ŠTEV.287.
LETO XVI.
LONDON, 20.APRILI 1963.
MIR NA ZEMLJI
Z vero v superiornost krščanskih idealov, z vero, "ki gore pre = stavlja", se je papež Janez v velikonočni okrožnici "Paceni in. terris" lotil vprašanja človeškega sožitja. Odločno je zavrgel misel, da more surova sila rešiti .mednarodna vprašanja. V stvari je tudi odklonil go li antikomunizem, ki se je tako v teoriji in še lolj v praksi izkazaT kot negativistična alternativa komunizmu. Nasproti temu je postavil voro v človeško dušo in dopustil, da imajo tudi sicer zmotne ideolo = .1 je ter politični sistemi, ki izhajajo iz njih, a ki jih ne gre že same po seli enačiti s prvimi, gotove pozitivne primesi in s tremi je = nja. Zato preostaja človeštvu, zaradi njegove lastxie ohranitve, edi= frole Pot sožitja.
Ni dvoma, da je tako približanje temu velevprašanju, o katerem s io v našem listu'leta nazaj na podoben način pisali dokaj često,pol= no nevarnosti in tveganja. Toda, ali ni mar navsezadnje vse življenje eno samo tveganje? Ugotovili smo, da je alternativa koeksistenci samo non-eksistenca. To je zdaj z najvišjo zemeljsko moralno avtoriteto p_o trdil papež Janez, ki ni postavil nasproti surovi sili proti-alle am Pak idejo, v prepričanju, da bo končno zmagala Resnica.
Lahko si predstavljamo, kako majhen človeček s pigmejsko mentali teto postane ob moralni veličini papeža Janeza tisti generalni vikar celovške škofije, ki "mir na zemlji"’izpoveduje na ta način, da šlo. = venskemu duhovniku,' ki je poučeval slovenske otroke krščanski nauk v slovenskem jeziku, prepove nadaljnje poučevanje. To se je zgodilo v letu Gospodovem 1963. v Dobrli vesi na Koroškem. Krivica tako vpije do Jjeba, da je Narodni svet koroških Slovencev javno vprašal, "kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?".
Enostavno nemogoče nam je dojeti mentalno omejenost odgovornih cerkvenih faktorjev, ki hočejo na tak in podoben način zmagovati nad komunizmom, ko je vendar očividno, da s tem služijo Antikristu in mu Pripravljajo pot. To ni samo zločin nad slovensko krvjo, je zločin nad krščansko edinostjo, za katero si zadnje čase prav papež Janez toliko Prizadeva. Kako naj ob takem ravnanju, takorekoč na meji,ko se sreču= jeta Vzhod in Zapad, vzhodna in zapadna Cerkev, katoliški verniki bra -imo svojo Cerkev pred očitki., da ni tolerantna!?
Rotimo vse naše organizacije, ki imajo še kaj poguma in časti,in co ne samo slovenske ampak tudi hrvatske, srbske in. macedonske, orga= Alzacije in njihove člane, ki jim je do ohranitve naše krvi in do krš canskega bratstva, da v direktnem apelu na avstrijski katoliški epi = okopat predočijo, kam vodi takšno nekrščansko postopanje celovškega ordinariata.
Rotimo vso slovensko duhovščino, da v združenem nastopu najde pot ■■o Papeža Janeza in mu predoči, da v Celovcu podirajo,kar on gradi.No dvomimo niti najmanj, da bo kl jub kanonskim predpisom, našel načina, da obsodi in prepove tako nekrščansko početje.
Današnji KLIC 18 strani

"...apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve,apeli ramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!" 7 zaključuje svoj "Krik iz Korotana" Narodni svet ko= roških Slovencev.
ŠKARJICE BRUSIT
Jugoslavija ima novo ustavo in staro zastavo.Drugače se je tore ma lo spremenilo5 čeprav so razpravljali na dolgo in široko in čeprav 1do= do sledila presedanja po uradih od Beograda do Blatne vasi,ker so "ro tacijo" oelo v ustavo zapisali.Med sabo bodo titovci zamenjavali po = ložaj e kot otroci,ki se gredo škarjice brusit in tekajo od drevesa do drevesa. Z otročjo igro demokracije ne bodo okrepili,ker je malo ver= jetno, da bi ostrim očem kadrovskih in volivnih komisij, ušel kdorkoli, ki misli po svoje in ne po partijsko.
Upravičeno se sprašujemo,kakšen smisel imajo neprestane reforme,re organizacije,presedanja in preurej anj a,katera so kronali z novo usta= vo.Po eni strani izražajo komunistično priznanje, da v socialistični državi marsikaj ni v redu.Po drugi strani kažejo na komunistično bo = lezen,da reorganizirajo iz samega veselja do reorganiziranja in ker smatrajo, da navidezne površne preureditve pomenijo napredek. K uspeš= nemu poslovanju taka preurejanja prav gotovo ne pripomore j o, ker upe = Ijejo nov sistem, ko se še stari ni dobro utekel. To velja za upravo, kjer je preurejanje občin in okrajev privedlo do tega,da so sedanje občine podobne nekdanjim okrajem, namesto bivših občin pa so uvedli nove edinice. Isto velja za gospodarstvo,kjer so najprej administra -fcivno centralizirali,nato demokratično de centralizirali,zdaj pa inte= grirajo. Takemu reševanju vprašanj lahko rečemo dogmatizem ali pa pri smodarija, ker si komunisti najprej nekaj zabijejo v glavo,nato pa u= vajajo reforme ne glede na uspeh. Če Tito reče, da je integracija po= trebna, bodo integrirali do onemoglosti in se vrteli v rotaciji ob i= steni času,kot so preje decentralizirali do absurda,ko je Tito rekel,da je decentralizacija potrebna. Pod komunizmom ne misliš s svojo glavo; zate misli partija in voditelji.
Smešno in. žalostno je, da se ljudje puste voditi za nos .Samo smeji no pa je^kako so rdeči očetje sledili našemu nas ve tu,premislili zade = vo z rdeno zastavo in se končno odločili,da je trobojnica boljša.(Po= ročilo objavljamo na 17.strani.)
Ž E B E L J N A G L A V O	^
Na 7.strani objavljamo odgovor g.Parkaša na članek g.Marčetida( KT 286)o Južnoslovanski demokratski zvezi. Da ne bi zašla v polemiki pre daleč,mialimo,da bi koristilo razpravi,če bi g.Marčetid posredoval od govore, pojasnila, na točke,ki jih povzemamo iz članka g.Farkaša:l)Kako gleda vodstvo JDZ,ki izhaja v pretežni meri iz zboraških vrst,na Ljo= tidev nauk ter sodelovanje z okupatorjem (brez ozira na to,kar zdaj piše ISKRA); 2)zakaj so ustanovitelji JDZ dejansko zapustili "Zbor"; to,upamo,bo pojasnilo,če je upravičena bojazen,da hočejo v obliki no= vega programa vsiliti emigraciji "zboraško ideologijo”; 3)"Travici na roda na samoodločbo”, predpostavlja g.Farkaš "pravico človeka do samo= odločbe".Da ne bi zašla v abstraktno filozofij o,bi bilo umestno, da g. Marčetid kratko pojasni,zakaj vztraja na prvem, in odklanja drugo odn. v koliko vidi možnost kompromisa med obema.
Zaključena je razprava o metodah dela,kaj ti različni časi,raz = lične prilike in različni ljudje narekuj ej o,določaj o,različne metode dela.Samo rezultati in čas morejo biti sodniki nad tem, v koliko so bi le specifične metode v specifičnih prilikah,primerih,najbolj še.
Smatramo irelevantno,če 25$ sedanjega vodstva JDZ izhaja iz "Zbo ra",ako so se odločili za demokratično pot.Njihova starost ne bi govo rila - z nekaj izjemami - da so bili "velike ribe".A kot demokrati mo ramo pač prepustiti članstvu JDZ,da si izbira svoje vodstvo, ne pa da mu ga kdorkoli izven organizacije diktira.
Čeprav obstoje dokazi.in priče,da je bilo tudi v Mihailovičev! KJTvD marsikaj narobe, vendar ne gre a priori istovetiti početja goto= vih "četnikov” z edinicami Mihailovičeve vojske.Treba je biti bolj specifičen in kritičen ali pa bolj konkreten,čeprav priznamo,da je posel težak spričo Mihailovičeve naivnosti odn.nesrečnih okoliščin,ko so mnogi "četniki" nastopali v njegovem imenu
UREDNIŠTVO
( Od. našega dopisnika)
Na lanskih •upra:Tnih volitvah v Trstu so demokratični Slovenci 4 a kup in (Slovenska, demokratska zveza, Slovenska katoliška - skupnost, Sl o= venska krščansko socialna zveza in Skupina neodvisnih) nastopili	r;
svojo Skupno slovensko listo,ki je prejela 4800 glasov in eno mesto v oboins.kem svetu.
Za letošnje volitve:V državni zhor (28.aprila) pa so Slovenci v Italiji presodili tri. različne možnosti nas topa: s samostojno kand iv-r stno listo,:(ki ne more 'doseči volilnega-kvocijenta, ) z oddajo h el ih glasovnih ali s podporo kake, tuje stranke.
V	TrS-tu so se odločili za samostojno Skupno slovensko listo s
kandidati za poslansko zbornico. Za senat se ne poteguje nobeden, ker sta v .Trstu samo dve volilni okrožji, zakon pa zahteva povezavo kan = didatov. v najmanj treh okrožjih. - Štiri skupine,ki so predložile Skupno slovensko lis to, menijo, da bodo vsaj ohranile discipliniranost slo venskih ^ volivcev in pridobile celo nekaj novih o Vsekale pr- bodo s . tem o-nemogočile, da bi slovenski volivci glasovali za o.-cstremistične in ty. je s tränke.	’ -.	,	•
V	programu, ki so,ga objavile, pravijo-.: "Skupna ' slovenska lipta m: Tržaškem se bori za ohranitev, in okrepitev slovenstva pri nas.. Borise sa uvel javitev 6 .člena us tave in uzakonitev-Spomenice c- roglas ju.Zavzema se za pravico in. uporab čislovon.seine - v vseh javnih upadih in u = s tanovah, za zaščito narodne sestave ..naših krajev--pred umetnim razna» aodovanjem, za večje upoštevanje potreb in koristi krajev,kjer;žive -r:"tši ljudje. - Skupna slovenska lista se postavlja zn: delavske in krneč ke sl oje.Podpira vsa najnaprednejša. s tališča delavskih sindikatov in kmečkih ter obrtniških in trgovskih strokovnih organizacij, .B p j. za na» rodne pravice je . tesno povezan z bojem za socialno in gespq/darske zah
J:8ve•" v	. .	...	.-;.v . -•;- .. --op-to .; 1 iMv: •
Računaj o, da'bo Skupna slovenska lis ta ,dos agla’k-akih selem.-.do o -sem tisoč glasov največ. Za poslansko mesto je potrebno-kakih-40.000.
V	Gorici pa je položaj drugačen, G or Iški Slovenci bodo -podprli kandidate italijanske Krščanske demokracije .-T nedelj o, 31. ni ar c a, so Uamreč na sestanku somišljenik-ov-volivcev- Slovenske demokratske zveze 1 56 glasovi proti 2 (dva sta se vzdržala, glasovanja) ..sklenili pripo-- učiti slovenskim volivcem, n a j glasujejo za Demokris.tij.ano., 'Kakšni^ ra 'logi so jih privedli do tega?
vPred glasovanjem.so zbranim Slovencem člani' vodstva goriške S DZ. moročali o splošnem političnem položaju, o prizadevanjih in uspehih na Političnem,šolskem, kulturnem Ih socialnem področju.kar zadeva sloven akc^marijšino ter o možnostih,ki se nudijo slovenskemu vol.pvcu na teh'' aprilskih volitvah,, da bi dosegli gotove pravice. Člani vodstva-so i= -Teli pred tem razgovore s. predstavniki Krščanske demokracij e, kjer sta ®e' kandidata ‘te stranke - za poslansko zbornico in sonat -• obveza T^da^bos ta tako kot -v preteklosti tudi v bodoče podpirala rešitev do ločenih vprašanj,ki zadevajo slovensko manjšino. (• šolstvo, gospedarstv 8ocialno,narodno področje) . Takoj se postavlja vprašanje': Pa jima gr..; verjeti? Ni morda tc samo volilna obljuba? Vodstvo S DZ jima verjame , ker so gor iški Slovenci tudi leta 1938. P odprli Krščansko dea.ckraci j o, kar jim je pozne je prineslo ugoden šolski zakon.
7 programatskem_ razglasu pravi S DZ v Gorici: "Nas ni zadostno šte lip, da bi si lahlco izvolili svojega poslanca in.svojega senator ja.Vši kandidati slovenskega jezika,recimo titovci, ki's O: le ta 1948,1953 in J 758 bili na italijanski komunistični- odnosno socialistični listi, so oatali razočarani, ker niso bili izvoljeni. Izvoljeni .113'bodo niti le °os, ker. italijanski komunisti in socialisti lovijo slovenske glasove -e za s-r0j e kandidate italijanskega jezika. - Mi demokratični Slo ven» or ne gremo na nobeno tujo listo. Ohraniti hočemo svojo samostojno,od nikogar odvisno organizacijo. Imamo pa pravico, da sklenemo politični pogovor, s katerim koli hočemo. Prav zato ker smo samostojni, bomo ka : or v preteklosti ob vsaki drugi, priliki nastopili s svojo SLOVENSKO
L IS TO.-Sl ovenci smo pripomogli k zlomu fašizma in k nastanku demokra= tione republike.V tej demokraciji uživamo socialni in gospodarski na= predek." Razglas nato našteva razne ugodnosti,ki jih tudi slovenski kraji in ljudje z državno pomočjo uživajo v okviru republike in trdi, da je "naš kmet na svoji zemlji sam gospodar." Goriški Slovenci da so se upirali fašizmu,ker so ljubili svobodo in demokracijo,' zato tudi odklanjajo komunizem. V njihovo korist da je,če se v državi ohranijo pogoji svobodnega in demokratičnega življenja in socialnega ter gospo darskega napredovanj a. "Eden in glavni teh pogojev je močna demokrati]? na vlada,katero naj tudi v bodoče sestavljajo samo demokratične stran ke.Sicer zavlada komunistična diktatura in mi Slovenci dobimo zopet jarem na. tilnik!" Proglas nadaljuje,da je najmočnejša od teh strank Krščanska demokracija in da je v interesu vseh državljanov in tudi g^o riških Slovencev, da stranka ostane na oblasti tudi v bodoče "in s tem zajamči sestavo in obstoj širše demokratične vlade."
Ta očividen primer dvojnega in različnega nastopa demokratičnih Slovencev v Italiji priča, kako težak in kritičen je njihov politični in s tem narodni položaj. Brez dvoma da leži vzrok te dvojnosti tudi
v	preteklosti, ko sta bili obe pokrajini pod dvema različnima uprava= ma. Iz obeh proglasov je moč čutiti iskreno prizadevanje i Tržačanov i Goričanov,da bi si izboljšali svoj položaj in se ohranili pri živ = Ijenju. Sami so in brez pomoči od tiste strani, ki bi že po naravnem nagibu morala priti: Titovci in ostali slovenski levičarji so se sra= motno predali komunistični in socialistični strani in programu ter s tem kajpak v naprej otežkočili položaj vse slovenske manjšine. Ni no= benega dvoma, da so oni s svojo samolastno politično akcijo, ko so raz pustili lastne politične organizacije in se vključili v laške, v na = prej v gotovem oziru diktirali politični nastop demokratičnih skupin ali pa vsaj omejili različne možnosti.
Zdi se, da so goriški Slovenci napram tržaškim morda v boljšem po_ ložaju, v kolikor so pri kandidatih Krščanske demokracije - kot je vi doti - na$li boljše razumevanje za manjšinske probleme. Na to kaže u= speli s šolskim zakonom po volitvah 1.1958. Poleg tega trije slovenski svetovalci SEZ v goriškem občinskem svetu podpirajo občinski odbor,ki ga sestavljajo krščanski demokrati in imajo seveda besedo pri raznih vprašanjih in dosežejo marsikaj za slovensko manjšino.
Dr, POGAČNIK IMENOVAN ZA ŠKOFA
(Od posebnega dopisnika iz Trsta)
Januarja sem poročal o težki bolezni nadškofa dr.Vovka,ki da naj bi dobil koad jutor ja.Ta je bil zdaj imenovan in na cvetno nedeljo 7. IV. tudi posvečen:generalni vikar prelat dr.Jože Pogačnik. Je bilo torej moje poročilo o vprašanju nadškofovega nasledstva netočno?
Ne bi rekel,dasi je sam nadškof Vovk predložil dr.Pogačnika za po močnika,kot je izjavil ob posvečenju.S to postavitvijo namreč vpraša = nje dr.Vovkovega nasledstva ni avtomatično rešeno, če bi nadškof nenad_o ma umrl.V Imenovanju,kolikor zvem iz domovine,ni govora o pravici do nasledstva,kot je bil npr.to primer z dr.Bukatkom,kar zadeva beograj = sko nadškofijo. Tako kaže, da so vprašanje rešili samo tako, da je dobil nadškof dr.Vovk pomočnika,ki ga bo razbremenil pri delu, vprašanje na = sledstva pa je ostalo - odgodeno.Obstoja možnost, da se bo novi škof ve liko bolj izkazal,kot pa se boje njegovi duhovni sobratje, in torej Še vedno lahko postane bodoči ljubljanski nadškof, če izgubimo dr .Vovka,, im to ob podpori večine duhovščine. Po drugi strani pa obstoja možnost,da dobi tedaj ljubljanska nadškofija čisto drugega nadpastirja,a da dr.Po gačnik še naprej ostane pomožni škof ali pa bi bil prestavljen kam dm gam. Zakaj ne bi, končno, postal tedaj mariborski škof dr,Držečnik no
vi	ljubljanski nadškof? Kot je pod Janezom XXIII. vse mogoče,je na= zadnje nadškof dr.Vovk še živ in upajmo, da se mu bo tudi zdravje iz = boljšalo.
V Jugoslaviji je sedaj 19 rezidencialnih in 9 pomožnih škofov.
F I LI OQ U E
"Vprašanje izhajanja sv.Duha predstavlja tako danes kot pred de vetimi stoletji temeljno razliko med zapadno in vzhodno Cerkvijo.Pi= lioque ni formula Lrez pomena," začenja g.Stevan K.Pavlovič iz Mila= na svoj članek o Vatikanskem koncilu v februarski številki NAŠE RECI. "Nicejsko-carigrajska veroizpoved namreč izpoveduje - ponavljajoč Kristusove besede (Janez 15,26),- da sv.Duh'izhaja iz Očeta'. Toda Pranki so na podlagi lastnega tolmačenja sv.Avguština dodali,da izha ja sv.Duh od Očeta 'in sina'(Eilioque). Da bi utrdili svojo sporno zakonitost, so novi zapadni cesarji vsilili papežem ta dodatek začet kom KI.s tole tja, "
"Pravoslavna teologija je -odklonila,da bi enostransko podredila Duha.Sinu, ker tako eden kot drugi skupno izhajata iz Očeta,edinega izvora božanstva? tako je ohranila ravnotežje med rojstvom Sina in izhajanjem Duha.Triko je tudi na Vzhodu ohranjeno ravnotežje med skriv nostno obliko Cerkve in njeno harizrnatično obliko. Duh, ki predstavi Ija svobodo, navdihnjen j e, dogodek, se do Cerkve kot skrivnostnega in ustanovnega telesa Kristovega ne nahaja v odnosu enostranske podre = jenosti ampak medsebojne službe."
"V osnovni zvezi se v vključitvi "Eilioque" nahaja tudi drugi vsebinski vzrok razkola - volja rimskih papežev, da pretvorijo svoje duhovno prvenstvo med kraje-nimi Cerkvami v neposredno pravno oblast nad temi Cerkvami,ne glede na uveljavljene pravice škofov in patri,= a r*hov. S postavitvijo Duha v odvisnost od Sina je bilo omogočeno, da je skrivnostna ustanova in monarhija Kristusovega namestnika zmagala v rimski Cerkvi nad svobodo v sv.Duhu in občem svečeništvu."
"Kot odgovor na poziv papeža Pij a IX. so vzhodni patriarhi izda. li 1848. svečano poslanico, v kateri rotijo ipapeža, da ne uvede dogme o nezmotljivosti: opomnili so ga,da je celotna Cerkev dolžna varovati resnico. Toda ko je predhodni koncil rimske Cerkve sprejel dogmo o Papeški nezmotljivosti (1869.),je s tem dovršil razcep in zaključil razvoj, ki se je začel pred več kot osmimi stoletji. Leta, 1014.je ce sur' Henrik II. ob priliki svojega kronanja v Rimu naročil papežu,da je maševal s "Eilioque". Leta 1869. je prvi Vatikanski koncil spre= jel dogmo o nezmotljivosti.Tedaj je razcep postal globlji kot kdajko li prej."
"Edina sila, s katero je razpolagal Pij IX. v obrambi usihajoče svetne oblasti sv.Stolice, je bila duhovna. Verjel je,da jo ho okre= Pil,če mu bo cerkveni zbor prizmi nezmotl j ivos t. To je bil cilj prve ga Vatikanskega zbora 1869. pred fr an c os k o-nem šk o vojno, kar ni iz = svalo nasprotja samo pri vzhodnih Cerkvah ampak tudi v znatnem delu katoliškega mnenja. Potem ko je bila papeška monarhija proglašena za neomejeno, bi prvi Vatikanski zbor lahko bil poslednji sabor rimske Cerkve. Zasluga sedanjega papeža Janeza XXIII. je, da se je katoliš ki episkopat znova zbral, malo manj kot sto lot po razglasitvi dogme o nezmotljivosti.".
Po tem načelnem uvodu preide g.Pavlovid na osebnost moža Roncal lija vse do njegove izvolitve za Janeza XXIII, do sklica vatikanske= ga koncila, njegovega delovanja in odklonitve mednarodnega katoliške ga episkopata, da se podredi rimski Kuriji.
Pred zaključkom se avtor dotakne prizadevanj papeža Janeza in kardinala Bee za zbližanje s pravoslavnim Vzhodom.Tu navaja ,da je "vaseljenski (carigrajski) patriarh izjavil nekemu atenskemu listu, da so prozelitstvo (spreobračanje) in 'unijatske' Cerkve še vedno o= vire tesnega sodelovanja med pravoslavnimi in katoličani. Nade v ob= novo edinosti so preuranj ene. Za rimsko Cerkev pomeni edinost še vedlo zedinjenje s papeškim prestolom. Katoliška Cerkev ne more spremeniti
narave niti se odreči svojim dogmam. - Toda kljub temu se sta= lišče sedanjega zbora, polno ljubezni in razumevanja, ostro razlikuje , v3tališča prejšnjega koncila",spet nadaljuje g.Pavlovič."Kar je važnejše, v sami katoliški Cerkvi obstoja cel niz novih strujanj, ki
ki težijo po vrnitvi k skupnim izvorom in s samim tem k ublažitvi uvedenega absolutizma in doktrinarne negibonos ti Rima. Pokret ’nove teologije'yki vidi v izročilu in liturgiji duha,ki stalno oživlja av. Pismo5ponovna vzpostava vloge krajevnih Cerkva in laikov; nazadnje sklic samega Sabora,ki je vrnil episkopatu ves njegov pomen. Vse to so važni koraki, s katerimi se rimska Cerkev bliža poti,na kateri se bodo'laže srečale Cerkve Vzhoda in Zapada..."
Mnenje katol.duhovnika
Na ta članek je č,g.dr.Stanko Janežič, ki ga že poznamo iz naše ga lista kot izvedenca za vprašanja krščanskega zedinjenja, dal to-Ie izjavo:
"Z zanimanjem sem prebral članek "Vatikanskivsabor" v letošnji februarski številki srbskega londonskega lista NAŠA REÖ ( str.2-4)• Napisal ga je S tevari. K.Pavl ovid in to v duhu iskrenosti in v težnji po objektivnosti.
Ne da bi se dotikal piščevega časnikarskega poročanja o delu koncila in 'strujah' med koncilskimi očeti, v tem kratkem zapisu rad poudaril, da smo slovenski katoličani veseli,da se tudi srbski tisk začenja zanimati za vesoljni cerkveni zbor v Rimu in da je ton tega pisanja takšen, da vabi k razgovoru.
Najprej moramo prestopiti mrzlo črto,ki nas loči, si podati ro= ke in si pogledati v oči. Potem moramo eni in drugi spregovoriti be = sedo,ki ne bo sovražna in napadalna, temveč razumevajoča, dobrohotna, potrpi jiva in ljubeča. Drugo bo prišlo samo po sebi.
Potrebujemo mnogo takih osebnosti,kot je sedanji sveti oče Ja= nez XXIII, o katerem tudi S.K.Pavlovič piše s spoštovanjem in simpa =
Na začetku svojega članka se je pisec nekoliko razpisal o do = d a timu j^E-ili ogue - in iz S ina" v niče jsko-carigrajsko veroizpoved. Toda'slcdro^ vsf "s*bdobnT apostoli cerkvenega zedinjenja se strinjajo v tem,da nauk o izhajanju sv.Duha danes ne predstavlja izrazite ovire za zedinjenje med pravoslavno in katoliško Cerkvijo
Že na zed-initvenem cerkvenem zboru v Florenci leta 1439. so po dolgem proučavanju raznih mest sv.pisma .in cerkvenih očetov učeni zastopnilvi krščanskega Vzhoda in Z.ahoda prišli do soglasja. Na Vzho= du in Zapadu so skozi vsa prva stoletja verovali isto,le izražanje je bilo navadno različno: latinski cerkveni očetje so raje pisali, da s v..puh izhaja: iz Očeta in Sina, vzhodni cerkveni očetje pa, da izha= ja iz Očeta po ( dia) Sinu. Ni pa potrebno, da bi bilo to vselej orne = njeno, zato. je postranskega pomena, ali jo dodatek "Filioque" vklju= čen v veroizpoved ali ne, ker vsebine veroizpovedi prav nič ne spre=
GUI
‘Za globlje . spoznanj e tega nauka je potreben iskren teološki štu dij sv.pisma in cerkvenih.očetov. Za tistega,ki želi kaj več o tem pisati,je to nujno. Vendar znova poudarjam, da to vprašanje pri ze = dinitvenem delu danes najbrž ne bo delalo posebnih težav. Razen se = veda, če bi trinitarni nauk nasilno povezovali s papeškim prvenstvom, ki predstavlja resnično trd oreh za popolno zedinjenje krščanskega Vzhoda in Zapada,
Toplina novega ozračja med kristjani, skupna stiska sedanjega časa in množina skupnega verovanja pa vedno bolj glasno govore, da bomo katoliški in pravoslavni kristjani kmalu podrli zidove,ki nas ločijo, in bomo družno gradili eno Kristusovo Cerkev bodočih stdetiji'
V tem mesecu izideta knjigi: " Gon ver s at iona with S tal in’1; Milovan D ji las.Penguin, 3/6. (Ne bo v teycenenf’izcfa'j'i n‘a "pr od’a'j“ v s e v. Ameriki)" -"Studies in Communist Economy11 ;by M.Miller,Ljubo Sire, T.Piotrowicz. Ins t'itute f or Economio' Aff a ir s - Andre Deutsch. 18/-
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga Slovenska Pravda. Njeno mnenje predstavljajo le članki, podpisani od izvršnega odbora. List urejuje Dušan Pleničar. - Uredništvo: 76 Graeme Road, ENFIELD, Middx. (Tel: ENF 5097). - Uprava; 'BM/TR1(?LAV, LONDON,W.C.1.
VEKOSL.AV ILARKA S:
RAZGLEDI
Južno s 1 o v. d em okr a ts k a. zve_s_aj_ Po ja_s niTa'*g ,¥af oe'tica* J1CT	'd "južno
slovanski" zvezi "Bodočnost" so za nimiva,ne glede na to, da me priteči obtožuje površnosti, plitkosti in
nepoznanja njihovega "programa",ki bi ga moral - po g.Maroetidu - do= bro .preštudirati,da bi ga razumel.To,kar piše o g.Tošicu,Srbski zvezi "Os vobo jenje" in listu "Naša reč", ne spada v razčiščevali je pojmov o s tališču, ljudeh in mestu Zveze "Bodočnost" v emigraciji.
G.Marčetic me obtožuje,da sem "tako utonil v preteki ost,da - kot kaže- ne opazi(m),da je tako v domovini kot v emigraciji prišlo do p_o nerabnih sprememb." Zanimivo je,kako običajno bivši totalitarci stalno želijo, da se pozabi preteklost pred okoli dvajsetimi leti, in to tista ki je neprijetna zanje, in da se govori samo o tisti preteklosti,ki je v korist njihovi sedanji tezi,"programu"! Ničesar jih npr.ne ovira,da
ne bi postavili vse tiste,ki so se za časa vojne borili pod generalom Mihailovičem, v vrste "četnikov", in da potem v isti sapi dolžijo za bratomorilski boj med Hrvati in Srbi za časa vojne "ustaške in četniš ke koljače". To je po logiki gospodov iz "Bodočnosti" dovoljeno^ to tako treba da bude! Ko pa so oni zapustili "Zbor" in postali "južno= slovanski demokrati", pa niso smatrali potrebno pojasniti: kako gleda j o na svojo nedavno preteklost. Kako gledajo na L j otičev nauk. Kako Pojasnjujejo svoje iskreno sodelovanje z okupatorjem? (Nedavno je zbo raški list ISKRi (25.dec.1962) odkrito in pošteno zapisal:"Kolab ori= rali smo z okupatorjem v pretekli vojni zavestno, odkrito in pošteno v borbi proti komunistom..." - samo pozabili so dodati, da je bila v vira šanju tudi borba proti demokratom in enotam ge n.Mihailoviča.) Ko sem Pred tremi leti pozdravil ustanovitev "Bodočnosti", sem upal,da bom tekom časa v njihovem tisku dobil odgovore na ta in podobna vprašanja ki gotovo tudi zanimajo druge. Treba je biti politično moder in pred= vsem hraber, in pojasniti vprašanja take narave. S' kakšno pravico pri=. Čakujejo gospodje iz "Bodočnosti" privilegij, da ne bi smeli govoriti o njihovi preteklosti, a da bi oni smeli govoriti o preteklosti dru =
6li ‘ .G.Marčetič piše,da niso v Bodočnosti vsi bivši zb.oraši ampak da De takih članov le kakih 25$.Ne pove pa, da je teh 25$ duhovnih oče = tov Saveza, da sta v njihovih rokah oba lista Saveza (HRY.ÄTSILA ZOR.A -Ur .g.Roko Kaleb; SRPSKI VIDICI - ur.g.Slobodan:Stankovič), da prav teh 25$ stvarno vodi Zvezo Bodočnost in da vsi ti bivši zboraši niso bili v preteklosti "male ribe".Zbora. Ne glede na to,koliko se bo ta odsto tek s-porastom članstva manj šal', dejstvo bo ostalo, da bodo Zvezo ved no vodili bivši zboraši. To.ni nobena nesreča, če bodo ti gospodje Pojasnili svojo preteklost, da bi mogli videti vsi v emigraciji in d_o ma, v koliki'meri so oni ohranili ideje pok.Dimitrija 1 j otiča, us tano= vitel ja pokreta Zbor / Ne raislim s tem reči,da so bile vse ideje Ljo = tideVe zanič. Morda je on celo postavil točno diagnozo bolezni naše Predvojne družbe in je morda hotel to bolezen zdraviti z nepravilnim zdravilom? Ne vem,.
Prepričan selu,da nima Zveza fizične zveze z Zborom - toda ali ni oia tudi idejnih? (Vem,da imajo prekra*sen "program" - toda sklicevati“ se nanj nima mnogo smisla, ker imajo prekrasne programe,ustave, statu= te,rezolucije tudi totalitarci, vključno komunisti.) Gotovo drži, kar trdi g.Marčetič, da je zboraška skupina danes izgubila na pomenu, ki Pa ga je nekoč, prve dni v emigraciji, v veliki meri imela ( je morda to razlog,da so mlajši zboraši zapustili matico in ustanovili "Bodoč= nost"?) Vzrok temu pomenu pokreta Zbor na začetku emigracije je tre ba^iskati v dejstvu, da so oni imeli od vseh emigrantskih skupin naj= Večje število intelektualcev, ki so za časa vojne dobro živeli in fi= žično niso bili sestradani. Ostale skupine so imele manjše število intelektualcev, več jih je pač pustilo svoje kosti v Jugoslaviji. Ti= sti pa,ki jim je uspelo priti v emigracij o, in ki jih je prej preganjal okupator,so pa zdaj naenkrat začeli biti preganjani tudi od "zaveznic kov". Razlika je obstojala tudi med discipliniranimi, "monolitnimi" zboraši in zmučenimi, razočaranimi "četniki". Že ob. samem začetku e = Migracije so zboraši poskušali,da se kot intelektualci postavijo na
c* el o emigracije. Bilo je nekaj začetnih, uspehov tako med izseljenci ii med bivšimi vojnimi ujetniki,, pa tudi med emigranti iz leta 1941. Öe se temu ne bi uprli ljudje kot g.Tošić, bi danes bili zboraši v emi = graciji pomembno dejstvo, enako, kot so ustaši dejstvo, pomembno dej= stvo, v hrvatski emigraciji (tudi slednji so uspeli prevreči večino svojih inteligentov v emigracijo.) Zborašem je bilo treba več kot 15 let,da so odkrito zapisali, da so iskreno sodelovali z okupatorjem, in da se zdaj s tem ponašajo. S tem so samo potrdili, kar so g.Tošic in podobni stalno govorili in zaradi česar nas -zdaj g.Marčetic obtožuje "Ijotičevske obsedenosti11. Ni torej čudno, če g.lošic in njemu podob = ni,mislijo, da poskuša "Bodočnost", ustanovljena od bivših zborašev, doseči tis to,kar Zborašem ni uspelo - da emigraciji vsilijo "zboraško ideologijo" v obliki novega programa. Oni enostavno ne verjamejo, da obstoja, fizična in idejna prekinitev odnosov med. sedanjim' pokretom "Zbor" in bivšimi zboraši iz "Bodočnosti":. G.Marčetić bi moral vedeti da ni 'le dovolj "odločno obrniti hrbet bremenom preteklosti", ker smo mi i biološko i idejno deca preteklosti, in to ne le neposredne prete klosti/ampak tudi daljne, daljne preteklosti. Da bi mogli delati v se= danjosti za bodočnost, moramo poznati1 tudi preteklost, ne pa ji obr = niti hrbet. Hočeš nočeš - breme preteklosti se nahaja na naših ramah!
Rekel sem, da je 'Bodočnost" mislila, da je odkrila Ameriko,ker je na prvo mesto postavila tkzv."načelo pravice narodov na samoodločbo"^ kot najvažnejšo stvar. G.Marče tid priznava,da je to njihov poskus, da najdejo izhod iz teške'krize itd. $e je "poskus", zakaj se prFem faz = burjati,če ga kritiziram? In zakaj potem tiste,ki se z njim ne stri = njajo, potem ob toževati, da jim manjka: pogum?- Poudarjajoč stalno in ne= prestano to "pravico narodov ha samoodločbo" kot najpoglavitnejšo reč v naši problematiki, se hočejo gospodje iz "Bodočnosti" neizogibno vr niti na leto 1918. in nato znova iti po isti poti, po kateri so šli do današnjega dne. Ali pa celo hujši! "Bodočnost" je obsedena od "na= cionalnega problema" in zanje predstavlja to alfo in omego naše poli= tične pr oblematike. Vse ostalo, tudi. demokracij a, ni važno, je drugo = razrednega pomena, Ali je potem čudno, če pod vplivom "Bodočnosti" po samezni ljudje začenjajo demokracijo identificirati izključno s to "pravico"-. Kam-bi to pripeljalo?
Da bi dokazali,da je najbolj: važna reč izpovedovati to "pravico! bi nas "Bodočnost" rada v svoji argumentaciji prepričala,da tudi ko = munisti ne bodo mogli "rešiti nacionalno vprašanje". Nihče v demokr. emigraciji ne verjame,da ga bodo ti rešili,zakaj potem tak argument uporabljati v razpravi? Toda na tak način ga tudi "B0dočnost" ne bo. Najti "pravica narodov na samoodločbo" izgubi vrednost čim zavarujemo temeljilo, naj važne j še pravo: pravico .človeka na samoodločitev! Da pa bi;človek mogel to svojo "pravico" upofabTti v svojo in svojih sosedov korist, mora imeti domokratične.ideale - biti mora.demokrat! To pa bo postal, ko bo razumel, d:a kot človek, enota v. družbi, nirna nobenih pra = vic ampak - v političnem, državijanskem smislu - samo tri dolžnosti: l)nima pravice,da bi kogarkoli( in njegovo imovino) fizično napadel;2) nima pravice, da kogarkoli kleveta in mu jemlje dobro ime, in 5)nima pravice,d-a bi odvzel komurkoli svobodo. Šele tedaj, ko se vsi ali ve čina državljanov drži teh dolžnosti in vsakornur nalože zakon teh doli-nosti, se rodi demokratična družba. Proces je dolg,- težak, tudi nehva= ležen, toda brezpogojno obvezen. (Upam,da me g.Marčetid ne bp obtožil da mu.dajem lekcije iz demokracije.)
Kar zadeva akcije. Bodočnosti, njihovih zvez, pisanja v časopisje itd. to vsekakor ni škodljivo. Če je časa in volje za ...te reči, je lahko tudi koristno; če že nič drugega,da imajo udeleženci pri tem-delu vtis da nekaj delajo "za narod". Dejstvo je, da se gospodje Iz 'Bodočnosti" dejansko nahajajo v emigraciji šele tri ali štiri leta! Oni so -se nam= reč prej malo zanimali za delo demokratične ‘emigracij e;a če s o s ejga niso mogli razumeti. Odkar so zapustili domovino pa vse do pred tremi, štirimi leti, oni so bili sestavni del "Zbora" in so v njegovem okvi= ru "vodili borbo" proti njegovemu "starešinstvu" (Jakova Ljotica in drugih), da se "Zbor""modernizira"in "demokratizira".Ko v tem niso u = speli, so zapustili Zbor in ustanovili "Bodočnost". In tako danes de=
lajojkar je veeina demolcratione emigracije že davno delala in to kot nesmiselno opustila (izdelava podrobnih programov, rezolucij, akcij,spo menic,zvez itd) Naj mimogrede povem, da sem organiziral in izpeljal verjetno prvo "protikomunistično" demonstracijo v Londonu 1»decembra I944.leta, na katero so tedaj reagirali minister Savica Kosanovid in nekaj partizanskih oficirjev tedaj v Londonu (beležka s sliko v TIMES 2 .dec.1944) «’Pravtako smo tiste čase vzdrževali zveze z "uglednimi in vplivnimi Britanci", sodelovali na protestnih mitingih, ustanavljali časopise in izdajali letake na angleškem jeziku, pisali pisma v liste itd. Toda iz vsega tega smo "dorasli",kot bodo pozneje - prej ali slej ~ v tem "odrasli" tudi novi emigranti,ki so trenutno člani "Bodočno = ati",če že sama Zveza to ne bo. Zato me niti malo ne čudi, da člani 'Bodočnosti" danes ne morejo razumeti starejšo demokratično emigraci= jo,kot tudi ne morejo razumeti emigracijo mnogi ljudje,ki so komaj po begnili iz Jugoslavije.
ERMTIŠEK HLIVAÖEK . (Praga)
Eden prvih ukrepov novega bana Čuvaja proti Hrvatsko-srbski ■ ko s= alleiji in ostalim opozicijskim silam je bil razpust hrvaškega sabo = ra, ker ga ni bilo mogoče>prisiliti,da bi služil dunajskovpeštanskim interesom. Poleg tega ni bilo videti, da bi morebitne nove volitve pri. vedle do kakšnega "izboljšanja" tega položaja. Zato je bil .uveden ne= ustavni režim ~ več kot dve leti je bila vodena uprava dežela, brez sa bora,neustavno, absolutistično. To je bila največja od vsoh dotedanjih kršitev hrvaške ustave in državnega prava, ki je dosegla vrhunec v u= kinitvi banskega urada. Namesto tega so uvedli "komisariat" s Čuvajem kot "kraljevskim komisarjem"( 31„marca 1912.) Razpuščena so bila mestna zastopstva, ki so bila v rokah opozicijskih s trank, ukinjena je bjl la pravica do zborovanja (nobeni javni sestanki niso bili dovoljeni, a Privatni so bili preganjani), tisk pa so zavirali s stalnimi zaplemba ii in z drugimi sredstvi. Najbolj je bil preganjan Vilderjev "Pokret"
* med drugim so mu odvzeli, pravico prodaje na drobno - vse zato, ker so smatrali, da je ta Časopis s svojim velikim vplivom na .javno mile = nje najbolj nevaren režimu.
Ta pritisk in nasilja na Hrvaškem so izzvala neizmerno ogorčenje v drugih jugoslovanskih deželah monarhije, - v Dalmaciji, Istri,Slove= niji. Tu so povsod prirejali protestne demonstracije proti nasilju na Hrvaškem. Jugoslovanski poslanci iz teh dežel so v cesarskem svetu na Dunaju - in z njimi poslanci drugih slovanskih dežel, posebno Cehi -najostreje protestirali proti absolutizmu na Hrvaškem. Jugoslovanski Poslanci teh dežel so predložili cesarju spomenico, " kateri so prika 2 li obupen politični in ekonomski položaj na Hrvaškem. Te akcije so imele velik odmev v mednarodnem tisku, kar je alarmiralo Madžare, ki so v dunajskem parlamentu napadli opozicijske stranke. Poslanec Geza bolonyi je izjavil, da "ta stvar" ( t.j„spomenica) "spada pod kazenski zakon, ker gre za konspirativno agitacijo slovanskih poslancev v ce = sarskem svetu s poslanci hrvaškega sabora proti naši državi."
Spomenica je bila zaplenjena na Hrvaškem, vendar se je zanjo zve delo preko peštanskih in inozemskih časopisov.
Prilike na Hrvaškem so vodile do splošnega radikaliziranja naro= da in zlasti mladine, ki se je nagibala k Supilovemu revolucionarnemu Pravcu in ga propagirala z novimi mladinskimi listi -ki so Izhajali fta^Reki, v Splitu, na Dunaju in Pragi, Demonstracije proti Čuvajevemu Režimu dobivajo posebno' ostrino v Bosni in Hercegovini, pri katerih sodelujejo pripadniki vseh treh ver. Eden glavnih organizatorjev je
PORTRET
S kB OR R4ZPUSCEH
Stran 10.	KLIC 1RICtL_AV.4	Štev. 287.
lil Dr.Danilo _D_imqvi6, pripadnik "generacije 1895."?ki je postal vo= ditelj 1 osanskTK73*rVöv in ki Too odigral zelo važno vlogo za oasa sve tovne vojne. Po veliki skupščini, sklicani v Sarajevu od vseh opozi= cionalnih strank v februarju 1912.,je prišlo do burnih, demonstracij (za oasa katerih sta bili zažgani avstrijska in madžarska zastava) . Policija je nas topil a brutalno,nekaj oseb je bilo ranjenih,posebno težko muslimanski dijak Ša3iin~-Agi6. To je spet izzvalo demonstracije slušateljev zagrebške univerze, ki jih je hotela policija na silo za dušiti, toda dijaki so se zabarikadirali v zgradbi univerze, tako da se je policija morala lotiti obleganja, dokler niso dijaki zaradi po manjkanja hrane morali sami popustiti. Sledile so stroge kazni. Te pa so spet izzvale upor srednješolske mladine obeh spolov,ki je na u licah raznih mest demorstrirala, kar je privedlo do generalne stavke srednje šolcev.Kežim je odgovoril z zaporo vseh srednjih šol za mesec dni in z najstrožjimi postopki proti mladim demonstrantom (proti o = trokom!) in s strogimi kaznimi. Ta nezaslišan pojav je bil kot pra= va senzacija komentiran v vsem slovanskem tisku v monarhiji in v tu= jem tisku, ki ni prenehal posvečati velike pažnjevsem dogodkom na Hr vaškem. V tem okviru so tudi poročali o atentatu omladinca luke Juki ca na Čuvaja(ki sicer ni bil ranjen ampak neki zradnik, a en stražar je bil ubit) ter o aretacijah na stotine omladincev in o procesu pro ti Jukiču in enajstorici soobtoženih.
Poljski učenjak, profesor krakovske univerze Tadeusz Grabowski, ki se je že dolgo časa bavil z jugoslovansko književnoVt^o *in" je ob = javil o njej mnogo odličnih študij, je sedaj izdal knjižico o poli = tičnih razmerah na Hrvaškem. V njej je obsodil uvedbo neustavnega Stanja in komisariata, kar je karakteriziral kot te žko kršitev dr = žavnega prava in politično-juridične samouprave Hrvatske ter kot po= nižanje časti banskega dostojanstva. Toda - je nadaljeval - "to zlo bo prineslo korist hrvaški narodni stvari, ker je privedlo do spora= zuma opozicijskih sil na Hrvaškem, poudarilo pomen ter okrepilo edi= nost ESE."
TRIAD IZEM
Ta sporazum je bil sklenjen med Koalicijo in pr a vaši - Starčevi= čanci in Frankovci - z eno,posebej poudarjeno točko programa:borb o za finančno neodvisnost Hrvatske. Sporazum je veljal tudi za morebitne nove volitve, (do katerih pa zaradi Čuvaja ni prišlo,) a priključili sta se mu tudi Radičeva Seljačka in srbska radikalna stranka.
Sporazum z Radičem in Frankovci (kate-ih vodja je bil po smrti Josipa Franka njegov sin Ivo,) ni trajal dolgo, ker so se ti ob Šuš= taršičevi propagandi izjavili za trializem; Radič je ponovno zahte = val priključitev Bosne in Hercegovine k Hrvaški,( vztrajal je , kaj = pak brez uspeha, da Koalicija sprejme to zahtevo.) S tem namenom je v Sarajevu tudi razgovarjal z nadškofom Stadlerjem, voditeljem pro = tisrbske s trii j e Hrvatov v Bosni. Koalicija je proti tenu sistematič= no odklanjala vse trialistične kombinacije kot tudi kakršnokoli re = šitev jugsolovanskega problema v okviru avstro-ogrske monarhije. Za svoj stalen cilj je imela: rešitev za vse področje dežel, v katerih žive Hrvati, Grbi in Slovenci, brez ozira na trenutne državne, mej e. Odbijala je idejo tri ali zrn a, ker bi ta, po Šuštaršičev! zamisli, iz= raženi v spomenici nadvojvodi Francu Ferdinandu iz leta 1909., "ju = goslovanska država, obsegajoč Hrvaško, Slavonijo,Fosno in Hercegovi= np, srbske.pokrajine v Madžarski ter slovenske in hrvaške dežele, v Cislitaniji, postavila jugoslovanske narodne struje v službo dinastič ne ^ svetovne politike irabVpurzahoVV ‘ter bi' Tila goTov'teniel j"z'0“"cen~1 tripetalno Valkansko' in jadransYo‘'politiko monarhije". ;Ta avstrijski in habsburški program je podpiral tudi Stjepan Radič, čeprav je pome= nil radikalen odklon on njegovega prejšnjega načrta "slovanske" P0do= novske federacije.
Yso te^romantične tožnje gotovih slovenskih in hrvaških politi = kov "je uničil z enim zamahom val nacionalizma,prebujenega z balkan = sko vojno",kot smo že citirali po dr.Paulovi.
BiLILANSEJ VOJIU
Balkanska vojna, toda zlas:ti velioaštiie zmage srbske vojske so i= mele odmev, o katerem piše dr.Horvat ( "Politieka povijest Hrvatske"st. 419.) :"Redko kateri mednarodni dogodek je tako moono in globoko vpli val na najširše sloja v hrvaških deželah kot. vojna: držav balkanske zve ze pr o tT“lWški 1.1912. la vojna je veo doprinesla k zavesti skupne u sode Južni Slovanov kot pa vsi in tudi najveoji ideologi in borci za slovansko vzajemnost,.. Osvobodilna vqjia balkanskih narodov je z enim zamahom ustvarila nov položaj: vzbudila je čustveni element pri narod n ih množicah, vsi dotedanji elementi so pridobili živo krvavo vsebi = no... junaštvo je postalo stvarnost in kot stvarnost je fasciniralo.." "Ta silen odmev dogodkov na Balkanu, ki ga ni mogel zadušiti niti ko = misariat, ni ostal brez vtisa niti v Pešti niti na Dunaju. Neprioako= vane zmage balkanskih. Slovanov so izzvale na Dunaju splošno zmedo, v iešti pa, kjer so vedno bolj realno politično mislili,močno previd = nost". A dr .Paulova ( "Jugosl. otpor i če'ška .Mafflja",str .340 piše : "Kumanovo je povzročilo duhovno revolucijo, V Srbiji se je širil ju= goslovanski program, hrvaški narod (tudi najširši sloji) pa se je z navdušenjem ogrel za Srbijo in Orno Goro. Hrvaški mladeniči so šli v boj, ramo ob rami, s Srbi."
H8K je do te vojne vodila pasiven odpor do Čuvajevega režima, a je sedaj smatrala, da je treba nastopiti aktivneje. Ker na Hrvaškem niso bili dovoljeni ses tanki, ( vsi poskusi so bili nasilno preprečeni) je sklicala za 28.november v Budimpešti konferenco svojega vodstva in nekih bolj znanih prvakov. Navzočih je bilo 59 oseb, med njimi veliko število napredli j aških vodij, na čelu s Svetozarom Pribičevicem in Ye= čeSlavom Vilderjem,ki sta bila tudi glavna avtorja resolucije,sprejete soglasno, na konferenci. Y resoluciji "HSK izjavlja predvsem svoje simpatije .z Joorbjo, katero združeni balkanski narodi, a zlasti, junaški sr b ski~.br a tj~e 'vodij o ^za sv ob odo in civil iz a ci jjc. Tod a"“z" *oz iVsni.‘na všne miri ji ve~"gTaVo ve "in "zapYe't'eni mednar’ bdnf pbToTaJ smatra HSK za svojo sveto dolžnost, da da izraza pričakovanju, da se bodo mednarodni fak= torji v monarhiji soglasno z željami večine naroda v monarhiji izja = vili za blagodejno politiko miru... HSK gleda v sedanjem stanju komi= sariata težko kršitev ustavnih garancij skupnega madžarsko-hrvatskega prava kot tudi kršitev osnovnih samoupravnih zakonov hrvaške ustave... HSK pričakuje, da bodo mednarodni šinitelji že enkrat-sprevideli ne = vzdržnost in nevarnost sedanjega absolutističnega stanja na Hrvaškem in v najkrajšem času vrnili Hrvaški njene ustavne pravice." Y resolu= ciji so tudi protestirali proti ukinitvi srbske cerkvene avtonomije, s katero so bili "kaznovani" Srbi zato, ker so bili solidarni s Hrva= ti v obrambi ustavnosti in v borbi proti absolutističnemu režimu*
Rezolucija je bila izročena madžarski vladi in je bila tiskana v Pesti kot letalc ter od tam razširjena po jugoslovanskih deželah monar . bije, kjer je povsod napravila velik vtis in doživela splošno odobra=-
vanje.
Dejansko je to bil pogumen in drzen akt,da je Koalicija za časa, ko so avstrijski vojaški krogi firsirali vojno proti Srbiji, (Koalici= ja je to dobro vedela,) izrazila svoje "simpatije do junaških srbskim bratov". Toda ta je to smatrala kot svojo dolžnost in je bila v svo = jem nastopu podprta v spoznanju, da s tem izraža tudi razpoloženje ve like večine hrvaškega in srbskega naroda v monarhiji, ki je v zmagah“ Srbije plutil tudi možnost lastnega skorajšnjega osvobojenja, v kate= S’ega je tedaj trdno upal. To razpoloženje ljudstva, katerega izraz je bila rezolucija Koalicije, je doprineslo v veliki meri (poleg drugih razlogov) k temu, da ni že 1.1912.ali 19i3» prišlo .do vojne proti Sr= b i j i	’ :	r
Nevarnost, da bi takšna vojna naletela ha oster odpor naroda, so
^Poznali Madžari, pa tudi madžarski ministrski predsednik Khuen-Heder vhry. On si je bil že zgodaj na jasnem,d^vje obnovi jena'politika moč= he roke na Hrvaškem propadla in da je treba na kakšen drug način po = skusiti doseči pomirjenje - s sporazumom in to s HSK, ker je vedel, da ima ona v resnici za sabo večino naroda, četudi zaradi nasilja na po slednjih volitvah za časa Tomašičeve vlade ni dobila večine v s ab aru.
Stran 12.	KLIC TRIGLAVA	Štev.287.
K Imen se je tudi nadejal, da Idi se s sporazumom, na Hrvaškem "spod'bi= la privlačnost srbskih zmag na hrvatske množice", (kot je to formuli= ral dr.Horvat na str,420.) TaEhuenov načrt pa je naletel na Dunaju na odpor, ker so tam zastopali politiko, da bi zmagoviti Srbiji pre= prečili izhod na Jadransko morje, kar je.poleg prizadevanj militari= stičnih krogov ponovno in znova približevalo nevarnost vojne. Ehuenu je kljub temu uspelo, da je odstranil Čuvaja in da je novoimenovani predstojnik politične uprave na Hrvaškem dr.Unkeihäuser dobil nalogo pripraviti likvidacijo komisariata. Medtem je bil imenovan za novega predsednika madžarske vlade grof Tis za, katerega, nastop proti Dunaju je bil mnogo bolj energičen. iTosegel J e,; da je bil julija 1913.ime = novan za novega kraljevskega komisarja Ivo baron Skerlecz z izrečnim posianstvom, da pospeši likvidacijo komisariata in ponovno vzpostavi ustavnost na Hrvaškem.
RADIČ V BALKANSKIH VOJNAH
Preden preidemo na nadaljnji razvoj političnih razmer, je treba na kratko opisati Radičev stav v važnem razdobju balkanske vojne. On je bil daleč od navdušenja,ki se je pojavilo med narodom in v samih kmečkih množicah.Vendar je pozdravil,da se balkanski Slovani osvoba= jajo stoletnega turškega suženjstva. Toda velike zmage Srbije so vz= budile v njem strah pred prevelikim vplivom Srbije na Jugoslovane v Avstro-Ogrski, vpliv,ki po Marjanovidu (str.100) "vodi h koncentra = cijivv smeri proti Vzhodu, proti njegovemu prepričanju o končentra= ciji v smeri proti Zapadu. V sporu sta avstroslavizem (Radičev, op.IH) in balkanoslavizem metoda pacifistične konstrukcije in metoda revo = lucionarne des.trukcije"( tj .destrukcije Avstro-Ogrske, op.PH) . Tabo = jazen pred privlačnostjo Srbije na Hrvate vodi do tega, da se v po = znejšem bolgarsko-srbskem sporu Radič pos tavi'na stran - Bolgarije.
S tem sicer ni izrecno vendar pa stvarno zapustil svojo dotakratno tezo,da so Srbi in Hrvati en narod (katero je poznejej spet javno na gl ašal.
Še en važen primer kolebanja v takratnem političnem stanju je bil in to primer voditelja hrvaških naprednjakov dr.Ivana Lorkoviča. Tudi on se je ustrašil zaradi nevarnosti neke srbske "supremacije" v bodoči skupni državi.Resda se ni popolnoma izrekel za trializem,toda izrazil je zahtevo, da se Dalmacija,hrvaški del Istre,Bosne in Herce= govine priključijo Hrvaški in z njo ustvarijo državo v okviru avstrjj ske monarhije, - s ciljem, da bi se lahko ta pozneje kot enakopraven faktor pogajala s Srbijo o zedinjenju. Zapleten v mrežo te ideje se ni strinjal s taktiko Koalicije.niti ni s odelotal na njeni peštanski konferenci in na njeni resoluciji manjka njegov podpis. Toda nihče ofl naprednjakov in drugih elementov HSK ni sledil Lorkoviču v omenjeni smeri, katera se je pozneje spremenila tudi pri njem.
Zavlačevanje normalizacije prilik na Hrvaškem po krivdi Dunaja in njegovih upov,da bo Srbija v konfliktu z Bolgarijo doživela po = raz in da se bo s tem spremenila situacija na Balkanu in na jugu mo= narhije, - je izzvalo nezadovoljstvo in nadaljnje radikaliziranje ljudstva,EderL od izrazov tega nezadovoljstva je bil atentat mladega Hrvata Dojčiča na komisarja Skerlecza - kot je izjavil na sodbi, ne na njega osebno'ampak kot na neustavnega komisarja in predstavnika neustavnega stanja. Dojčič je prišel iz Amerike,(kjer je živel kot delavec,) da izvrši atentat na Čuvaja, ne vedoč, da se medtem že pri pravl j a sprememba- političnih razmer na boljše. Vendar je njegovo de = j anj e odgovarjalo ozračju, ki je tedaj še vedno vladalo v deželi.
Ta atentat, (kot tudi prejšnji Jukičev,) je vznemiril protirevo= lucionarja in pacifista Stjepana Radiča, ki je na hitro roko prede= lal enega svojih prejšnjih člankov "proti tiraniji in revoluciji" to? ga izdal kot brošuro pod našlovom:"Javno politično sporočilo prebu= j enim kmečkim bratom posebno v Ameriki in po ostali tujini". Z D0jči čevo izjavo v mislih,da je v Ameriki veliko število Hrvatov,ki so pripravljeni, da vrše na Hrvaškem atentate, je hotel s to brošuro pre pričati Hrvate v Ameriki - in v domovini -.da je borba "zakonitim potem" edino pravilna, ker v "današnji dobi ,ko je prava tiranija po polnoma nemogoča,niso atentati proti navideznim tiranijam niti malo
upravičeni." O nemirih. 1.1903<• pravi, da "so nam ti nemiri toliko ško dovali, da so odločilni državniki na Dunaju in v Pesti enako propri = nani, kako smo mi Hrvatje "baje taki ne m ir ne ži in vetrnjaki, da mora hi ti nam nami vedno 7 stroga paska i jaka saka7". Tako je torej indirekt no opravičeval nasilje na Hrvaškem, češ da so ga zakrivili sami Hrva = ti zaradi svojih nemirov; pozabil je, da so upori iz 1.1903.ukinili Khuenov režim in dovedli ne 'do "paske i-jake šake" nego do blažjega ?ejačevidevega režima s svojimi koristnimi posledicami.) Brošuro je Radie natisnil v 25.000 izvodih v lastni nakladi - toda bila je zapl_e njena. On je proti temu protestiral na komisariatu in se skliceval na stavek v brošuri:"Ker ni baron Škerlec do sedaj niti malo spremenil svojega načina, še manj pa cilj, to le dokazuje, da hoče svojo nalogo rešiti najresneje in naj vestne je" in na to,da v brošuri obsoja Bojči= cev atentat. Zaplemba je bila preklicana! Marjanovič je o tem pisal na str.114.:"Strah,ki se je polastil tudi Skerlecza,je izjemoma pri = vedel tudi birokracijo k pameti: direktno ali indirektno je pomagala pri širjenju te Radičeve brošure pa tudi pri - diskreditiranju njene= ga avtor ja"..."Ta Radičev nastop v tej dobi pa ga je izpostavil ne le napadom ampak tudi preziru." (To je treba razumeti tako,ker se je med narodom smatralo Dojčičevo dejanje kot opomin odgovornim krogom na Du naju in v Pešti,da že enkrat nehajo z nasiljem na Hrvaškem.) S Svoje strani ni Svetozar Pribičevič le odbil Radičevo prošnjo,da priporoči njegovo brošuro v "Srbobranu",ampak je ni hotel niti oglašati.
RADIČEV PORAZ
Ki izključeno,da je poleg drugih razlogov, tudi Dojčičev atentat Pospešil akcij o za normalizacijo prilik na Hrvaškem,ki se je (iz omenjenih razlogov) vlekla že toliko časa. Atentat je bil izvršen 25.sep tembra« 17.novembra je prišlo s poredovanjem Skerleczovim do direkte nih; razgovorov med Koalicijo in grofom Tiszo,ki so se končali v spo = razumu,ki je zadovoljil glavne pogoje Koalicije: ukinitev komisariata, ukinitev železniške pragmatike in razpis novih volitev za sabor.Že 1. decembra je bil tedanji komisar imenovan za bana Hrvaške in T.decem = bra je bila ‘Ulcinj ena železniška pragmatika .ljudstvo je z navdušenjem sprejelo za velik uspeh Koalicije.Na volitvah 16.in 17.decembra 1913» je potem izjavilo zaupnico Koaliciji s tem, da je izbralo 47 njenih kandidatov,kar pomeni absolitno večino, (sabor je imel 88 poslancev,) ki se je na naslednjih volitvah še povečala, S tem je narod tudi odo= Lril stališče Koalicije do balkanske vojne in posebno do Srbije. Na = sprotno pa je Radičevo mlačno stališče v teh dogodkih pripeljalo do 'Poraza njegove stranke na volitvah. Število njegovih poslancev je pa= _dlo od prejšnjih osem na tri poslance. (Tu bi rad pripomnil: V svoji brošuri "Hrvatski pokret g.1903" je zapisal Radič,da je bilo takrat 50.000 volivcev, od teh okoli 20.000 uradnikov in ljudi iz meščanskih slojev,a le 30.000 kmečkih glasov. Volivna reforma,ki jo je Koalici= ja izsilila za časa vlade bana Tomašiča, je dvignila število- volivcev La okoli 195.000,kar je raslo na naslednjih volitvah. 1.1913.je bilo vpisanih 208.000 volivcev.Po omenjenem Radičevem računu bi tedaj mo= ralo biti najmanj 150.000 kmečkih glasov, toda Radičeva stranka leta l9l3,ni dobila niti celih 13.000 glasov in komaj tri mandate. Eden od razlogov tega poraza je bilo Radičevo stališče do balkanske vojne in do srbskih zmag.) Od ostalih strank so dobili madžaroni 13 mandatov,
;j tarčevičanci 14 a Prankobci samo 8 (tudi tu je bila čutiti vpliv za= radi stališča,ki ga je zavzela stranka do balkanske vojne.)
Koalicija je torej zopet prišla na oblast in celo dosegla važen hspeh:razširitev samouprave na četrti odsek:narodno gospodarstvo.Ome= hili smo že velik pomen tega,da je Hrvaška za časa vojne lahko vodila lastno gospodarsko politiko. Vendar pa Koalicija ni dosegla izboljša^ hja finančne pogodbe med Hrvaško in Madžarsko,ker je rok za podaljša hje iste potekel 31»decembra,a je sabor imel samo tri dni časa za iz= glasovanje finančne pogodbe.Tako je morala Koalicija predložiti sabo= ru,da podaljša obstoječo pogodb o, čeprav je bila za Hrvaško neugodna.A koalicija je bila pripravljena boriti se za finančno neodvisnost Hr = vaške. To zasedanje sabora karakterizira dr.Horvat ( "Povjest"str.429)
PIS
MA UREDNIKU
SLOVHM'C I V JUGOSLA'/I JI:	G. Urednik Članek ''O smislu Jugo s lavi j e5' (KT
p te. v»284) je bil še posebej' zanimiv, ker vem pozitivno, da se Slovenci, ki delajo po raznih delih države, dobro zavedajo, da so pri mnogih no-vih podjetjih udeleženi slovenski dinarji. Zato poskušajo marsikje zavirati predlagane načrte in jih ne odobriti, če nimajo resničnih Vzgledov ?a uspeh-, in rentabilno poslovanje. Gospodarski investicij skl • načrti se namreč mnogokrat delajo od predsednikov komun, ki nimajo ne prave izobrazbe- niti tiste zdrave 'pameti, ki je lastna ali priučena ljudem,ki morajo investirati svoje lastne novce, Ue namreč novo podjetje propade (in dosti jih je/ki tako končajo), predsednik komune nič ne izgubi, še partijskega ukora ne dobi ponavadi. Posebno na deželi vlada velika kama-rila, kjer ''roka roko umiva'' in’ se napake ne'kaznujejo, V najboljšem primeru se: krivec ■ postavi na: manj; važno pozicijo. Dostikrat hiti UDBA ne zve za poneverbe in tudi če zve, ne naredi dosti, šele obsodba predsednika Komisije za vodno gospodarstvo Sinanoviča na 15 let robij e radi poneverb, j o/tudi našim partijcem nagnala strah v kosti,- Oblasti ui morale s takimi obsodbami nadaljevati. Da prikažem,kako težko je ce-1 o najvišj im partijskim organom.kaj napraviti v zvezi z izrabljanjem slovenskih davkov, naj omenim, da je že pred nekaj leti saM Miha Marinko ostro protestiral proti odvajanju slovenskih.,.investicij skih fondov v aru ge -- pi odel e Jugoslavije, posebno v Črno goro. Bil je partijsko kaznovan in je 'za kazen1' moral iti v Titov Veles v Makedoniji) kjer Je moral govorttL o bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov. Cela
1° VUa.CG!-0.PrGd CK KPJ* Posebno težavna je situacija, odkar Leskošek nu vec manrstor v Beogradu, (Odstavili so ga ker je preveč pil zn ker je grdo zmerjal direktorje raznih industrijskih podjetij,)
. .. Ca dr(Ip!- strani jo pa tudi res, kot to poudarjate v uvodniku v J sti številki, da Jugoslovani iz ekonomskih pro bi amov'ne napravljajo . j.k-sne tragedi j e,. Slovenci se zavedajo, da bi v kakršnemkoli sistemu, ki ut .vladat v Jugoslaviji, verjetno dali več drugim jugoslovanskim repub-.i-am kot pa iste njim. Večina tudi ne bi imela preveč proti in bi to smatrala neizogibno - čeprav neprijetno - breme, potrebno, da si Slovenci zagotovijo svoje moje in etično bistvo, Kezadovotj stvo izvira v tem da.se pod današnjim režimom denar tako rekoč razmetuj e. Ko jo Jugoslavija dobila od Mednarodnega denarnega fonda 270 milijonov dolarjev, da si popravi svoje trgovske deficite, so so po Beogradu naenkrat pojavili zcati prizigalniki m zlata nalivna peresa, Importirala so se.najrazličnejša luksuzna blaga, To naše ljudi, ki so drugače skromni in varčliiv*”
(vsaj starejše.pokolonje), boli in to stopnjuje kritiko pomoči lužnim kraj cm, '	J
.	'	,	Beograjski Slovenec
kot^eno najburnojšili in najtemnejših v hrvaški parlamentarni- zgbdovi= ni' .Proti-predlogu Koalicije pride do obstrukcije Radioevcev in Branko v cev, kar .pa je Koalicija brezobzirno zatrla .Ta burna doba, v-kateri ie oil anuliran tudi Radičev mandat,je trajala- do sarajevskega■atentata 2o,junija l_,l4j.ki mu je sledila vojna, proti Srbiji in svetovna vojna.
Za . o as a vojne se je pokazala korist za Hrvaško in pozneje za iu= goslovansko stvar, da je prišla 1913. na vlado Koalicija in jo obdržala tekom cele vojne kljub neštevilnim denunciacijam od strani Prankovcev o ^ njeni " vele izda ji1', ki jub ^ vsem ^ intrigam in pritiskom vojaških oblasti, ki so ho cele vpeljati vojaško diktaturo,kijub- velikim žrtvam.in prega= gjc-nju s voj in prvakov, počenši z brati Pribioevič, Vilder jem,l0rkovičem, ourmiiionijjj er tičem, Popovičem,Budiš avl j e vicem in drugimi pripadniki "e;e = neracije^l895,ki so bili vsi denuncirani ter vojaškim oblastem in'00= xiciji ožigosani kot veleizdajalci.
„	^ "tsžki in nevarni vendar pa tudi slavni dobi "generacije 1895."
in Hrvatsko-srbske koalicije za časa vojne, a na žalost tudi o negativ= g ^ vlogajS tjepana Radiča,ki je stopil povsem v službo -Avstrije in Habs = ourzanov, bomo govorili v drugem delu te študije.
Konec 1 .dela
KAKO NAJ ŠTEJEMO?-
(Danes objavljamo tretji članek o novem Slov^ pravopisu» Prejšnja članka sta Izšla v novembru I962oln v januarju 1963, Ur»)
Dne I2»oktobra je DELO priobčilo sliko z Bleda» i olnl se nudijo na posojo pod desko z napisom' ;!Vožnj a s čovnl Din 260 na uro'1» DELO komentira' ''V blejskem kopališču so radikalno /rešili/ spor med bravcl In bralci ’ ukinili so rabo črke L tudi tam, kjer doslej ni bila sporna,Ali pa. je to še starejša gorenjska pravopisna varianta?’'1 Navedeni slučaj ne niča zgovorno samo o dvomih, ki so se porodili z uvedbo pripone -avec In -Ivec ampak kaže na zanimanje, ki je nastalo za slovenski jezik In njegovo pravilno rabo, enako, kot splošno željo ljudi, da povedo, kje jih tišči -pravopisno govoreč- In kje bi sl želeli sprememb/
Medtem ko je prejšnji članek o Slovenskem pravopisu navedel le čudno zmedo, katera je nastala zaradi.nekaterih jezikovnih reform In nekaj misli, ki so se porajale ob tem, naj današnji članek z nekaj bežnimi primeri, povzetih s strani DELA, nakaže to raapravo»
Eno od debat je sprožil že junija lani profesor Plemelj» Povedal je, da je z odlokom takratnega višjega nadzornika za realne predmete leta 1921»bil dan nalog, da se števila od 20 naprej Izgovarjajo trideset-šest za 36, In podobno» Leta 1937» je pokojni ban dr»Matlačen prepovedal tako Izgovarjavo In Breznikova slovnica se je morala v novi Izdaji okori tl temu diktatu» Profesor Plemelj smatra, da je to bilo storjeno zato, ker je stranka na oblasti tedaj menila, da je namen odloka od leta 1921» bil posrbltl Slovence v načinu štetja In pravi, da se Slovenci v načinu štetja ločimo od Slovanov In tudi Romanov'In Imamo zato teža-ve pri. matematiki» Vrstni red števil mora biti v Izgovorjavi tak, kakor ;a hočeš Imeti zapisanega» SP mora uravnati svoje predpise glede Izražanja števil po pravilih, ki veljajo v računstvu»
Profesor Plemelj se je vrnil v napad decembra, ko je trdil da Prleki In Prekmurci, ki niso bili pred prvo vojno rod nemškim vplivom, štejejo dvajset ena, dvajset dve Itd In da je torej ta način štetja prvotno slovenski; naloga matematikov je zato storiti vse, da se ponovno Vpelje pravilno slovensko štetje»
Poslednjo Izjavo je pobil Prekmurec Vilko ovak, češ da Prekmurci štejejo kot ostali Slovenci In da je pokojni Ramovš bil mnenja, da ni dokazano, da bi štetje petindvajset Itd bilo tvorjeno pod nemškim vplivom» Debata je končno končala s pričkanjem, kako prav za prav Prekmurci štejejo» Kot kaže v nekaterih vaseh res povedo desetice pred enlcaml,.od TO do 100 pa.sploh vsi.Prekmurci štejejo štirideset eden In podobno»'
»dej ko^je bilo javno Izraženo mnenje, da štejemo Slovenci enaindvajset Tod nemškim vplivom, bo zanimivo zvedeti, kaj bo Slovenska Akademija odločila glede vrstnega reda Izgovorjave številk
V sršenovo gnezdo , je vtaknil svoj nos tudi dopisnik DELA, ki i-e v '»lanku ‘Skrb za jezik In pisanje’1 oktobra lanskega leta kritiziral jezikovno nemarno pisanj p In poročanj e MEDVODSKEGA KURIRJA, glasila občinskega odbora Socialistične zveze •delovnega ljudstva Slovenije v Medvodah» Dopisnik se je zlasti zaletel v pridevnik medvodski v naslovu časopisa, ker novi SP daje obliko medvoskl» Neki čltatelj Iz Vlkrč je opozoril, da je okolno preblvavstvo vedno reklo medvoskl In da je prl-devnlk medvodski bil uporabljan v revijah In časopisih» Drugi dopisnik °a je vedel povedati, da je leta 1955». dr»Mirko Runel nreprlčal organizatorje Medvodskega tedna, da je medvodski stoično edino pravilna olika» Kot kaže se je zgodilo, da se jev novi Izdaji SP skušal prl--tzatl ljudski govorici, povzel obliko medvoskl In odvrgel obliko, ki M preje veljala kot edino pravilna»
Niso bili užaljeni samo. Medvodčanl»' / Itatel j Iz Mislinje je protestiral,, ker je novi SP navedel Ime vasice kot Mislinje daslravno ’ sta °oe vasi Istega Imena In rečico, ki jima je dala Ime, poznamo kot Ml-z Linj o o .Ne dajo se tudi Gorenjci» Novi SP prizna Prisank kot edino pra-uino pisavo Imena te gore» Temu se je uprlo več čltateljev» Eden je rQkel, da Prisank legalizira spačeno Izgovarjavo pravega Imena gore, ki
je Prisojnik j drugi pa je v pismu, kjer se zavzema za uporabo obeh imen, omenii knjigo ''Beriio Bearia1' ameriškega rojaka dr,Grampovčana, kjer se navajajo siovenske besede, ki imajo isti pomen kot podobne besede v keitskih jezikih.
Kritika pa se ni omejita na krajevna imena, kjer so bila prizadeta osebna čustva citateijev. Videli smo tudi debate o luni in mesecu,Začelo se je z luno (nebesnim telesom) in mesecem (30 dnevi) in prelevilo v debato o Luni in lunah, mesecu in Mesecu in Soncu in soncih. Drugi čitatelj pa je obdolžil sestavijatce SP nelogičnosti; spremenili so samoglasnik '\r' v zlogu ''gu'1 pri Gvatemali, Urugvayu in Paragvayu, niso pa izvršili iste spremembe v slučaju Guama in Micarague,
Pravopisna komisija Slovenske Akademije je kot kaže dobila precej kritike na račun novega SP, Upati je le, da ljudje niso samo brskali po SP, da vidijo če je kaj narobe z njim, ampak da ga bodo uporabljali z namenom, da izboljšajo svojo govorico in pisano slovenščino,
J G,
KULTURA IN OMIKA
Ameriška mesečna revija ATLANTIC, ki izhaja v Bostonu, je v številki za december 1962,leta priobčila poseben dodatek o Jugoslaviji, V predgovoru pravi urednik, da je Jugoslavija dežela šestih republik, per tih narodnosti, štirih jezikov, treh ver, dveh pisav in ene same partije, -Krleža piše o Jugoslaviji kot mostu med Zahodom in Vzhodom, F»W,
Neat daje sliko političnega in ekonomskega položaja doma, predsednik Ljudske mladine Jugoslavije Badovinac pa piše o gradnji mladinskih cest Vsi-ostali dopisi v pregledu, ki obsega 68 strani, pa dajejo sliko zgodovinskega in kulturnega razvoja in stanja v Jugoslaviji, Tu vidimo članke o Dalmaciji, o Zagrebškem študiju risanih filmov, o srednjeveških freskah, umetnosti v Jugoslaviji v 20,stoletju, povojni- literaturi, srbski epski poeziji in jugoslovanski muziki.
V pregledu tudi najdemo črtice izpod peresa Andrica, Krleže in Bu-1 atovica, nekaj_pesmi v prevodu Dortana Cooka, bivšega šefa oddaj BBC za Jugoslavijo in izbor reprodukcij jugoslovanskega kiparstva, srednjeveških fresk in modernega slikarstva,
Slovenci smo.v pregledu bolj skopo zastopani. Direktor Narodnega muzeja v Ljubljani piše o Iliriji - ne Vodnikovi amoak predrimski - in v izboru slik vidimo Otroka z igračami' Gabrijela Stupice in 'Mrtvega Kurenta Franceta Miheliča,
V.takih preglecih je seveda polno napak ene ali druge vrste. Npr, komponist Lajovic je postal Lajovic in Dobica Cosič je postal Dobriču Cosić, V uvodnem Krloževem članku je prevajalec napravil elementarno napako, ko je srbskohrvaško besedo 'eventualan' prevedel z 'eventual', ogoče ima beseda drug pomen v ZDA, toda Aagležu'daj e prevod na znanje, da Krleža veruje v neizogibnost tretje svetovne vojne. Gromko som se smejal, ko sem videl, da je prevod Miheličevega 'Mrtvega Kurenta':
The Dead Current,
E S I I; Ljubljanska Televizija je pričela s tečajem angleščine in ruščine (vsak I30 lekcij). - Za vpis na zagrebško tuiiver= zo je odslej potreben predhodni kvalifikacijski izpit. - Skoro polo= vica 3000 učiteljev tujih jezikov v Srbiji nima kvalifikacij.Najhuje je z ruščino. - Mednarodna revija PEN klubov v Londonu (v angl. in öan coskem jeziku) je svojo, zadnjo številko skoro v celoti posvetila slo= venski književnosti. - Na londonski univerzi je prof.Janko Lavrin or= ganiziral večer sodobne jugosl.poezije v zvezi z izidom "An Anthology of Modern Yugoslav Poetry" v založbi Drž.založbe Slovenije. Toda iz= bor pesmi v njej kritizira v DELU njegov literarni kritik,češ da ^ je narekovalo pomanjkanje dobrih prevajavcev.Prevod Krleževe pesmi pomeni nasprotno,kar je hotel povedati pesnik. - Slov.Akademija pripravlja slovar slovenskega jezika.Doslej vsebuje rokopis okoli dva milijona iz pisov iz slovenskih tekstov različnih dob. Kmalu bo izšel prvi del Tehniškega slovarja slovenščine ( 63OO izrazov v črkah od A do 0.)-Le= tos praznujejo 100 letnico slov.stenografije. - V Parizu je izšla An= tologija slovenske poezije v franc.jeziku.V zvezi s tem je bilo več predavanj v franc.kul turnih krogih in na radiu.
KLIC TRIGLAVA
S tr_an_l_7_i
28_7..
OD HISSE CA DO HISSE CA
USTAVA IN ZASTAVA
Da bi pripravila novo ustavo/ je zvezna skupščina 7. aprila lani prelomila staro ustavo in si podaljšala mandat "največ za eno leto" ali do sprejetja nove ustave. Točno eno leto kasneje, v nedeljo 7. aprila 1963, je Petar Stambolič pro glasil novo ustavo Socialistične federativne, republike Jugoslavije in razpustil skupščino. Po zapletenem postopku se bodo volitve vršile od sredine maja do 16. junija. Delno neposrednp in delno posredno bodo izvoljeni poslanci v občinske, okrajne, republiške in pet domov zvezne skupščine.
Kardelj je povedal skupščini o velikem delu, katerega je opravila ustavna ko_ misija. V ustavi so jasneje izrazili osnovna načela socialističnega samoupravija_ nja, gospodarskih razmerij in obvez družbene skupnosti. V njej so določbe o u-pravljanju podjetij, o omejitvi zemljiške lastnine na 10 hektarov in podrobnosti o državni upravi.
Mnogi so predlagali, je rekel Kardelj, naj sprejmemo rdečo zastavo kot držav no zastavo, da bi tako izrazili socialistični značaj dežele. Kasnejša posvetovanja so privedla do zaključka, da naj ne spreminjamo simbolov ustvarjenih med o-svobodilno vojno in revolucijo, ker so postali neoddvojen del revolucionarnih tra dicij. To-posebno velja za narodno zastavo. Okrog nje sta KP in 0F zbirali vse sile proti okupatorju in z njo je Tito vodil zmagovito vstajo. Zato je "ta zasta_ va prav tako draga kot rdeča zastava revolucionarnega gibanja". Poleg tega bi bi la sprememba draga in zapletena.in zato so se odločili, da bo zastava ostala taka kot doslej:	modro-belo-rdeča z rdečo petokrako zvezdo.
OH, BITVA VROČA
Med volivno kampanjo je treba govoriti o doseženih uspehih na "gospodarsko-ekonomskem" polju in v celotnem socialističnem razvoju, je povedal Rankovič na seji izvršnega odbora zveznega odbora Socialistične zveze 6. aprila. V borbi pro ti težavam in napakam včasih pozabimo na uspehe, med katere seuvrščajo naraščanje proizvodnje in zaposlenosti, napredovanje kmetijstva na socialistični osnovi, zdravstvena zaščita, socialno zavarovanje in šolstvo, saj 88$> šoloobveznih otrok hodi v šolo. Poleg tega so utrjevali "demokratizem", kar se je pokazalo z udele_ž bo 1 milijona ljudi, v samoupravnih telesih. V zunanji politiki so se zavzemali za mir in sožitje ter, si pridobili velik ugled.
V zadnjih letih se je zmanjšalo naraščanje proizvodnje in na dan so prišle nepravilnosti v družbenem življenju. Tito je v Splitu odkrito govoril o teh slabostih, nakar so se pričeli boriti proti vsemu, kar je nesocialistično. Borili so se za demokracijo, delovnega človeka. Borili so se proti birokraciji in liberalni malomeščanski razuzdanosti. Borili so se za socialistične odnose. Borili so se za sprovajanje odlokov v borbi proti vsem negativnim pojavom. Ob tej: silni borbi morajo zagotoviti stalno naraščanje proizvodnje in proizvajalnosti. Med volitvami je treba poudariti te naloge in se’zanje boriti.
Ker nova ustava uvaja načelo rotacije in omejuje pravico do ponovne izvolitve, bo preprečila pretirano nabiranje funkcij in razširila krog ljudi v predstavniških organih. Zato se bodo voditelji menjavali na položajih in se izmenjavali med federacijo, republikami, komunami ter gospodarskimi, političnimi in družbenimi organizacijami. To zadaja "kadrovski politiki" nove naloge. Razlagati je tre ba potrebo rotacije in skrbeti, da bodo novi ljudje napredovali po ugledu, ki sc5 si ga pridobili v družbi, ne pa po priporočilu posameznikov ali skupin. Z razdeljevanjem položajev in s postavljanjem kandidatov za volitve so se ukvarjale kadrovske komisije v federaciji in po republikah. Y kratkem bodo naznanili celo vrsto postavitev, precej tovarišev pa .bo odšlo v pokoj zaradi starosti ali slabega zdravja.
Vsako leto izda CK sovjetske KP pozive za prvi maj. Letos je pozival na sodelovanje med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom v interesu miru in socializma. Toda tri dni kasneje so v Moskvi objavili popravljeni poziv, ki je izražal "bratske pozdrave delovnemu ljudstvu socialistične federativne Jugoslavije, ki grade socializem" in vzklikal "večnemu in nerazrušijivemu prijateljstvu" med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom.
PLENUM SOCIALISTIČNE ZVEZE
V	Beogradu se je 15. marca vršil 4. plenum zveznega odbora Socialistične zve ze, ki je bil posvečen tekočim zadevam in nalogam Socialistične zveze na vasi. Plenum je otvoril generalni sekretar Socialistične zveze Aleksandar Rankovič, nakar je sekretar zveznega odbora Krsto Popivoda poročal o politiki na vasi in nal£ gah Socialistične zveze na podeželju.
Krsto Popivoda je v svojem poročilu navedel vrsto podatkov, ki kažejo kake spremembe so se izvršile na vasi po vojni in posebno v poslednjih par letih. Dejal je, da je podeželje znatno spremenilo svoj videz z okrepitvijo materialni baze poljedeljstva, razvojem socialističnega sektorja poljedeljstva in s kooperacijo med . zadrugami in orivatnimi kmeti'. Sprejetih je bilo tudi več drugih ukrepov za zboljšanje.gospodarskega položaja poljedeljstva.
Število prebivalstva, ki se ne bavi s poljedeljstvom predstavlja sedaj polovico celokupnega prebivalstva Jugoslavije. Število podeželjskega prebivalstva se je v letih med 1949 in 1960 zmanjšalo relativno in absolutno, ker je v tej dobi več ljudi zapustilo vas kot pa je znašal, naravni prirastek. Samo 59.2fc vaških go spodinjstev živi izključno od poljedeljstva, 34.^ vaškega prebivalstva živi od ne kmečkih dejavnosti, a 26.7% živi. od poljedeljstva in nepoljedeljskih dejavnosti. Ta hitra sprememba v sestavi prebivalstva potrjuje preobrazbo Jugoslavije iz zao_s tale poljedeljske dežele v moderno: industrijsko in poljedeljsko deželo.
Popivoda je dalje v svojem poročilu dejal, da, se pravica do zemljiške posesti v Jugoslaviji spoštuje, ker je zagotovljena v, ustavi. Vendar to ne daje pra. vico do slabega obdelovanja zemlje ali pa celo pustiti jo neobdelano. Naloga Socialistične zveze in drugih činiteljev je, da se onih 85% orne zemlje v privatni posesti pravilno obdela. Socialistična zveza bo tudi skrbela,, da se kooperacija med privatnimi kmeti in zadrugami razširi.
Lani je socialistični sektor kupil 50,000 ha zemlje, a letos so bili odobreni krediti za nakup čez 300,000 ha zemlje. Socialistični sektor je imel radi več_ jih investicij.v poljedeljstvo mnogo večji donos kot pa privatne kmetije: lani je pridelal povprečno 28.9. meterskih stotov pšenice na ha, medtem ko privatne kmetije le 14.2 meterskih stotov na ha. Socialistični sektor, ki je posedoval 1. 1961 le 12%o vse orne zemlje je pridelal 85%o vseh tržnih viškov pšenice in 65^ tržnih viškov koruze.
V	zadnjih petih letih je bilo investiranih v poljedeljstvo 501 milijard di -narjev. Socialistični sektor ima sedaj 36,000 traktorjev, a potrošnja umetnih gnojil se hitro viša. Uspehi doseženi v socialističnem sektorju in pa napori poli tičnih faktorjev bodo navedli privatne kmete k večji kooperaciji s socialističnim sektorjem.
Popivoda je priznal, da so, ti uspehi nezadostni, ker tempo razvoja pol jede l_j stva in raven proizvodnje- še vedno ne zadovoljujejo vse večjih potreb v hrani, in dustriji. in izvozu. To bo.mogoče doseči le s povečanjem donosa, uporabo modernih metod kmetovanja na socialističnih posestvih in s. povečanjem njihovih posesteb.
Potrebno bo tudi vzgojiti visoko kvalificirane kadre.in razviti podeželje, ker samo pod boljšimi kulturnimi in prosvetnimi pogoji in višjim živijenskim stan dardom bo kmečko prebivalstvo postalo tudi bolj napreden proizvajalec. Zato mora biti gradnja cest, šol, kulturnih domov, kinematografov, komunalnih in drugih uslug na podeželju dolgoročen program pri katerem bo socialistična zveza rad pomaga
1 *	O. .t, ... .1^ ,1.
Mehiški prezident. Adolfe Lopez Mateos je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji od 29.marca do 1.aprila. Poleg Beograda je £ biskal še Novi Sad. V skupni izjavi o n ju nih razgovorih sta Lopez Mateos in Tito govorila o miru, gospodarskem razvoju nerazvitih dežel, načinih za zmanjšanje napetosti ter trgovini, gospodarskem, kulturnem in drugem sodelovanju med obema d£ želama. Tito je tudi z veseljem sprejel vabilo da obišče Mehiko kar bo najbrže storil letošnjo jesen.
Podpredsednik Mijalko Todorovič je v marcu vodil jug. državno delegacijo na Madžarsko, kjer je podpisal protokd. o gospodarskem sodelovanju, a v aprilu drugo delegacijo na Poljsko kjer je tu di podisal protokol o gospodarskem sodelovanju.
Svetozar. Vukmanovič je vodil sindikalno delegacijo na obisku v ZSSR kjer je med 10-dnevnim bivanjem obiskal tu-Hruščova na Črnem morju.
IVAN STANIČ