Kmečka trgovina Stanje na našem notranjem trgu Od vseh strani se čujejo pritožbe, da vladajo na naših domačih trgih čisto nenormalne razmere. Najprej so se podražili tovarniški izdelki, ker so se podražile surovine in poslabšali prevozni ter plačilni pogoji, sedaj je pa poskočila cena še pšenici in koruzi, kar smo poročali že v zadnjem poročilu. Ce bi pri tem dvigu šlo samo za dejansko stanje, z ozirom na mednarodni položaj, ali pa pri kmetijskih. proizvodih za pomoč nažemu kmetu, bi bilo vse v redu in prav. Toda na žalost v zelo mnogih primerih temu ni tako. So ljudje, ki hočejo iz sedanjega stanja kovati dobidek za sebe, na škodo delovnega ljudstva. Tem niti najnovejša uredba o pobijanju draginje ne pride do živega. Zato je ministrstvo za socialno politiko tn narodno zdravje izdelalo načrt uredbe o kontroli cen. TJredba se bo izdala na osnovi člena 9. uredbe o pobijanju draginje. Po tem načrtu naj bi bilo proizvajalcem, posredovalcem in prodajalcem prepovedano kupovati in prodajati blago, obseženo z uredbo o pobijanju draginje, po vižjih cenah, kakor so veljale 1. septembra, če za to ni upravičljivih razlogov. Upravičenost povišanja naj bi ocenili posebni poverjeniki za kontrolo cen, ki bi jih v posameznih gospodarskih središčih poatavil minister za socialno politiko. Ti poverjeniki bi avojo nalogo vršili v sodelovanju s krajevnimi odbori za kontrolo cen. V načrtu uredbe je predviden tudi glavni poverjenik pri ministrstvu za socialno politiko, ki bi v sodelovanju z državnirn odborom za kontrolo cen nadzoroval delo poverjenikov in krajevnih odborov. V državnem odboru bi bili predstavniki gospodarskih ministrstev, gospodarskih zbornic in drugih korporacij ter zadružnih in drugih gospodar&kih ustanov. Končno je v načrtu predvideno, da bi moral vsak proizvajalec ali trgovec, ki namerava zvišati ceno, to prijaviti poverjeniku, ki bi bil dolžan skupaj z odborom izdati odlok v 48 urah. Odobreno povišanje bi veljalo za vsa podjetja v dotičnem kraju, ki se bavijo s proizvajanjem ali prodaje dotičnega blaga. — želeti je, da se ta uredba čimprej izda In praktično uveljavi na terenu, da liodo tudi razmere na našem notranjem trgu enkrat urejene. Prodaja in podražitev mleka Cene mleku se v zadnjem času v mestih dvigajo in oni, ki mleko kupujejo, pozivajo merodajne, da naj to preprečijo. Ta stvar se pa ne da urediti s kakimi oblastnimi ukrepi, kajti vzrok za podražitev mleka je v podražitvi in pomanjkanju krme. Do letošnje pomladi je stal stot sena 50 din, sedaj pa stane 100 din. Dobre krme, kakršna je potrebna za mlečne krave, pa skoraj ni, otava se po večini niti kosila ni, ampak !e popasla. Kako je s to stvarjo, nam najboije pove tale račun: Dnevno potrebuje mlečna krava 15 kg sena 13.50 oskrba in molža dnevno dve uri stane . . . 3.— dostava mleka od krave 0.75 skupaj din 17.25 Računajmo, da da krava dnevno pet litrov mleKa (to pa ne vsaka m ne čez vse ieto). Vrednost gnoja znaša od krave približno 2.50 din dnevno. Če to vrednost odbijemo, bi morali za mle-ko od krave dobiti na dan vsaj 15 din, torej 3 din liter, pri dnevni molži petih litrov. Pri vsem tem pa niso všteti davki, investicije za hlev, nabavo živine, riziko, živinozdravnik, amortizacija, da o dobavi dobrih hranil (prg), ki so potrebne mlečnemu govedu niti ne govorimo, saj je letošnja krma za najmanj 20% manj vredna in se bodo ikrepka krmiia morala kupovati, ker drugače krave mleka sploh ne bodo imele. Radi pomanjkanja krme so morali mnogi živino prodati sedaj po nizki ceni 1000—1600 din komad, na spomlad pa bcdo morali isto živino kupovati najmanj 2a 4000 din komad, če bodo hoteli živino iraeti. Brez živine pa kmet čez leto ne more biti. Poleg vsega tega se jc še letos tudi davek v okoliških občinali v Mariboru zvišal za 25%. Vse to jasno govori, da povišanje ccn mleku ni v zvezi s kako kunjunkturo ali lovom za dobičkom, ampak je le pcsledica letošnjih za kmetovalce zelo težkih priHk, ki smo jih navedli. Naj oni, ki mleko kupujejo, nc godrnjajo, kajti razmere so take, da bo mesta menda splch težko oskrbovati z mlekom. Popolnoma propasti pa kmet tudi ne more, saj je iz gcrnjih dejstev razvidno, da gospodarsko trpi največ sam. Ce se torej mleko ma!o podraži, no bo za meščana nič hudega, kmetu se bo pa to le precej poznalo pri njegovem težkem gospodarskem stanju. Položaj na domačem trgu kož V Beogradu je bila 13. novembra konferenca kožarskih in čevljarskih podjetnikov, ki je v zadevi podražitve kož dognala sledeče: V avgustu se je surova koža za podplate lahko dobila po 9—11 dln kg, danes pa stane ista koža 17—22 din kg. Izdelek te kože (podplati) je stal v avgustu 33—36 din, a danes stane 56—65 din kilcgram. Surove teleCje kože so 3e lahko dobile v avgustu po 11—13 din kg, danes pa 18—22 din kilogram. Izdelek telečjih kož (boks) je stal v avgustu 16—18 din kg, danes stane 32—34 din kilogram. S tem v zvezi se je podražila tudi obutev. Nizki moški čevlji so se prodajali v avgustu po 135—165 din, sedaj se jim bo pa dvignila cena (in se deloma že je) na 225—250 din. Da je do te podražitve priilo, je krivda v tem, ker so se podražile kemikalije za izdelavo kož za 100% In še več. Primanjkuje pa tudi kož, ker se jih je preveč izvozilo in pa ker je pri živini napravila ogromno škodo slinavka. Ker se pri nas izdeluje obuvalo prvenstvno iz telečjega boksa, se je stavila zahteva, da se izvoz naših surovih telečjih kož zabrani. Po katerem blagu povprašuje tujina? V Londonu povprašujejo po naših debelih svinjah, slanini, gnjati, surovem maslu, perutnini, jajcih, mesnih konzervah, pšenici, moki, koruzi, čebuli, krompirju, fižolu, grahu, taninu in oglju. Angleži prevzemajo to blago v naših pristaniščih, predvsem na Sušaku. Berlin in Hamburg povprašujeta po nepredelani ovčji koži, divjačini in perutnini. Brno se zanima za posušen šipek, brinove jagode, lipovo cvetje, divji kostanj, orehovo listje, robide, maline, jagode, koprive in suhe gobe. Gothenburg, švedska, išče konopljo, hmelj, čcšplje in druge kmetijske proizvode. Antwerpen, Belgija, se zanima za mehko rezano jelovino, hrastov okrogei les, beli fižol ter svinjske nasoljene konzerve. Prevzema v naši luki na Sušaku. Aleksandrija, Egipt, želi najti zastopnike za nakup našega hrastovega in bukovega lesa, konzerv, lipovega cvetja, živil, papirja in kleja. ženeva, Švica, kupuje gobe ter živila vseh vrst. Milan, Italija, se zanima za mesne konzerve. Cene živine po sejmih Voli. Maribor 4.25 din, Ptuj 4.25 din, Brežice 4.50—5 din, Laško 4.75—5.25 din kg žive teže. Biki. Ptuj 3.60—4 din, Lendava prvovrstni 4.50 do 5.50 din, ostali 4—4.50 din kg žive teže. Krave. Maribor 3.50—4 din, Ptuj 4 din, Ljutomer 3.50 din, Lendava 3.50 din, Brežice 4 din, Laško i din kg žive teže. Teliee. Maribor 4—4.50 din, Ptuj 4 din, Ljutomer 4.50 din, Lendava prvovrstne 5—6 din, ostaJe 4—5 din, Brežice 4.50—5 din, Laško 4.50—5 dir kilogram žive teze. Teleta. Maribor 5—7 dva, Ljutomer 4.50—5 din, Lendava 4.50—5.50 din, Brežice 4.50—5 din, Laško 5—6 din kg žive teže. Cene goveje žhine na Kranjskem že parkrat smo pisali o razliki cen na štajerskem in Kranjskem. Danes pa nalašč prinažamo cene goveje živine na Kranjskem posebej, da bo razlika bclj vidna in da bi se tudi na štajerskem živina vsaj tako prodala kot r.a Kranjskem. Voli. Ljubljar.a prvovrstni 5.50—6 din, ostali 4—4.50 din, Kranj 4.50—5 din kg žive teže. Krave. Ljubljana 4—4.50 din, Kranj 4 din k° žive teže. Telice. Ljubljana prvovrstne 5.50—6.50 din. ostale 5—5.50 din, Kranj 4.50 din kg žive teže. Teleta. Ljubljana 6—7 din, Kranj 6 din kg žive teže. Svinje Plcmenske. Maribor 5—6 tednov stare 70 do 85 din, 7—9 tednov 90—120 din, 3—4 mesecs 130 do 210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8—10 mesecev 395—490 din, eno leto stare 6S0—870 din komad. 1 kg žive teže 6—8.50 din. Na ptujskem sejmu so bili 6—12 tednov stari prasci po 50 do 85 din komad, 1 kg živo teže 6.50 din. PrSutarji (proleki). Maribor 8 din, Ptuj 7 do 7.75 dln, Ljutomer 6—7 din, Lendava 6—8 din, Brežice 7.50 din, Laško 7—8 din kg žive teže. Debele svinje (Speharji). Maribor 7 dln, Ptuj 8—9 dln, Lendava 10—11 din, Brežice 9 din, I^aško 9 din kg žive teže. Koaji Na ptujskem sejmu so lepi konji dosegli 570& din komad, lepa žrebeta pa 2000 dtn komad. Stara kljuseta za mesarje so se prodajala po 500 din komad. Tržne cene žito. Pšenica: bačka 200—202 din, sremska 188 do 200 din, Maribor 175 din, Ljutomer 160 din, Lendava 160 din, Brežice 160 din, Laško 200 din stot. — JeCmen: sremski 160—165 din, Mariboi150 din, Ljntomer 130 din, Lendava 180 din, Brežice 150 din, Laško 175 din stot. -- Oves: sremski 148—150 din, Maribor 100 din, Ljutomer 130 din, Brežice 150 din, Laško 200 din stot. — Rž: bačka 145—150 din, Maribor 150 din, Ljutomer 150 din, Lendava 130 drn, Brežice 150 din. — Koruza: banatska 140—143 din, Maribor 175 din, Ljutomer 120 din, Lendava 120 din, Brežice 140 din, LaSko 175 din stot. Fižol. Sremski beli 360—370 din, Maribor 400 do 600, Ljutomer 250—300 din, Lendava 300 do 450 din, Brežice 400—500 din, Laško 300 do 350 din stot. Krompir. Maribor 120 din, Ljutomer 150 din, Lendava 100—110 din, Brežice 200 din, Laško 150 din stot. Krma. Seno: Maribor 90—100 din, Ljutomer 60 din, Lendava 70 din, Brežice 50 din, Lašlo 80 do 90 din stot. — Lueerna: Ljutomer 70 din, Brežice 75 din stot. — Slarna: Maribor ržena 45 do 50 din, Ljutomer 30 din, Lendava 20 din, Brežice 25 din, Laško 30 din stot. Kože. Svinjske: Maribor 10—11 din, Ljutomer 8 din, Laško 7 din 'kg. — Goveje: Ljutomer 8 din, Lendava 9 din, Brežice 8.50 din, Laško 9 din kg. — Telečje: Maribor 13—15 din, Ljutomer 9 dra, Lendava 12 din, Brežiee 12—13 din kg. Med. Maribor 18 din, Ljutomer 15 din, Lendava 16—17 din, Brežice 18—20 din kg. Drva. Maribor 105 din, LJutomer 80 din, Biežice 75-80 din, Laško 65—70 din kub. meter. Vino. Navadno mešano pri vinogradnikih v okoUci Maribora 4 din liter, v okolici Ljutomera staro 4—6 din liter, novo 3—5 din, v okolici Brežic 4 din. — Sortirano boljše pri vinogradnikih v okolici Maribora 7 din, okolica Ljutomera staro 6 do 10 din liter, ncvo 6—8 din, v okolici Brežic 5 do 6 din liter. Perntirina (mariborski trg). Kokoš 20—30 din, piščanec 10—30 din, gos 40—45 din, puran 35 do 65 din, raca 14—18 din. Mlečni izdelki. Mleko 2—2.50 din liter, smetana 10 din. surovo maslo 26 din kg, čajno 30—32 din, domači sir 10 din kg, jajce 1.50 din komad. Sadje (mariborski trg). Jabolka 2.50—5 din, hruške 3.5&—7 din, grozdje (imajo ga samo Bolgari) 6—10 din, celi orehi 5—7 din, luščeni 24 do 26 din, kostanj 2—4 din kg; litcr kostanja 1.50 do 3 din, pečenega kostanja 6 din, šipka 3 din. Zelenjava. Glava zelja in ohrovta 1.50—3 din, kg kislega zelja 4 din, kisle reps 2 din, hrena 8—9 din, glavnata solata in endivija komad 0.50 do 2 din, redkev 0.25—0.50 din, buča 0.50—3 din, zelenjad v kupčkih 0.50—1 din. Sejmi Maribcrsko mestno poglavarstvo jc radi slinavke in parkljevke do preklica prepovedalo živinske in svinjske scjme v Mariboru. 27. novembra svinjaki: Središče — 28. novembra tržni dan: Dolnia Lcndava; živinski in kramarski: Pro3enjakovci; svinjski: Ormož — dne 29. novcmbra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 30. novembra tržni dan: Turniščc; živinski in kramarski: Gornja Lcndava, Celja, Veržej — 2. decembra sviniski: Brežice, Celje, Trbovljo, Krf^ ževci (okraj Murska Sobota); živinskl in kramapJ f.ki: Iloračice.