PLANINSKI VESTNIK 1 1 /2001
jeziku res pravilno? O tem je bilo tudi v Planinskem vestniku že precej povedanega, a je vse odnesel veter, celo tepen sem bil, ker sem nadlegoval zakoreninjene predsodke. Vseeno prosim: ne govorite o spačenkah!!!)
Stanko Klinar
Turistovski klub Skala - 80 let
Bilten Slovenskega gorniškega kluba Skala, avgust 2001
Ob osemdesetletnici ustanovitve Turistovskega kluba (TK) Skala je Slovenski gorniški klub (SGK) Skala letos avgusta izdal bilten, v katerem so ob visoki obletnici predstavljeni zgodovina nekdanjega in sedanjega kluba ter zanimivi utrinki iz osemdesetletne zgodovine. V biltenu je tudi intervju z dr. Vladimirjem Škerlakom, verjetno enim najstarejših članov SGK (bralci Planinskega vestnika so v septembrski številki v članku Moja najtežja vzpona imeli priložnost brati o njegovem vzponu na Ojstrico). Nato so predstavljene dejavnosti posameznih gorniških klubov (danes jih je šest) in turnega kluba Gora. Opisani sta tudi Aljaževa pot od doma (njegove rojstne hiše) do doma (Aljaževega doma v Vratih) in Abramova pot okoli Pihavca nad Zadnjico. Na koncu je še krajši prispevek o prostovoljnih gorskih vodnikih. Bilten je grafično popestren s fotografijami klubskih dejavnosti, na zadnji strani je predstavljena vpisna skrinjica za vrhove v obliki Aljaževega stolpa. Tako kot je bilo nekdaj, ko sta bila Slovensko planinsko društvo in TD Skala vedno v nekoliko napetem, tekmovalnem odnosu, je tudi v novejši zgodovini čutiti določene napetosti med Planinsko zvezo Slovenije in SGK Skala. Začne se že pri oznakah planinec ali gornik, o katerih so imeli tudi bralci Planinskega vestnika priložnost brati že marsikateri prispevek. In kot so se razmere med Slovenskim planinskim društvom in TD Skala v štiridesetih letih preteklega stoletja lepo uredile, se bodo menda tudi današnje. Dr. Anton Jeglič, predse-504 dnik SGK Skala, pravi v biltenu ta-
kole: »In ker se zgodovina ponavlja, smo prepričani, da bomo tudi s Planinsko zvezo Slovenije navezali ploden dialog in spletli dobre odnose v prizadevanju za razvoj slovenskega gorništva.«
Marjan Bradesko
UEMttMODNp KMEHBNA OMOfrftJTCI I SliJLTNU
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji
Important Bird Areas (IBA) in Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije -DOPPS, Monografija DOPPS št. 1, uredil Slavko Polak, Ljubljana, 2000.
Ornitologi so vsem, ki jih zanima narava Slovenije, postregli z novim pomembnim delom. V njem so vodilni slovenski strokovnjaki za ptice pod uredniško taktirko Slavka Polaka predstavili 14 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) v Sloveniji. Uvodna poglavja nas seznanijo s pomenom teh območij, njihovimi kategorijami in kriteriji za opredelitev, na kratko pa podajo tudi sliko o teh območjih v Evropi (dobrih 3.600 območij pokriva 7% celine). Najobsežnejši del knjige je namenjen podrobni predstavitvi mednarodno pomembnih območij za ptice v Sloveniji. Ta predstavitev ne obsega le ptic, ampak so te predstavljene skupaj
z okoljem, kjer živijo, opisani so tudi druge živali in rastlinstvo, pa raba prostora in morebitna ogroženost. Za planince je najzanimivejša predstavitev Triglavskega narodnega parka, ki je bil uvrščen med globalno pomembna območja zaradi visokogorskih ptic: planinske pevke, skalnega plezalčka, planinskega vrabca in planinske kavke. Tudi IBA Kočevsko - Kolpa je vse pogostejši cilj planincev. Prostrani gozdovi s številnimi pragozdnimi rezervati in ostenja nad Kolpo so bivališče mnogih redkih vrst ptic. Poleg Triglavskega narodnega parka in Kočevskega so na seznam IBA uvrščena še mnoga manj gorata območja (Kras, porečje Nanoščice, sečoveljske soline, dolina Reke, Ljubljansko barje, Planinsko polje, Cerkniško jezero, Krakovski gozd, Ribniška dolina, reki Drava in Mura ter Goričko), ki pa so prav tako lahko cilj planincev, pohodnikov oziroma ljubiteljev narave. Prav je, da se vsi ti seznanijo z bogastvom ptičjega sveta ter da se temu ustrezno tudi vedejo na izletih v naravo.
Igor Maher
Pohodništvo v Sloveniji
Založnik: Slovenski alpski kraji in Slovenska turistična organizacija; vsebinska zasnova: Janko Humar in Igor Maher; izvedba: Sidarta, 2000.