai — 22.20 Poročita in šport.
ČETRTEK, 50. 11.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Obraz sto-ietij — 10.30 Miadinska oddaja — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Lady in krojač — 21.45 Poročita in šport.
		A V S T R ! J A 2
K		PETEK. 24. 11.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregied spo-
reda — 18.30 Portret — 19.30 Traiier — 20.05 Zdravnik 2000 — 21.20 Poi-čas — 22.10 čas v siiki s kuituro in karikaturami tedna — 22.45 Dama ne bom ni-koii.
SOBOTA, 2S. 11.: 16.15 „Teieobjektiv" — 17.00 Kiub — regionai — 17.55 Gospodarje-
V a b i ! o na iiferamo predavanje
DEL VEDERNJAKA
#	v nedeijo 26. novembra ob 10.30 uri v gostitni Kovač na Obir$kem. Priredite!): SPD „Obir " na Obir-:kem
#	v nedeijo 3. decembra 1978 ob 19. v gostitni Štern v Stari va5i
Prisrčno zrgNjen;/
nje — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Brez nagobčnika — 12.50 Pustolovščina divjina — 20.00 Galerija — 20.15 Konec neke kariere — 21.50 Gospod Rossi išče srečo — 22.10 Mendt & Band.
NEDEUA, 24. 11.: 16.00 Koncertna ura —
17.00	Dežela in ljudje — 17.50 O 7 (Nižja Avstrija) — 18.00 The Bitter tea of Generai Yen — 17.50 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 V lastni zadevi — 22.00 Brez
PONEDEUEK, 27. 11.: 18 00 Angleščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Pustolovščina v Polineziji — 17.50 Kitara za vse —
20.00	Ana Korenina — 21.00 Vstop prost — 21.15 Cas v sliki — 22.15 Komedija.
TOREK, 28. 11.: 18.00 Avstrijsko vinogradništvo — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Zdravnik 2000 — 17.50 Veselje ob glasbi —
20.00	šramil — 21.05 Zdravnik — 22.05 Cas v sliki s kulturo — 22.40 Klub 2.
SREDA, 27. 11.: 18.00 Francoščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 O 7 (Zgornja Avstrija) — 17.00 Mejniki svetovne zgodovine — 17.45 Oaza v ledenem morju — 20.00 O televiziji — 20.50 Repoštev — 21.55 Čas v siiki s kuituro.
ČETRTEK, 50. 11.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 17.50 Beat Club — 20.00 Semenj — Južna Tirolska — 21.55 čas v sliki s kulturo — 22.10 Club 2.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 9070 Ceiovec, Gasometergasse 10/! vabi na
strokovno zborovanje
[FACHTAGUNG)
ki bo v četrtek 30. novembra 1978 ! pričetkom ob 9.00 uri v hotetu OBtR v Zeieini Kopti.
Obravnava dedeče tematike:
a) Aktuatna vprašanja gorskih kmetov (Aktuetie Bergbauerntragenj OLWR. Dtp), ing. Rattatt Waiter
bj Načrtovanje gozdnega gospodarstva, redčenje, oskrbovanje, pogozdovanje tn gnojenje gozdov.
[Forstvrirlschaftiiche Wirts:haftspianung — Druchforstung, Bestandespfiege, Aufforstung, Waiddi)ngung).
Dipi. ing. Schmtedier
Ker gre za predavanja, ki se nanašajo na zeio aktuaina vprašanja kapeiškega prostora, vabimo vse zainteresirane kmetovaice, da se zborovanja zanesijivo udeiežijo.
Referente je posredovaia Kmetijska zbornica za Koroško.
Kiub jugosiovanskih deiavcev „TR!GLAV" v Ceiovcu vijudno vabi na
svečano prosiavo
ob jugosiovanskem državnem prazniku dneva Repubiike v soboto, dne 2S. novembra 1978 ob 17. uri v veiiki dvorani de-!avske zbornice v Ceiovcu, Bahnhofstrafje 44.
Gostuje:
MLAD!NSK! GLASBENO-PEVSK! ANSAMBEL ..KNEŽJE" !Z ZAGREBA
Na prireditev so prisrčno vabijeni tudi pripadniki siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
OJ^or
ŠPORTNI VESTNIK
NOGOMET DOMA )N PO SVETU
TEKMOVANJE ZA EVROPSKi POKAL — KVALiFiKACiJA
Avstrija — Portuga! 1:2 [0:1)
V	svojem trinajstem letošnjem in hkrati tudi zadnjem nastopu je avstrijska nogometna reprezentanca na Dunaju pred 70.000 gledalci izgubila 2:1. Zelo slab, če ne porazen zaključek tako uspešne sezone. Sezone, ko je po uspehih na mundialu 78 v Argentini avstrijski nogomet doživel velik povzdig; tudi, po svetovnem prvenstvu je Avstrija uspešno nadaljevala svojo pot navzgor: dve zmagi v okviru kvalifikacije za evropsko prvenstvo in to proti Norveški in Škotski. Ravno Portugalska, ki je bila v zadnjih časih brez uspeha je zaustavila zmagoslavno pot avstrijskega izbora. Že kar v prvih minutah igre se je videlo, da naši napadalci zlahka ne bodo premagali zelo kompaktno in uigrano obrambo igralcev iz dežele slavnega nogometaša 60-let Eusebia. Portugalci so bili večkrat z devetimi igralci v obrambi, v protinapadih pa preko hitrih napadalcev niso bili nenevarni. Značilno za tekmo je, da Avstrijci niso imeii niti ene stoodstotne priložnosti, nasprotnik pa je poleg dveh golov ime) kar še iri velike šanse. Avstrijci so prepočasi igrali predvsem v sredini, visoke žoge v kazenski prostor pa je počistil najboijši igralec na terenu, Humberto. Po težki napaki Strasserja je Nene zatresel z močnim strelom mrežo. V drugem polčasu je trajalo tja do 70. minute, preden je najboljši avstrijski igralec nasploh, napadalec Schachner izenačil. Ko je vse že pričakovalo neodločen rezultat, je bra-njlec Alberto nenadoma prodrl po protinapadu v avstrijsko polovico, obrambni igralci so bili zmedeni. Al-berto pa je svojo stvar opravil v profesionalnem stilu, ko je potisnil žogo mimo golmana v mrežo.
S tem porazom so se šanse Avstrijcev na osvojitev prvega mesta hitro zmanjšale.
Istega dne so v okviru evropskega prvenstva bili doseženi še sledeči rezultati:
Nizozemska — NDR 3:0
Poljska — Švica 2:0
TEKMOVANJE ZA BALKANSK! POKAL
Jugosiavijn — Grčija 4:1 [1:1)
Kar Jugoslovanom ni uspelo v prvenstvu za evropsko prvenstvo, jim je uspelo na tekmovanjih za balkanski pokal. V Zagrebu so namreč porazili reprezentanco iz Grčije s 4:1. Sprva ni potekala tekma po volji Jugoslovanov, kajti nasprotnik je še pred polčasom vodil po zadetku Mavrosa z 1 :0. Toda Savič in trikrat Halilhodžič sta poskrbela še za jasno zmago. S to zmago so se Jugoslovani uvrstili v finale balkanskega kupa, kjer se bodo srečali z Romune!, proti katerim so v kvalifikaciji za EP v Bukarešti izgubili z 2:3.
AVSTRUSK! KLUBSK! NOGOMET
V	prvi zvezni diviziji je tokrat bilo nekaj presenetljivih rezultatov. Saj je GAK po devetih neuspehih, po devetih zaporednih porazih zmagal prav proti tretjeuvrščenemu VOESTU iz Linza s 3:0. Druga senzacija kola je bil poraz na domačem igrišču Innsbrucka proti dunajskemu Rapidu, ki je to tekmo odločil z 2:0 v njihovo korist. S to zmago je Rapid sedaj edini zasledovalec Dunajske Austrie, ki je na domačem igrišču odpravil Sturm s 4:1. Ostali dve tekmi sta se končali tako-
Izdajatel), založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik; Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
le: Vienna je zmagala proti Admiri 2:1, neodločeno 0:0 pa se je končala igra v Salzburgu med domačimi in Sportclubom.
V drugi zvezni ligi se je preteklo soboto in nedeljo odigralo predzadnje kolo v jesenskem delu. Jesenski prvak je postal že tokrat LASK, čeprav je igral proti Bregenzu na domačem igrišču le 1:1. Prvi zasledovale! LASK-a so koroški klubi Austria Celovec, VSV in poleg Bregenza še SCA iz Št. Vida. Austria je doma zmagala z težavo proti Wr. Neustadtu z 2:1. Zmagoviti go! je padel šele v zadnjih minutah. VSV je remiziral v Eisensfadtu 1 :1, brez golov se je končala igra na Dunaju med FAV in SCA, za senzacijo pa so poskrbeli v spodnji lestvici uvrščeni Wo!fsberg, kajti iz Donavvitza so odnesli obe točki. Tekma SV St. Vid proti Simmeringu se je končala 0:0.
ROKOMET
AVSTRUA SE JE POVZPELA V B-SKUPiNO
Avstrijska reprezentanca v rokometu je na furnirju C-skupine v Švici kot če-trtouvrščena ekipa le še dosegla vstop
.Lutke mladje" Koroške dijaške zveze vabi na lutkovno predstavo Marjana Belina
VOLK !N KOZUČK!
Režija: Tine Varl
#	v soboto 25. 11. 1978, ob 13. uri v Farni dvorani v Sentlipšu Prireditelj: Farna mladina v Šent-lipšu
#	v soboto 25. 11. 1978, ob 15. uri v Narodnem domu v Dobrii vasi. Prirediteij SPD .Srce" v Dobrii vasi
#	v nedeljo 26. 11. 1978, ob
10. uri (po maši) v župnišču v Kazazah. Prireditelj:	Katoliška
mladina v Kazazah
#	v nedeljo 26. 11. 1978 ob 14. uri v Farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: Mladina v Šmihelu
v višjo ligo. Za ta vstop sta zadostovali le dve zmagi in to proti Italiji ter Portugalski. Prvi so postali Švicarji, drugi Norvežani, tretji Izraelci, četrti pa Avstrijci.
HOKEJ
KAC PO TEKM! V FELDKiRCHU SE NAPREJ NA VRHU LESTViCE
27 sekund (!) pred koncem igre v Feldkirchu je amerikanski legionar v vrstah Celovčanov KAC-ju rešit dve točki in s tem tudi prvo mesto, potem ko je od modre črte neubranljivo zatresel mrežo. Prvi zasledovalec je še naprej Kapfenberg, ki je preteklo soboto premagal s 4:0 Šalzburg. ATšE je že devetič po vrsti izgubil, tokrat proti lEV-u 3:5. 9:5 je končno drugi koroški zastopnik VSV premaga) nO domačem ledu WEV. Ta tekma je bilo prenašana direktno v televiziji, Belja-čani pa so v drugem kolu avstrljskegO hokejskega prvenstva še neporaženi-
PODKRNOS ML. : SAK ML. 1:2 [0:2!
Za veliko senzacijo so poskrbeli ^ zadnji tekmi jesenskega dela mladinci Slovenskega atletskega kluba. V Pod-krnosu so premagali domače moštvo, ki se nahaja na drugem mestu na lestvici z 2:1. Čeprav so bili več v defert* živi, so v protinapadih nekajkrat nevarno prišli pred vrata domačinov. Z<3 prvi gol je poskrbel Wieser, za drugega pa Grilc. Sest minut pred končen) so Podkrnosčani sicer dosegli časti' gol, igra pa se je končala z zmag" za naše fante. Vrhu tega je S. Gre' gorič dvakrat zadel le prečko.