Osiroteli deček. - 90 - Lipetov panj Povest Spisal Juraj Pangrac. /. Roj. Hudetov starikavi in koščeni ded je čepel pred čebelnjakom in pdkal tobak ter venomer škilil tja na panjeve brade. Tam so brenčale in se prašile in sukale nekam uznemirjene čebele. ]n ko je tako pokal tobak, mu naenkrat zastanejo oči na panju. na kateretn je bil narisan na končnici velik križ, pod križem pa s tiska-nimi črkami nerodnonapisano ime ,Lipe" zletnico 1901. ,,A-hm!" je pokimal ledaj ded, ,a-hm!" je pokimal. HNekaj bo, nekaj i Se že krtavičijo in v svitek sučejo! A-hm, nekaj bo"! Po teh besedah se naglo dvigne s sedeža in zakoraca — e, star je že bil ded, star kol zemlja z vivčkom v ustih v čebelnjak. Tam nastavi uho na panj ,Lipe 1901". Za nekaj trenotkov si tlesknc zado-voljno v dlan. ,Bo," reče. ,Rojil bo! Pa še kmalu ga bo dal ta ,Lipe!" Zdajci zavpije sosed Marko izpod rdečeče se čreSnje, kjer je klepal koso: ..He-hej, oče Hudčtov! Bo kaj roja, bo"? Ded se prikaže iz čebelnjaka, napne sapo in reče: ,Bo, bo! ,Lipe' bo danes prvi rojil. Samo. hencej, (ant nima panjii! Ne vem, ali misli roj v klobuk stresti. ali kaj, da si ne oskrbi panju, lo brezskrbno Cloveče!" Pa reče Marko: .Mislim, en njegov panj bo 5e na naši kašči! V jeseni, ko je podiral, ga je ondi spravil. Če je taka, da bo roj, ga grem pa iskat." — ,Če si tako dober, pa pojdi!" In dobri sosed Marko, ki je tudi sam čebelaril in bi bil vse storil za Jjubo živalco" — za čebele, je popustil delo in skočil na kaščo po panj. In tam je iskal, iskal. a panju ni našel. Tedaj pa ugleda ded hiteti domov pastirja Lipeta. ,Viš. kako prav pride, kakor da bi mu dobri duh povedal, da se njegov panj, njegov .Lipe\ pripravlja na rojenje!" reče samsebi, nato pa zakliče, kar more naglas: »Lipe, roj, tvoj roj! Sieci, steci!" — 91 — Lipe zavrisne ves vesel, vrže tik pota motiko z rame in skok! skok! — pa je stal pred dedom. ,Pa ste rekli, oie, da ne bo pred deseto uro roja! Ali meni se je dozdevalo, da bo; in nekaj mi je reklo: ,Roj bo, popusti delo in hiti k očetu, aa ga jim ogrebeš, če bo sedel v vrh visoke jablane ali hruške.' In po-pustil sem delo in sem hitel k vam, da sem storil tako: Ali ni res, oče?" ,,Hencej, kaj bi takd govoril! Len si, zato si prišel preje. kakor sem ti ukazal. Pa zdaj si tukaj, kar je, je! Zdaj ne boš hodil nazaj, a glej, da boš kesneje tem pridnejši!" ,To se ve, da bom!" je dejal Lipe, pa se zazijal v svoj panj, ki je bil na rojenju, in se mu režal na vsa usta. A ded ga pokara: ,Hencej, kaj bi stal in se muzal! — Steci rajše na soseda Marka kaščo in si poišči gori svoj panj! Ali boš v mavho stresal roje? Steci, pravim!' Lipe še enkrat pogleda svoje čebele, ki so vzle-tavale z brade v stran pa zopet nazaj in se vrtele in plesale pred prašnico, potem pa naglo steče. Pred kaščo naleti na soseda Marka. ,Stric", reče Lipe, ,s(ric, dajte mi moj panj: roj bo, panja pa še nimam doli." — ,Saj so že oče rekli, da bo roj, in sem že sam stopil na kaščo, da bi ti dobil panj, a ga nisem mogel iztakniti. Pojdi še ti in poglej po panju!" ,Pa grem"! In Lipe skoči na kaščo. Prestavi vse, pretakne in prebrska vse, a panjii ne dobi. »Ojej!" vzdihne, ,.ni ga, ni ga, čebele m\ pa rojijo!" ,Ojej, ni ga, ni ga!" prijavka k stricu Marku. Tedaj pa zavpije ded od čebelnjaka: .,Sosed Marko, kje je panj'" — ,,Kamor ga jc Lipedejal! Jaz vendar ne bom za varuha njegovemu panju!" odgovori sosed skoro osorno; silno mu je bilo, da ravno Lipetovega panja ni, da je ravno tega moralo zmanjkati s kašče! ,Lipe, kje je panj ?" zavpije nadenj ded. Lipe zajavka: ^Ojej, na kaščo sem ga spravil, ojej, zdaj ga pa ni gori, ojej, zdaj ga pa ni gori!" Ded se nekam zamisli, Lipe se prijema za glavo in skače, kakor da bi stal na iglah, in panj je pa rojil. — 92 — 2. V ,,sv, Tilna" sta ga. ogrebla. V Hudetovem čebelnjaku se je čebelarilo prav po starodavni navadi. Po dva. (rije ali celo po pet in še več vaščanov je že od pamtiveka sem redilo v njem čebele. TakcS se že prav ni vedelo, čegav je pravzaprav ta čebelnjak, pcsebno še zaradi tega ne, ker je bil svet, na katerem je stal, Markov, čebelnjak so pa postavili Hudžtovi. A pravice do čebelnjaka si niso iastili le Hudetovi in Markovi, arnpak tudi drugi vaščanje. Če ti naravnost niso mogli priti do te pravice. so si jc pa izkušali pridobiti po ne baš duhoviti zvijači. Kdor je hotel zlesti v čebelnjak, ta si je namreč kupil panj čebel iz tega čebelnjaka, in — basta! - pravica do čebelnjaka je bila pridobljena, veljavo je užival ta tako, kot druge starine, ki so že več let čebelarile v tem čebelnjaku. In tako se je moglo tako usiljeno revše, tako pritepenče, ki je komaj zlezlo v čebelnjak, že oblastno šopiriti in stopati pokonci pred čebelnjakom in se ustiti: ^Mi, mi, mi"!.. Po tej poli je zlezel v čebelnjak tudi pastir Lipe Zlasti je šlo to giadko, kcr je bil on od Huditovega deda, ki so imeli vendar-le še prvo besedo v tem čebelnjaku, kupil panj čebel. Ali Lipe ni postal tedaj tak, da bi se širokoustil: yMi — mi čebelarji; mi čebelarji in gospodarji; drugi nič, mi samo !".,. Lipe toraj ni postal tak, ampak je ostal, kakor prej, ponižen in dobrosrčen pastirček, da so ga vsi čebelarji v Hude-tovem čebelnjaku radi trpeli med seboj. Saj pa jim je tudi siregel, kar je le mogel, in ]c storil vse, kar je le kdo želel, in je bilo v njegovi moči. Kadar se je roj usedel prav v vrh visoke hruške ali jablane, tedaj se je le reklo: ^Poglej Lipe, tam gori je. Skoči!" In Lipe je pogledal gor v vejevje, skočil je in ogrebel roj... Precej pri vratih v čebelnjaku je ležal panj, kale-rega končnica je bila kaj lepo poslikana: Zeiena gora : na gori čreda ovac: mej jančki se mudi pastir, ki moli jutranjo molitev, ravno ko solnce posije izza gora. Ta panj — »Pastirček* — je bi! Lipetu najbolj všet, tega si je najbolj želel; za(o reče ob neki priliki Hudžtovemu dedu: ,,Oče, tega-le bi rad, tega mi - 93 - prodajte." — ,Pa koliko boš dal zanj ?" vprašajo ded. — ,Koliko? Šmarni tolar, ki ga hranitn še od birme, bo, menim, dovolj, oče"! In udarila sta, in ..Pastirček" je bil Lipetov. .Pastirčka" je loraj kupil Lipe, pa se ni nikdar kesal, da ga je; kajli že tisto leto mu je dal ta panj dva lepa roja. Prvca je vsadil v panj z imenom ,,Lipe 1901.' In ta panj, ta ,Lipe 1901." mu je danas rojil. In za ta roj je imel pripravljenega nPas|irčka", ki ga je bil lansko jesen ob trganju podrl in spravil na Markovo kaščo. In tega panju — nPastirčka" ni bilo sedaj nikjerr — Iskal ga je Marko, ded, Lipe, a panju le niso našli. .Kje je moj panj. moj .Pastirček?" je javkal Lipe. - Jiii ga, išči!" ga je tolažil sosed Marko, ded pa osorno vzkliknil: ,Ni ga, pa je amen!" in si zapalil tobak. Sosed Marko se je prasnil za uho, pobral koso in brez besede odšel. Lipe se je pa nemirno vrtel okoli roja, pogledaval deda in javkal in izpraševa!: nKaj bo pa zdaj, kaj bo pa zdaj r" ... — „1, kaj? Spravila bova roj, ki ga je dal, ,Lipe', pa bo !* ,,Ali kam ga bova spravila, v kaj ga bova ogrebla, ko ni panju!" . . . Tedaj pa je del ded čedro iz ust in mignil pastirju : ..Poglej", je rekel, kažoč z roko, ,,poglej, Lipe, tam gori na planini tiste bele skale! Vidiš ?" — .Vidim!" ,Viš, tam raste najboljši gorski mah, kar ga je po naših planinah, ki vsacega človeka ozdravi, če ga naduha tare, ali mu želodec dobro ne kuha. Kdo ve, koliko let bi že jaz počival v hladni zemlji, ko bi tega mahu ne bilo! — Lej, Lipe, star sem že, moje noge me ne prinesd na planine; ti pa si mlad. tvoje noge so lahke. Enkrat po dežju boš smuknil gor in naruval tistega mahu in mi ga prinesel. Kaj, Lipe?" - ,,Oh, oče, za vas vse!" — ,Tak boš! — Viš, Lipe, ti mi boš takrat dobro storil, ko mi boš prinesel mahu s planine. Ne boj se, ne bom ti dolžan ostal! Tudi jaz ti bom dobro storil, pa precej danes, ko si v potrebi. Lej, tisti-le prazni — 94 - panj pod stropom sredi Cebelnjaka, iz lipovega lesa rezan, najboljši, kar jih imam, ,sv. Tilen', je zdaj tvoj. Vzemi ga in vsadi roj vanj, in Bog ti daj srečo in sv. Tilen!" — ,Oh, oče, tak6 dobri stel" je vzdihnil poln hvaležnosti Lipe in pogledal zaupljivo v starčka. A slarček je rekel: , Nič, nič tega! — Zdaj je Ivoj ,sv. Tileir. pa je! Ponga skoči, pa je! ln roja vsadi vanj, pa je!" ,Oh, oče, tako dobri ste!" Vzdihne ropet hva-ležno Lipe, potem pa zatrdi: ,Če Ireba zvezdo sklatiti z neba za vas, ali pa na dnu morja". najti sredi skale kovan biser, ne bi se obotavljal, lotil bi se koj: kaj ne bi vam prinesel gorskega mahii s planine! Lepega. da nikoli tacega, vam botn prinesel, oče, in Bog daj. da bi vas pozdravi!, in da bi ga vam nosil še mnogo. mnogo let!" . . . — ,No-no, no-no!" je hitel ded, potem pa rekel. BA zdaj pa le urno na noge, mladič! V treh minutah mora biti roj v ,sv. Tilnu'. Lej, vročina je, in zna ti zbezljati, da ti ga ne bo treba nikdar ogrebati in da ga ne boš nikdar več videl!" Lipe se je naglo zavrtel. Čez malo časa so se že prašile čebele v ,,sv. Tilnu" poleg drugih panjev v ulnjaku. (Konec prih.)