S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE vedno izhajam iz idealistične predpostavke, da je avtor hotel narediti najboljše in da je njegovo delo vredno vsega spoštovanja, pa če se bralec strinja z njegovim pisanjem ali ne. Pri preraščanju je bilo govora o razvoju zgodovine od 'objektiv- nega' podajanja suhih, preverljivih podatkov do zgodovine, ki se 'vživi' v obravnavano obdobje s pomočjo najrazličnejših pričevanj in podatkov, ki si jih upa tudi argumentirano interpretirati. 6. »Na koncu sicer izvemo, daje njegov odnos do knjige izrazito pozitiven, žal pa tega ne ute- melji niti z enim stavkom, trditev ostaja kot za- pis nekega subjektivnega občutka.« Seveda je to zapis nekega subjektivnega občut- ka (kakšen bi bil pa objektiven?)! Na točki, ko za- pišemo zdi se mi, všeč mije, ni mi všeč, menim, sodim, zapustimo varen pristan 'objektivnega' in sprejmemo tveganje, da se nekdo z našim občut- kom ne bo strinjal. Do tega ima vso pravico, mi pa do razčlenitve naše presoje (kar sem v poročilu že storil, v svojem pojasnilu danes pa nekaj vrstic nazaj tudi že (vsakokrat v več kot enem stavku). 7. »Naj se na koncu obregnem še ob tale stavek iz Žižkovega prispevka: »Urednici sta k pisanju povabili 30pisk (!) in piscev...« Klicaja nisem do- dala, naredil ga je avtor. Priznam, da biga na- pisala tudi jaz, kajti ta beseda naj bi bila očitno rodilnik množine samostalnika piska'. Besede piska v slovarjih slovenskega knjižnega jezika ni. Morda je avtor dobil asociacijo v pogovorni frazi, daje nekdo zadnja piska, kar izrečemo, če hočemo povedati, da ima majhen vpliv v druž- bi. Avtorice prispevkov v omenjenem zborniku to zagotovo niso!« Asociacija ZupiskoQ) je seveda peška (ta pa je v SSKJ, in sicer kot redko uporabljana beseda - ženska, ki hodi peš), v isti niz pa bi dodal še kupkoQ), ki je tudi (še) ni v SSKJ, utegne pa se tam prav kmalu znajti. Zadnje podtikanje o meni sicer neznani pogo- vorni frazi je malo ceneno viktimiziranje avtoric in je primerljivo z vstopnim nesmislom o tem, kako sem iz raziskovalk delal feministke. Aleksander Žižek »KRITIKI SO LAHKO LE LJUDJE, KI IMAJO DRUGAČNO ZGODBO O ISTEM DOGODKU«* Odgovor urednic zbornika Splošno žensko društvo 1901-1945 na oceno mag. Aleksandra Žižka v Zgodovini za vse. Po uvodni vsebinski predstavitvi zbornika Splošno žensko društvol901-1945, ki ga je v dru- gi številki Zgodovine za vse pripravil mag. Alek- sander Žižek, se je v nadaljevanju (oziroma bolj proti koncu) lotil tudi metodološkega in vsebin- skega ustroja zbornika. Avtorja kritike moti (pre)obsežen hagiografski del zbornika, namreč biografske zgodbe žensk, ki so delovale v Splošnem ženskem društvu. Urednici sva ravno zato, ker se nama je zdelo pomanjkanje biografskih podatkov o pomemb- nih tvorkah slovenske preteklosti že sramotno, aktivirali tako veliko število sodelavk in sodelav- cev, ki so pisali prav zgodbe o ženskah. Poleg tega pa postajajo življenjepisi v novejšem času, ko stopajo v ospredje zgodbe malih, prezrtih lju- di, pomembna podlaga za znanstveno delo, ki naj bi podalo realnejšo podobo preteklosti. Sou- stvarjale so jo tudi ženske. Ob tem je treba dodati še, da življenjepisi, na primer, Josipine Vidmar, Minke Gašperlin, Ane Zalokar, Eleonore Groyer, Terezije Jenko, Romane Vasic niso objavljeni še v nobeni strokovni literaturi in da v Letu svetnikov najdemo precej več svetnic kot v Slovenskem biografskem leksikonu pomembnih Slovenk. Žižek meni, da ženske kakor tudi moške zgo- dovine ni in da nista ločeni. Čestitava! Kajti na- sprotnega v zborniku o Splošnem ženskem dru- štvu ni mogel prebrati. Očitno pa je že na pod- lagi tega, da so v zborniku glavne junakinje - za spremembo - ženske in da govorimo v glavnem o njihovi preteklosti, povzel, da gre za 'žensko' zgodovino. In takoj sledi primerjava z 'moško' zgodovino, ki se ji kaj podobnega, kot je ome- njeni zbornik, ne bi moglo več zgoditi. A zgodi- le so se ji Slovenske kronike 19. in 20. stoletja, v katerih je o ženskah bore malo napisanega. Za- vedava se, da bi morali kritiko tega eminentnega LESKOŠEK, Vesna: Zavrnjena tradicija, CF. : Ljubljana 2001, 16. VSE ZA ZGODOVINO 105 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 1 dela zapisati za kakšno drugo publikacijo, a ker govorimo ravno o tem, kaj je »'moška' zgodovina že prerasla«, samo še kratka statistika: v Slovenski kroniki 20. stoletja najdemo na 475 straneh pri- bližno deset dogodkov, povezanih z ženskami, in približno devet ženskih imen v celem prvem delu knjige, ki obsega obdobje od 1900-1945. Podobno se nam zgodi ob pregledu Zgodovi- ne Slovencev, Zgodovine slovenskega naroda ali Slovenske zgodovine. Ne v teh ne v drugih knjigah o slovenski zgodovini ni datuma, ko so ženske dobile volilno pravico, kaj šele s tem po- vezanih dogodkov. Gre torej za popolno zani- kanje ženskega prispevka k zgodovini Slovenije pred drugo svetovno vojno (podatke je zbrala Vesna Leskošek v svoji knjigi Zavrnjena tradicija, Ljubljana 2001, str. 16). V drugih treh Kronikah ni dosti drugače. Po sklepnem 'veseljenju' nad nadaljevanjem, nad zanimivimi študijami in monografijami, ki bodo temeljile na modernejši eksploataciji vi- rov, sklepava, da se Žižek veseli 'moškega' pristo- pa k zgodovini ženskega gibanja na Slovenskem. Preroško naznanja, da bodo preteklost, sedanjost in prihodnost skupne dimenzije. A po sedanjih izkušnjah bomo morale krepko poprijeti tudi zgodovinarke. Za večino žensk, katerih neatraktivne življenj- ske zgodbe smo objavili v zborniku (Vodetova, Štebijeva, Hočevarjeva, Engelmanova, Komano- va, ...), niso stali ne pravi ne nepravi moški: ne- katere so s poroko zgubile svojo intelektualno moč ali pa so svoje interese podredile družini in možu (Bartolova, Klemenčičeva), večina učite- ljic in uradnic pa sploh ni bila poročena. Sklepni stavek kritika: Za vsako uspešno žensko stoji pra- vi moški, zato izzveni kot posmeh, saj pokaže, s kakšno intenzivno (moško) študioznostjo je bil zbornik prebran in okritiziran. Naj na koncu omeniva še ugotovitev naše že omenjene sociologinje, ki se ukvarja pretežno z mestom in položajem žensk v preteklosti, na- mreč, da na zgodovinarjeve ideje in metode (in kritike, op. p.) vpliva družbeno okolje, v katerem zgodovinar deluje... Zgodovinarjeva pripadnost kakšni skupini vpliva na njegovo interpretaci- jo... In celjska delu zgodovinark ni pretirano na- klonjena. Nataša Budna Kodrič, Aleksandra Serše 2. PISMO BRALKAMA (UREDNICAMA) Odgovor urednic zbornika prinaša nekaj že obravnavanih pojasnil (pomen biografij) in očit- kov, ki sem se jih dotaknil že v prvem delu od- govora na pisanje Anje Dular in jih ne kaže po- navljati, spet pa bi rad ponovil, da sem zbornik zagotovo prebral .»z intenzivno (moško) študioz- nostjo«. Če ga ne bi, bi bilo poročilo precej bolj megleno in 'korektno'. Vesel bom, če bom v katerikoli publikacij i (zakaj pa ne v tej?) prebral obljubljeno kritiko Slovenske kronike 19. in 20. stoletja - za avtorje (avtorja) je namreč najhujši molk, ki pomeni, da se z natis- njenim ni vredno niti ukvarjati, kaj šele kritizirati ali hvaliti - da je preprosto 'strel v prazno'. Čudno se mi zdi, da se nihče nikoli ne obre- gne ob 'pravo' verzijo reka o uspešnih moških in ženskah, da namreč za vsakim uspešnim mo- škim stoji uspešna ženska, medtem ko naj bi bila popolnoma benigna opazka o vplivu neženskih sopotnikov, mentorjev, urednikov in drugih na opisane članice SŽD malodane bogokletna. Z naštevanjem imen in deljenjem članic SŽD na ti- ste, ki so in one, ki niso imele nič ne s pravimi ne z nepravimi moškimi, ne bomo prišli prav daleč. Naštetim imenom postavljam na nasprotni ko- nec tehtnice Pavlino Pajk, Franjo Tavčar, Marijo (Krejči) Milčinski, Minko Govekar, Vido Jeraj in Leo Fatur - obe Štebijevi (Alojzija Štebi in njena svakinja Cirila Štebi Pleško) pa po moje tudi bolj podpirata mojo 'teorijo' kot pa nabiranje 'doka- zov', kako izven vsega so se rojevale nove ideje in se je uveljavljalo žensko gibanje. Hvalabogu so bile same članice SŽD manj izključujoče - v dru- štvu so bili (resda le) kot 'ustanovni' in podporni člani tudi številni pomembni možje. 'Najhuje' pri vsem tem pa je, da za objavljenim poročilom ne stojita ne dnevna politika ne 'celj- ska skupina'. Nobenih pravih nasprotnikov torej, nobene slave in nobenih zaslug. O dnevni poli- tiki zdajle ne bi, glede 'celjske skupine' pa imam nekoliko čudne dokaze o njeni protiženski na- ravnanosti. Prav'član' te 'skupine' je namreč avtor izbrane zamisli za naslednje zborovanje sloven- skih zgodovinarjev, ki bo letos v Celju(!), njegova tema pa bo -Ženske skozi zgodovinoQ.lQ. 'Uradni organ' te 'skupine', se pravi revija, ki jo držite v rokah, pa je v desetih letih gostila 95 avtorjev, 106 VSE ZA ZGODOVINO