Št. 32 (803) Leto XVI. NOVO MESTO, četrtek, 12. avgusta 1965 DOLENJSKI LIST »Pogiejfe še vi, kaj je danes na 8. strani!« DRUG NA DRUGEGA MEČEJO KRIVDO... Priznati moramo, da so podivjane cene zaenkrat edini znak začetka gospodarske reforme... Posamezne cene so zdivjale celo tako, da so morali zvezni in republiški organi poseči po svojih pooblastilih in določiti najvišje maloprodajne cene mesa ter ponovno poudariti, da je smatrati v republiki prehodno dogovorjene cene nekaterih izdelkov (moka, sladkor, kruh, olje) kpt najvišje, ki so dovoljene in kot ustrezne, ker so v skladu z novimi odnosi na tržišču. Intervencija višjih organov je žal zajela le majhen člen zelo dolge verige zvišanja cen. Krivdo za nezajezeno spekulativno povišanje cen gre pripisati trem naslovom: proizvodnji, občinam in trgovini. Proizvodna podjetja, ki si skušajo zagotoviti življenjski obstoj s poviševanjem cen (mislimo na proizvode, ki niso pod kontrolo cen!), so slabo razumela gospodarsko reformo! Nihče še ni pomislil na notranje rezerve, cene pa že bezljajo kar se le da! Zvišanje cen naj bi Prvi hladni mim ©fe prevroiiih cenah Cene so ob podražitvi konec julija — podražitev je žal bila prvi snamlec gospodarske reforme — v občinah nažega področja poskoke dokaj različno. Priznati je treba, da so nekatere občinske skupine še dokaj odgovorno razumele .svojo vlogo, ki je bila predvsem v tem, da zaščitijo potrošnika. Največ priznanja gre občini Trebnje. Stanje cen po občinskih odlokih (za osnovna živila) je bilo taksno (navajamo najnižje ta najvišje cene ter občine): Beli kruh: Trebnje 190 din, Novo mesto, Kočevje 210 din, crni kruh: Trebnje 135 din. Novo Mesto 148 din; sladkor kristal: Trebnje 260 din, Črnomelj 280 din; sladkor kocke: Trebnje 290 din, Črnomelj 312 din; olje odprto: Krško 466 din, Črnomelj 312 din; 0lJe v steklenicah: Trebnje, Kr-jko, Sevnica 500 din, ostale občine 510 din; moka kvalitete B: bela: Trebnje, Krško, Kočevje 240 °ta. Novo mesto 244 din; polbe-Trebnje, Krško, Metlika. Črnomelj, Kočevje 190 din, Novo Blesto 192 din; črna: Trebnje, Krško in Kočevje 140 din. Novo mesto 144 din; moka kvalitete C: ^'a: Trebnje 215 din. Novo mesto, Metlika, Črnomelj 222 din; polhela: Trebnje 165 din, Novo mesto, Brežice, Kočevje, Metlika ta Črnomelj 170 din; črna: Trebnje 130 din, Kočevje 135 din; govedina: Met.lka in Črnomelj 115(1 din, Brežice 1450 din; teletina: Metlika in Črnomelj 1300 din, Kočevje, Sevnica 1500 din; svinina: Brežice 850 din, Kočevje 12O0 din 'navajamo cene mesu s kosmi!). Po odločitvi Zveznega zavoda ** cene |n republiškega izvršnega sveta Slovenije veljajo za vso Slovenijo* odslej naslednje najvišje maloprodajne cene osnovnih živil: beli kruh £04 din, polbeli 168 din, črni 140 din, sladkor kristal 2"U din, sladkor kocka 30-1 din, odlje odprto 168 din, olje v steklenicah 502 din. moka kvalitete B: bela 242 din. polbela 190 din, črna 140 din, moka kvalitete C: bela 220 din, polhela 168 din in črna 132 din. Maloprodajne marže riia so znižane od 18 na 15 otlst., soli od 11 na 12. kave od 80 na 15 in ju- žnega .sadja od 28 na 25 od»t. Najvišji količnik za izračunavanje akontacije za najemnine ne sine biti višji od 2,1, najnižji pa je lahko 1. Kot smo izvedeli, so v vseh občinah v trgovski mreži gornje cene takoj po objavi uveljavili. Pričakovati je še republiška in zvezna določila o najvišjih maloprodajnih cenah mesa, premoga in drv za kurjavo. Ob roh tega poročila pa velja napisati, da je dokaj žalostno, da so morali zaradi l>e/.ljanja Cen posredovati republiški in zvezni organi! Tovariš Sergej Kraigher med volivci v Krškem V soboto je obiskal Krško zvezni poslanec tov. Sergej Kraigher; najprej se je ustavil v občinski skupščini, kjer so ga seznanili s potekom del za znižanje oz. rebalans občinskega proračuna. V družbi inž. Franca Dragana, Slavka Srdbarja in Petra Markoviča je tovariš Kraigher nato obi skal delovni kolektiv CELULOZE, kjer se je podrobno seznanil s problemi prehoda tega kolektiva v nove pogoje gospodarjenja po reformi, s proizvodnjo v tovarni in z nadvse razveseljivo novico. Sremič je zvišal penzion od 2800 na čez 4000 din 1% Krškega smo po telefonu zvedeli, da &o cene najbolj zdivjale v družbenem gostinstvu. Zasebni gostinci so prve dni slabemu vzgledu sicer malce sledili, vendar pa so cene takoj ko so ugotovila, da ni več gostov spet znižali. V družbenem gostinstvu kljub vsemu vztrajajo pri OD 12. DO 22. AVGUST A Nekako do 15. avgusta lepo vreme. Od 16. avgusta dalje nestalno s-pogostnimi padavinami, zlasti med 20. in 22. avgustom. Dr. V. M. preveč zvišani« cenah, V Ho telu Sremdč, na primer, Je steklenica piva po 240 din! Razen tega so dnevni penzion za goste zvišali od dosedanjih 2800 dn na nekaj več kot 4000 din. Tržna inšpekcija zedevo še raziskuje, o izidu pa bomo še poročali. Predsednik občinske skupščine inž. Prane Dragan je gostince družbenega sektorja te dni povabil na razgovor, na katerem bodo skušali doseči znižanje cen. V Krškem sp ugotovili, da moka, ki jo dobavlja podjetje Veležitar iz Celja, ni pravilno deklarirana, ker vreče nimajo oznake, ki bi povedala ali je v njih moka kvalitete B ali C. Inšpekcijski organa razmišljajo o tem, da bi dali podjetje Veležitair v postopek javnemu tožilstvu. da kolektiv CELULOZE naj-resneje razmišlja o tem, da cen svojih izdelkov ne bo po večal, jih bo verjetno celo znižal. Tudi nadomestilo o-sebnega dohodka bodo v tem velikem kolektivu lahko rešili v splošno zadovoljstvo delavcev in nameščencev, dotok surovin zadnje mesece pa obeta podjetju lepo bodočnost. V kolektivu KOVINARSKE se je tovariš Kraigher sezna nil s težavami, ki yh mora premagati to podjeje. Tud: tu je spoznal prizadevanje, da se delovna organizacija dokoplje do večje storilnosti in s tem do uspehov na tržišču. — Z obiskom in ugotovitvami v občini je bil tovariš poslanec zelo zadovoljen, čez približno dva meseca pa bo svoje volivce znava obiskal. Sprejem mladincev v Socialistično zvezo V taboru obveznikov pred-vojaške vzgoje na Prevolah je bila v soboto manjša slav-nost. Ob zaključku štirinajstdnevnega dela je predstavnik občinskega odbora SZDL iz Novega mesta Po kratkem nagovoru sprejel v vrste Socialistične zveze 100 mladincev. Na osnovi predhodnega družbeno političnega izobraževanja v okviru delovnega programa so se mlad'nci seznanili z vlogo subjektivnih sil in s svojimi novim dolžnostmi, ki jih bodo imeli kot člani SZDL. Kako to, da so najvišje določene prodajne cene brez razmišljanj obveljale kot edine mogoče? -Mar je tržna inšpekcija res brez moči? - Proizvodnja išče »rešitev« samo v poviševanju cen ... bila rešitev v skrajni sili, o tem pa bomo lahko trezno razsojali šele nato, ko bomo imeli v podjetjih podrobne analize posledic, ki jih je izzvala reforma! So inšpekcijski organi res brez moči ? Krivda občin in inšpekcijskih organov in v tem, da so brez moči! V času ko s cenami vsi špekulirajo, - inšpekcijski organi Prihodnji teden v našem g) Smrt čaka na cestah @ Parada izgubljenega časa ® Obisk v CELULOZI @ Zlata jama ob bazenu @ Gostinstvo na vrtiljaku cen @ Pionirjevo presenečenje ne morejo posredovati, ker nimajo »zakonite« o-snove. Smešno je slišati, pa je vendar res, da inšpekcija ne more preprečiti prodaje testenin, pralnih praškov itd., katerim so cene preko noči zrasle za 100 odst.! Ti izdelki niso pod kontrolo cen, cene pa je zvišal proizvajalec ... Mar naj prepustimo potrošnika ta čas, dokler se ne bo uveljavil na tržišču zakon ponudbe in povpraševanja (to bo trajalo 2 do 3 mesece!) na milost in nemilost oderuš-tvu? Trgovina ima dvakrat večjo maržo Zdaj pa še krivda trgovcev: lahko rečemo, da bi morali biti prvi, ki bi doumeli, da je tržišče tudi prj nas postalo prožno, pa pred tem dejstvom kljub temu zapirajo oči. Izgovarjajo se: »Proizvodnja je povišala cene, mi samo prodajamo kot nam je ukazano!« Pri tem pa trgovci na drobno pozabljajo, da so prej pri kilogramu bele moke zaslužili (marža) 17 din, zdaj pa zaslužijo 50 din, da so prej »Na vseh konceh te naše zemlje spite, strahotno ubiti, mučeni, tepeni za podli okupatorjev drobiž« so besede pesnika Mateja Bora na spominskem kamnu v šent-joški hosti, ki je bil odkrit za letošnji dan vstaje. DANES POSVET V NOVEM MESTU Danes, v četrtek, sklicujejo občinski sindikalni svet, ob činski komite ZKS in občinski odbor SZDL v Novem mestu skupno sejo ob 16. uri v sindikalnem domu. Na seji bodo govorili o uresničevanju stališč reforme v občini in prilagoditvi gospodarstva in družbenih služb novim gospodarskim načelom. Trebanjska šola pripravljena Kakor smo že poročali, bodo v počastitev občinskega praznika trebanjske občine 4. septembra letos odprli v Trebnjem novo šolo. To bo pomenilo dokončno prekinitev s franejožefovskim načinom pouka v petih ali šestih stavbah, kjer so mladino do zdaj poučevali. Tb dni urejajo okolje nove šole. Občinski odbori SZDL sprejeli novo naročnino Potem ko sta uredništvo in uprava Dolenjskega lista pretekli teden predložila vsem 9 občinskim odborom SZDL, solastnikom in izdajateljem našega časnika, 3 možnosti za letošnjo rešitev materialnih pogojev za nadaljnje izhajanje domačega pokrajinskega časnika, so v soboto predstavniki ObO SZDL in člani izdajateljskega sveta našega lista sprejeli naslednji sklep: naročnina Dolenjskega lista se s 1. avgustom 1965 poviša za 800 dinarjev, v drobni prodaji pa za 20 dinarjev izvod. Celoletna naročnina znaša potemtakem odslej 2000 din, polletna 1000 dinarjev, izvod v drobni prodaji pa 60 din. pri kilogramu sladkorja zaslužili 9 din, zdaj pa zaslužijo 26 din, skratka: pozabljajo, da je njihov zaslužek pri osnovnih živilskih proizvodih zdaj vsaj za 80 odst. večji kot prej! Stroški trgovine na drobno pa se prav gotovo z reformo niso povečali za 80 ali 100 odst.. toda doslej se še prav noben trgovec ni v potrošnikovo korist odpovedal niti najmanjšemu delčku marže! Najbolj preprosto je bilo vzeti najvišje določene cene kot dokončne, toda to je za potrošnika zelo boleče. Tako ravnanje pa je tudi zelo kratkovidno: vodi nas v novo inflacijo in prav zato v nobenem primeru ni v skladu z duhom gospodarske reforme! M. JAKOPEC H Rekord v nakupovalni mrzlici, ki ga menda ni presegel nihče v Slove-ni.r, ima nek znani prebivalec ribniške občino: kupil si je nič več in nič manj kot 5 (pet) šivalnih strojev! Drdranje šivanke ga bo spremljalo lahko še onkraj groba. Ljudje, ki so se — pravtako v ribniški občini — založili poleg moke še s pasto za zobe in s pasto za čevlje za več mesecev vnaprej, bodo imoii verjetno več sreče kot t/sti »revež«, kateremu so doma mravlje prišle do 7 vreč sladkorja • •. H Vroče poletje je verjetno zakuhalo kri kolek tivu gostinskega podjetja v Kočevju, da je sredi pasjih dni podražilo nočni-ne za 200 dinarjev — »ker so se podražila drva«. Svojo »kalkulacijo« bo moral kolektiv zdaj razlo žiti tudi javnemu tožilstvu. 0j| Včasih so nepoštena peke namakali v posebnih kletkah v vodo, za dolenjske nav.Vjalce cen pa bodo morali kaj učinkovitejšega poskrbeti pristojni organi. V ponedeljek dopoldne so posamezni kmetje na novomeškem trgu zahtevali za meter drv že 10.000 dinarjev! Ker za drva ni prometnega davka, bi smel veljati meter med 5900 do največ 7000 dinarjev. Kočevje: poklicna kovinska šola Številnim drugim strokovnem šolam, ki jih jo delavska univerza v Kočevju organizirala v zadnjih letih, se bo jeseni pridružila še poklicna kovinska šola, v kateri se bodo vzgajali mladi strokovnjaki v kov'nski stroki. Verjetno bo šola delovala tudi za območje ribniške obč'ne. DU je na področju izobraževanja odraslih dosegla že zelo lepe uspehe. V mžnulem šolskem letu je bilo v različne šole in tečaje nrijavij- nih 550, končalo pa jčh je 213 slušateljev. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED ■ " ■_ ___-. - . y" Le čemu so testenine za 100 odstotkov dražji? Potrošnja testenin se je v trgovinah že zdaj, ko so obveljale povišane cene testenin, ki so jih imeli po trgovinah na zalogi, precej zmanjkala. Potrošniki pa so upravičeno razburjeni in negodujejo, ko slišijo, da bodo cene testenin poskočile še precej bolj. Sedanje grosistične cene navadnih testenin se gibljejo od 141 od 168 dinarjev kilogram, cene jajčnih pa od 243 do 287 dinarjev. V skladišču trg. pod. D;kenjka v Novem mestu smo izvedeli, da že imajo novi cenik testenin, ki so ga dobili od podjetja 2ito. Nove, grosLstične cene testenin naj bi bile po tem ceniku taksne: navadne testenine od 315 do* 365 dinarjev kilogram, jajčne pa od 445 do 500 din kilogram. Te cene so torej spet za okroglo 100 odst. višje od dosedanjih! Če k prejšnjim cenam prištejemo še 20 odst. maloprodajno maržo, potrošnik torej sploh ne bo mogel kupiti testenin, cenejših od 400 din zar kilogram! IS Sprašujemo se, kam to vodi H in pričakujemo takojšnje intervencije pristojnih organov, ki naj !Si potrošnika zaščitijo! flm je m pstrešiilka predrago 2eja gre v korak s poletno vročino, nove oene piva pa ne, nekako tako ugotavljajo te dni v Novem mestu? Pol-litraka steklenica velja v Metropolu, KancTiji in v Kavarni na Glav. trgu 200 din, v Ribji restavracija pi 120 din, v kantini hotela Kandija je 150 din, v gosLiščiu Pri rotov-žu pa po 170 din. V hotelu KandMa so že ugotovili, da kaže cene znižati in so v torek, 10. avgusta, o tem že razpravljali, kaj kanijo ostali gostinci pa ne vemo. Odprto pivo v vrelcih je naprodaj (tam kjer ga sploh točijo, seveda!): vet i ki vrček po 150 in malj po 90 din, v vseh gostiščih enako. Razliko v ceni že pkicanega premoga k !}ejp premogovniki! Vest o tem smo prebrali 8. avgusta v Delu, tako pa je zatrdil tudi pred-st dnik Mestnega sveta Ljubljane inž. Marjan Te-pina, ki je dejal, da bo nove cene premoga uredil zvezni odlok. Potrošniki, ki so premog že plačali, pa ga še niso dobili, ga prejmejo po stari ceni; razliko bo moral kriti premogovnik. Kot smo izvedeli, je novomeška poslovalnica Kuriva od taksnih potrošnikov po uveljavitvi novih cen zahtevala vplačilo dela razlike v ceni in jih potolažila, da naj bodo zadovoljni, saj so nove cene veliko višje ... £ Zakaj so cene pivu tako visoke? Gostinci dobijo steklenico piva po 80 din, liter Pa po 120 din. Pri litru piva je treba plačati 40 din obč'n. prom. davka (od steklenice torej 20 d'n), nato pa šs 22 odst. zveznega prom. davka in prispevka za Skopje. Če velja steklenica piva 180 din, zasluži gostišče pri njem 28 odst. ali 51 din, pri odprtem pivu pa nekaj več kot 80 din od litra. Pollitrska steklenica piva je obremenjena z 49 din davščin, liter odprtega piva Pa z nekaj manj kot 100 din davščin! Za to osvežilno pijačo je to vsekakor preveč, čeprav moramo v isti sapi poudariti tudi to, da so si novomeški gostinci zagotovili pri pivu kar precejšnje zaslužke (zlasti tisti, ki ga prodajajo draže!) Šele na drugo opozo rilo so znižali ceno KZ Novo mesto je ob nedavni podražitvi zvišala ceno žive teže piščancev brojlerjev od 750 din na 1000 din kilogram. To je bilo 3. avgusta. Ker za tolikšno zvišanje cene ni prave osnove, je posredovala tržna inšpekcija, ki je zahtevala naj ceno znižajo na 850 din kilogram, šele na drugo opozorilo so pri KZ Novo mesto reagirali in ceno znižali. Postopek vsekakor ni ne tistim, ki so bili pobudniki zvišanja, niti kolektivu v čast, saj so cene perutnine pri nas že tako previsoke v primerjavi z ostalimi vrstami mesa! »Nil novi sub sole,« sa .CiCli stari Rimljani — nič novega pod soncem, bi rekli po naše. Nekaj podobnega bi lahko trdili tudi za tisto, kar se jc pretekli teden pripetilo po svetu, le da vsakokrat na »višji ravni«. V Vietnamu spričo tega, da si že kar naprej lahko mislimo, kam pelje tamkajšnja ameriška politika, tudi ni nič novega, vsaj za nas ne, ker smo take stvari doživljali na lastni koži. Na primer pretekli petek so ameriški »marinci« pridrli v vas Cam Ne v Južnem Vietnamu in jo — požgali. Do temeljev. Taisti marinci so prikolovratili v drugo vas, ki je bila tudi na sumu, da podpira partizane, razglasili (tudi ti razglašajo!), naj se prebivalstvo umakne. Potlej so preiskali vse hiše in privlekli na dan tiste, ki bodi niso slišali za razglas ali pa so se iz strahu poskrili. Postopek je bil kratek. Nekaj rafalov in vsega je bilo konec. Med pobitimi je bila tudi mati s štirimi otroki, ki se ji še sanjalo ni, da je kaj narobe, če doma kuha otrokom. Da, tudi otroke so pobijali. Ameriški general Levvis VValt, komandant ameriške mornariške pehote (»marincev«) jc priznal za štiri otroke in zraven še pristavil, da »globoko obžaluje, da se je kaj takega primerilo ...« Na svetu pa res ni nič novega. Vse to smo pri nas doživljali pred dobrimi dvajsetimi leti. Zdaj so le uniforme drugačne. Pa modernejša sredstva za pobijanje imajo. No, glede tega, ali smo se pretekli teden kaj bolj približali pogajanjem o Vietnamu, tudi ne bi mogli kaj preveč spodbudnega povedati. Tipanja na levo in desno je bilo veliko in nekateri komentatorji imajo že občutek, da smo v približ- no takšnem obdobju kot tile pred začetkom pogajanj v Pan Mun Jo-mu, kjer so se nazadnje le dogovorili, da končajo vojno na Koreji. Zlasti je opaziti dejavnost nevezanih držav in prav od tod je tudi pričakovati najbolj konstruktivne pobude za rešitev te krize, ki se vsak hip lahko spremeni v splošno uničevanje človeštva. V Zambiji je bil ta teden etiopski cesar Haile Selassie ter sta sku- AH res nič novega? paj z zambijskim predsednikom Kennethom Kaundo zapisala v sporočilo o obisku, da bosta storila potrebne korake za rešitev vietnamske krize. Tudi ni mogoče prezreti obiska ganskega odposlanca v Ha-noiu, kjer se je pogovarjal s predsednikom Ho Ši Minhom in ki je prinesel ganskemu predsedniku Nkrumahu pismo iz Hanoia. Potlej je Nkrumah pisal ameriškemu predsedniku Johnsonu, vendar o vsebini pisma ni še nič znanega, vedo le, da gre za vietnamsko zadevo. Johnson je sicer povedal, da bombardiranja Severnega Vietnama ne bo ustavil, niti ne ukazal svojim vojakom, naj se umaknejo iz Vietnama, dejal pa je, da bodo ZDA »pozdravile vse, kar bi ganski predsednik mogel storiti v svoji mirovni misiji v Hanoiu«. Torej se bo Nkrumah najbrž sam odpravil v Hanoi. Sicer pa tudi še ni znan Johnsonov odgovor v celoti. Torej je bolje, če čakamo. V Grčiji tudi pretekli teden niso rešili vladne krize. Zgodilo se je, kar so že prej pričakovali, da je Novasova vlada padla, še preden je bila ustoličena. Kralj je nato poveril mandat za sestavo vlade Ste-fanopulosu, ki je prav tako član unije centra. Ta pa je vrnil mandat, ker je parlamentarna skupina te stranice tako sklenila v pričakovanju, da bo kralj povsem popustil in oklical Papandreua za premiera. To pa se ni zgodilo in zdaj, ko to pišemo, le ugibamo, da bo kralj najverjetneje zaupal sestavo vlade osebnosti izven parlamenta, ki pa mora po ustavi v šestih mesecih razpisati nove volitve. Vendar že sam padec Novasove vlade kaže na to, da mladi kralj, ki mu je komaj 25 let, le ne more čisto po svoje upravljati dežele. V Sudanu pa je pretekli teden potekel ultimat upornikom na jugu, ki bi do petka morali položiti orožje. Tega niso storili in že so prišle vesti, da se vlada v Kartumu pripravlja na veliko ofenzivo na jug. Torej skušajo tudi tokrat z vojsko rešiti politični problem, ki pa ga tudi leta 1955 z vojaško silo niso rešili, čeprav so upor takrat s silo zadušili. Jug ni dobil tega, kar upravičeno pričakuje: enakopravnost in gospodarsko pomoč za razvoj. Tako se sudanski jug spreminja ne le v žarišče spopada med arabskim severom in črnskim jugom ampak tudi zaradi tujega vmešavanja utegne postati kmalu nevarno žarišče nemirov tudi v tem delu Afrike. Pa smo v Sudanu tam kot leta 1955. Ali res nič novega? slih mgm m mm mm v seviiigi Z JAVNE TRIBUNE O URESNIČEVANJU REFORME Minuli petek je bila v Sevnici javna tribuna o izvajanju gospodarske reforme. Tribune so se udeležili poslanci Božidar Gorjan, Eika Grilc, mr. ph. Albin 2umer, Rudi Stopar in podpredsednik občinske skupšč;ne Sevnica Prane Molan. Uvodne besede je spregovoril tov. Božidar Gorjan, nato pa sta s podpredsednikom odgovarjala na vprašanja ob čanov o gospodarski reformi. Občan,: so slasti grajali visoke cene kruha (bel kruh 208 din, čeprav je IS določil naj višjo ceno 204 din!) ter slabo tavali/teto moke. Položaj je toliko težji zaradi monopolnega položaja celjskega VELE- ŽITARJA. V trgovinah ni moke, ki bi po kvaliteti in izboru odgovarjala potrebam potrošnikov, pri čemer malomarnost dobav:te3ja mievskih izdelkov ni izključena. Občani so kritizirali predlog elektrod'stribucijskih podjetij o plačevanju električne energije za individualna gospodinjstva. Po teh novih tarifah naj bi se poleg povišane cene za kilovatno uro pla-čevaP. še dodatek za prostornino stanovanja. Občani me-menijo, da bo tako obračunavanje prizadelo predvsem take potrošnike, ki porabijo malo električne energije. Občinska skupščina je določila najvišje nivoje cen za svoje področje. Zdaj je odvi-no od zavesti upravljavcev v delovnih organijsicijah kako bodo gospodarili, da ne bosta prizadeta niti proizvajalec, niti potrošnik. Tovariš Molan je poudaril, da je izvedba gospodarske reforme stvar vseh občanov in ne samo njihovih predstavnikov! Tribuno so sklicali zato, da so ljudje poslancem lahko neposredno povedali svoje opazke in mnenja A. 2ELEZNIK *J ročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! .KRATKL I IZ RAZNIH STRANI i'^- • _j TEDENSK NOTRANJFPOI ITIffi PREGLED • STROGI UKREPI PROTI ŠPEKULACIJAM. Javna tožilstva so že uvedla postopek proti nekaterim gospodarskim organizacijam in odgovornim osebam zaradi neupravičenega zviševanja cen in špekulacij. Nekateri v prehodnem obdobju, ko reforma še ni mogla priti do pravega učinka, ker ni mogoče odpraviti vseh nesorazmerij našega gospodarstva čez noč, navijajo cene, misleč, da bodo tako rešili vse svoje probleme. Medtem pa postaja vse bolj jasno, da nizke produktivnosti, slabe organizacije, neizdelanega sistema delitve po delu itd. ni mogoče reševati z višjimi cenami. Da bi preprečili nadaljnje divjanje cen čez prvotno predvideno raven, si je zvezni izvršni svet vzel pravico, da določi najvišje plafone cen tudi tistih predmetov, kjer so bile za to pooblaščene občinske skupščine. Tako je nedolgo tega izdal odredbo o oblikovanju cen svežega mesa in tako prisilil občinske skupščine, da so morale zvečina popravljati svoje odločitve in predpisati precej nižje cene svežega mesa. Tudi izvršni svet Slovenije je zahteval, da znižajo cene nekaterih artiklov na prvotno predvideno raven. Osrecbiji slovenski dnevnik »Delo« je začel obsežno akcijo proti navijalcem cen in večkrat zahteval ostre ukrepe proti krivcem. Pozval je tudi občane, da naj sodelujejo pri nadzorstvu cen in prijavljajo krivec javnim tožilstvom. © JESENIŠKA ŽELEZARNA: NE PO STAREM! Na seji delavskega sveta jeseniške železarne so se pogovorili o konkretnem akcijskem programu nadaljnjega razvoja v razmerah gospodarske reforme. Pravilno so ugotovili, da rešitve ne bi smeli iskati v zviševanju cen, temveč v izboljšanju poslovanja, v povečanju produktivnosti, v znižanju stroškov itd. Razveseljivo je, da se je v zadnjem času odločilo že več slovenskih podjetij, in to večjih, za takšno, po našem mnenju povsem pravilno pot nadaljnjega razvoja. O TITO NA OBISKU V DALMACIJI. Prebivalci Splita in drugih krajev so bili Stroge kazni za krivce nemalo presenečeni, ko so zvedeli, da se mudi pri njih na obisku tovariš Tito. Imel je več razgovorov s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in gospodarskih organizacij — predvsem o vprašanjih v zvezi z gospodarsko reformo. V nedeljo je obiskal tudi Sinj, kjer so proslavljali 250-letnico sinjske alke. Prisostvoval je tradicionalnemu tekmovanju alkarjev in zmagovalcu izročil srebrn ščit. Naslednji dan se je mudil na obisku pri prebivalcih otoka Hvar. • VEČ SKRBI IZOBRAŽEVANJU VAJENCEV. Število vajencev v gospodarstvu je iz leta v leto stagniralo, če ne celo nazadovalo. Posebno se je zaostrilo to vprašanje v času, ko so s posebnim zveznim predpisom posegli v doslej neurejen sistem na- grajevanja vajencev. S tem predpisom je določeno, da bi vajenci prejemali 50 odst. povprečnih osebnih dohodkov nekvalificiranih delavcev v gospodarski organizaciji oziroma 80 odst- v zaključnem letu. Marsikje so takoj prenehali sprejemati nove vajence, češ da je to za njih predrago. V resnici pa bi morali iskati rešitev drugje: v ustrezni izbiri kadrov, v večji skrbi izobraževanju vajencev itd. če bodo tako delali, vajenec za njih ne bo predrag, kot sedaj ugotavljajo. • UMRL JE DR. FRANC PETEK. V 81. letu starosti je umrl znani koroški slovenski politik, ki je desetletje vodil našo narodno manjšino v Avstriji. Pokojnik ima velike zasluge za to, da je na Koroškem še zmeraj tako živa in vsepovsod prisotna slovenska narodna zavest. @ STALNA KONFERENCA MEST. V razpravi o problemih cen komunalnih storitev je sodeloval tudi član zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov. Med drugim je dejal, da s cenami za sedaj še ni mogoče rešiti dolgoročnih problemov razširjene reprodukcije v komunalnem gospodarstvu. Ko je odgovarjal na očitke tisku, češ da neupravičeno kritizira občinske skupščine zaradi neutemeljenega zviševanja cen, je dejal, da so taki očitki neupravičeni in da je tisk pravilno ravnal. Res je, da snaga, voda, urejen promet tudi predstavljajo življenjski standard, toda to ne pomeni, da je mogoče naenkrat urediti vse dolgoročne probleme komunalnega gospodarstva, probleme, ki terjajo daljši rok. Cl V BOLIVIJI SO UKINILI IZ- REDNO STANJE. Predsednika vojaške junte Rene Barrientos in general Alfredo Ovando sta ukinila izredno stanje v Boliviji, ki je trajalo dobra dva meseca. Uvedli so ga zaradi odpora rudarjev, ker je vlada odpustila nekaj sto rudarjev in so morali poslati vojaštvo v rudnike kositra. M VAL STAVK V URUGVAJU. Delavci in študentje v Urugvaju so pretekli teden demonstrirali proti gospodarski politiki predsednika Beltrana. Sam predsednik je priznal, da so državne blagajno prazne in hoče uvesti »klasičen« predsedniški sistem vladanja. Deželo je zajel val stavk in okrog 60.000 delavcev in uslužbencev zahteva izboljšanje gmotnega položaja. ■ 2IVILA NA KARTE V INDIJI. V sedmih indijskih mestih, ki štejejo več kot milijon prebivalcev, so zaradi pomanjkanja hrane uvedli karte. Na karte dobe ljudje riž in zato. B SINGAPUR NEODVISEN. — Singapur, nekdanji živec britanskega imperija, je pretekli teden oklical neodvisnost. Izstopil je iz Malezijske federacije, kateri se je pridružil komaj pred dvema letoma. Malezijski premier je izjavil, da je Sdngapur izstopil zaradi številnih razlik med osrednjo in sin-gapursko vlado, ki so se povečale zlasti zadnje čase. V Londonu pravijo, da je odločitev stvar singa-purske viade, dobili pa so zagotovilo, da bo britanska vojaška baza s 50.000 vojaki tudi v prihodnje ostala na otoku, kar pa je za Britance vsekakor najbolj važno. Zanimivo Je še, da je indonezijska vlada takoj izjavila, da bo priznala neodvisni Singapur, s čimer hočejo nekateri reči, da so bili tudi indonezijski, če ne še kakšni drugi prsti vmes. ■ AZIJSKO-AFRISKA KONFERENCA BO SPET PRELOŽENA? Tega se najbolj boje v Alžiru in si na vso moč prizadevajo, da bi prepričali udeleženke konference, naj se glede datuma ne premislijo. Gana je namreč predlagala, naj bi Jo odložili na kasnejši ča;, češ da čas še ni dozorel, in da uspeh konference še ni povsem zagotov-Ijn. Sama tudi predlaga, naj M odložili konferenco šefov afriških držav, ki bi se morala začeti prvega septembra v Akri, ker tehnično še ni dovolj pripravljena. Alžirska vlada pa je navezala stike z vsemi udeleženkami druge azijsko afriške konference ter Jih prepričuje, naj jih ne moU, če bi bila morda konferenca šefov afriških držav res odložena, da to pač nI v neposredni zvezi z drugo azijsko-afriško konferenco. Alžirski vladi se pridružuje še nekaj dru-dih. »HMEUNIK« je dokaj hitro znižal cene... V trgovskem podjetju Hmeljnik v Novem mestu so takoj ko je prišlo do povišanja cen nekaterih artiklov tudi sami povišali cene vinu, pivu in brezalkoholnim pijačam v nadrobni prodaji povprečno za 12 odst. Takrat ni bilo pri roki pravih meril, pa so zvišali tudi oni, ker so zviševali drugodi... Nova cena za steklenico piva v nadrobni prodaji je bila 140 din, za liter cvička 330, belega namiznega 2fi0, grajske črnine 290 in namiznega rdečega vina 240 din. Nove cene so se zelo hitro odrazile na potrošnji. Piva so prej prodali po 25 do 30 zabojev na dan, po zvišanju cene pa v tednu dni vsega 15 zabojev . . . Ker je oila nevarnost, da se bo pivo pokvarilo, so ga nato znižali za 20 dinarjev pri steklenici in odtlej je v nadrobni prodaji v njihovi trgovini po 120 din, pa tudi vina so znižali: cviček na 300, belo namizno na 260, grajsko črno na 280 in namizno rdeče na 220. Glede izgovora, ki ga te dni slišimo v gostiščih: »Hmeljnik je podražil, pa smo morali tudi mi!« pa toliko: pri Hmeljniku so povedali, da pri njih ne jemlje vino noben novomeški gostinec razen okoliških, le Ribja restavracija in Kavarna manjše količine. Za gostince imajo na zalogi dovolj cvička po 240 din (na debelo), a ga ti ne marajo, čeprav potrošniki v Hmeljnikovi prodajalni na drobno prav po tem cvičku zelo radi posegajo! S POSVETOVANJ O URESNIČEVANJU GOSPODARSKE REFORME V NOVOMEŠKI OBČINI Novoteks, Labod in Pionir niso čakali! V sredo, 4. avgusta, so družbeno politične organizacije novomeške občine pripravile v dvorani sindikalnega doma štiri posvetovanja s predstavniki gospodarskih organizacij novomeške občine o prilagajanju uzakonjeni gospodarski reformi. Vsa posvetovanja, razdeljena po posameznih panogah, je vodil poslanec zveznega zbora skupščine SFRJ LUDVIK GOLOB. Cenejši kruh v Kočevju V Kočevju so, sledeč zvezne predpise, znižali prodajno ceno kruha. Poročali smo že, da je bil bel kruh pred določitvijo novih cen začasno po 190 din kilogram, nato pa je skupščina odobrila prodajno ceno 210 dinarjev. AH trebanjske mladine reforma ne zanima? 3. avgusta je bila v Trebnjem javna tribuna občanov. Prisostvovala sta republiška poslanca Marija Vraničar in Franci Kolar. Občani so z zanimanjem poslušali tovariša Kolarja, ki je obširno obrazložil pomen in vzroke gospodarske reforme. Zanimanje je bilo tolikanj večje, ker občanom do zdaj ni še nihče s tako živo besedo pojasnili sprememb. Najbolj nerazumljivo pa je, da razgovoru ni prisostvovala mladina. Nehote se sprašujemo: Ali trebanjske mladine reforma ne zanima? Nedvomno zadene reforma vsakega občana, zato bi jo morali razumeti vsi, zla?ti še mladi ljudje, naj bodo to di-lavci ali študentje. A. -S. Nižje cene prašičev v Novem mestu Na zadnji novomeški sejem so pripeljali 895 prašičev. 874 jih je bilo mlajših od treh mesecev: te so prodajali od 5000 do 10.500 din. Starejše živali so prodajali po 11000 do 21.000 din. Vsega skupaj so kupci — bili so pretežno i/ bližnje okolice — kupilj 431 prašičev. Cene so bile tokrat nekoliko nižje od prejšnjih. 780 prašičev na brežiškem sejmu „.Na sobotni sejem prašičev v Brežicah je bilo Pripeljanih 780 živali; 750 Prašičev je bilo starih jnanj kot tri mesece. Od teh je bilo prodanih 120. Povprečna cena za kg žive teže je bila 600 din. Od 30 Prašičev, starih nad 3 mesece, so jih prodali 12. Njihova cena se je gibala Od 450 do 500 din za kg. rive teže. Te dni so ceno znižali na 200 din za bel kruli, črn pa je še vedno po 140 dinarjev. V Kočevju bodo znižali tudi cene mesa, kakor predvidevajo zvezni predpisi, prav tako pa bodo delno znižane marže za nekatere artikle v trgovini. Po novem so drva v maloprodaji po 5900 dinarjev kubični meter, ker se od njih ne plačuje prometni davek. Namen posvetovanj je bil ugotoviti, kako daleč so gospodarske organizacije novomeške občine pri vključevanju v nove pogoje gospodarjenja, žal moramo že v začetku tega sestavka napisati, da se vse prepočasi vključujemo v gospodarsko reformo, saj se večina delovnih organizacij na reformo ni pripravilo, kljub številnim, skoraj enomesečnim razpravam bodisi v skupščinskih organih, bodisi v družbeno političnih organizacijah. Minula posvetovanja so namreč pokazala, da je v novomeški občini le nekaj podjetij, ki imajo izdelane koncepte in vsaj delne programe za gospodarjenje v novih pogojih. Med podjetja, ki že v pričakovanju reforme niso držala roke v žepih, marveč so čas pred samo uzakonitvijo' ekonomske reforme izkoristila za razmišljanja o intenzivnosti proizvodnje in možnostih za povečanje produktivnosti, lahko v novomeški občini uvrstimo le tekstilno tovarno NOVOTEKS, tovarno perila LABOD, Splošno gradbeno podjetje PIONIR in še nekatera. Kakovost in produktivnost: vodilo v N0V0TEKSU Za NOVOTEKS velja, da si je s solidnim poslovanjem v zadnjih letih ustvaril ugodno perspektivo tudi za v prihodnje. Povedati je treba, da so po kakovosti izdelkov že dosegli srednjeevropsko povprečje, po produktivnosti Slabi ven, boljši noter V KEMO-OPREMI vedno manj namišljenih bolnikov - Petnajstim vrnili delavske knjižice, ker so pokazali znanju hrbet - Zaostreni so vsi pravilniki - Prvi rezultati: večja storilnost, boljša kvaliteta V trebanjski KEMO-OPREMI so izobesili grafikon, na katerem prikažejo dnevno gibanje zaposlenih: toliko ljudi na delu, toliko na dopustu, toliko bolniških in toliko neupravičenih izostankov. Debela modra črta, ki ponazarja bolniške, je najdebelejša v marcu; do poletja se skrajšuje, dokler v avgustu skoraj povsem ne izgine. Nasprotno se debela rdeča črta, ki pove, kolikšen odstotek kolektiva je dnevno na delovnem mestu, v tem času zdaljša in se v prvih avgustovskih dneh približa vrhu. Zadnjič so namišljeni bolniki izkoristili bolniško ob koncu julija. Grafikonski prikaz je zlasti vredno opazovati od zadnjih julijskih dni, ko je nova gospodarska reforma potrkala tudi KEMO-OPEMI na vrata. To mlado trebanjsko podjetje, na katerem so še vidni odtisi ne preveč mehkosrčne pestunje (razmer in skoraj preozkega gledanja forumov na njegovo rast!), se je že od začetka leta pripravljalo na odločen spopad z napakami in slabostmi. Pomemben je dokument, ki ga je kolektiv sprejel na podlagi novega zakona o delovni razmer j h. Ta akt ne pozna usmiljenja do lenuhov namišljenih bolnikov in tistih, ki znanju preradi obrnejo hrbet. Pravilnik o delovnih razmerjih je zaostril delovno disciplino in zahteva brezkompromisno pokorščino dolžnostim v delovnem razmerju. Med drugim navaja, da je »plačilo« za tridnevni zaporedni neupravičeni izostanek z dela vrnitev delavske knjižice in povrnitev stroškov, k; jih ima pri tem podjetje. To doleti5, tudi tistega, ki bi v koledarskem letu nabral sedem (ali več) »plavih«. K večji vestnosti, rednosti in interesom ostati v podjet-tju je spodbudil nov; pravilnik za objektivnejše nagrajevanje zaposlenih. Razen tega so sprejeta določila o kategorizaciji delovnih mest. Zlasti je treba podčrtati, da KEMO-OPREMA za nekvalificirano delovno silo poslej nuna več prostora. S tem ukrepom jo podjetje doseglo dvoje: da naposled dobi tako delovno silo (četudi od zunaj), ki bo kos njegovi specifični proizvodnji in da postavi pred odločitev vse obotavljajoče nekvalificirane delavce, ki naj bj sc začeli izobraževati, ali pa odšli iz družbe drugih zaposlenih. Podjetje je pri tem dosledno in je že odpustilo 15 nekvalificiranih delavcev, 5 kvalificiranih pa je sprejelo na novo. Kolektiv je naposled doumel, da se je z zakoni in drugimi določbami v podjetju nevarno igrati, zato tudi vprašanja »Ali bom jaz in jaz kljub ... še ostal v podjetju?« zadnje dni niso redka. Komur pa se v možgane zavrtajo taka vprašanja, bo dal vse od sebe, da se bo izkazal. Nma vsak zemlje, da bi se za vsak slučao oprijel kmetijstva! k Vsi ti uprepi so naposled sprožili mehanizem ki bo KEMO-OPREMI odkril notranje rezerve. Začeli so govoriti o novih miT.jonih, do katerih prej niso mogli, ker so na njih sedel; kot svinec težki skladi napak in pomanjk-jivosti. Večjih zaklopk tako rekoč nj več. Najvažnejši pa 13 je vsekakor rezultat: več-!5f ja storilnost, boljša kvali-£9 ta, vse to pa nepogrešljiv ?58 ključ v napredek. K temu jg} še zadnje ugodne vesti: tU začela so prihajat naro- Sčila in bo, kot kaže, KEMO OPREMA kmalu spet SI na uglajeni pot; do trga. 11 Na osvobojenem ozemlju Kočevske, v dolini Kolpe in dolini Drage, je bilo v letih 1944 in 1945 najtežje vprašanje prehrana prebivalcev. Ljudje so dobesedno gladovali, jedli so krompir in-kolerabo brez soli in brez maščobe. Nemci in domobranci pa so prebivalcem na svojih roparskih pohodih pobirali še tisto, kar so imeli. Življenje je bilo v tistih dneh res zelo težko, vendar ljudje niso obupovali. Lačni in bedni so se borili neustrašeno naprej. Zbirali so za partizane vse kar so mogli, od zelišč, sena, sadja, žganja in ostalega kar so mogli dobiti ali pridelati na opustošeni kočevski zemlji in okoli požganm domov. Pero, spomini in človeška misel ne bodo mogli nikdar (popisati vsega tistega, kar se je v letih težkega boja dogajalo po naši zemlji. Težko je z besedo opisati junake, borce m borke, ki so padali v spopadih po naši zemlji in njihova junaštva. Umirali so v zavesti, da se borijo za nov, pravičnejši svet in za nov pravičnejši red, v katerem bo lahko živel vsak delovni človek. Umirali so brez besed v Piše: PETER Š0BARI najtežjih mukah, če so padli v roke okupatorjem in domačim izdajalcem. Vsi, ki smo ostali živi, smo padlim junakom dolžni največjo zahvalo! Svoboda Ob osvoboditvi 1945. je bila Kočevska redko naseljeno o-zemlje in ena sama velika ruševina. Po vojni so začeli prihajati na .Kočevsko novi ljudje, ki so skupaj s starimi prebivalcj obnavljali po-žgane vasi in Kočevje. 60 vasi ni bilo več obnovljenih. Danes lahko ugotovimo, kje je bila nekoč vas samo še po sadnem drevju in vodnjakih, ki so ostali od nekoč lepih in prijaznih vasic. Tudi na Kočevskem je po vojni zadihalo novo življenje. Kmetijsko gozdno gospodarstvo upravlja s poljsitimi An gozcuvm,! površinami, v novih, sodobnih živinorejskih obratih pa redijo živino. Starih prebivalcev, ki so živeli na Kočevskem pred vojno, ni danes niti 10 odst. več. Novi ljudje in mladina gradijo danes novo podobo Kočevske, v 20 letih po vojni pa se je Kočevska lepo razvila. Mesto Kočevje se je dvignilo iz ruševin polepšano in bolj prijazno kot prej. Ljudje se več ne izseljujejo in tu- di iz mesta ne uhajajo več drugam. Prebivalci so se u-stalili, mladi rod ki raste m se razvija, pa po pripovedi odraslih pomni težke boje in vse žrtve, ki jih je to področje darovalo za svobodo. Za svobodo Kočevske je bilo prelitih veliko solza, krvi in darovanih brez števila žrtev. Najtežje dni je Kočevska doživljala v letih fašistične okupacije. Od 8000 prebivalcev, ki so v letu 1941/42 ostali na Kočevskem po od-selitsvi Nemcev, je padlo 2000 ljudi v boju za svobodo. Tega mladi rod in novi rodovi ne bodo mogli nikdar pozabiti. Spomeniki iz NOB, razsejani po vsej Kočevski, bodo vedno spominjali na to. Čas hitro beži, pa tudi življenje z njim. Ljudje marsikaj radi pozabimo, toda tega, da smo si svobodo priborili s tohkšnimi in s tako težkimi žrtvami, ne bomo pozabili nikoli! (KONEC) pa so se mu že zelo približali. V ilustracijo naj omenimo nekaj podatkov iz letošnjega polletnega poslovnega poročila. Medtem ko so izdelali lani povprečno 95,67 odstotka tkanin prve kakovosti, znaša v letošnjem prvem polletju odstotek prvo-kvalitetnega blaga že 97,3 odstotka, pri tkaninah iz česane volne pa celo 98,92 odstotka. Tudi storilnost je v letošnjem prvem polletju močno porasla. Tako so v predilnici zabeležili v primerjavi s povprečjem lanskega leta za 20 odstotkov več preden na uro, v tkalnici za 8,7 odstotka več votkov na uro in v apreturi za 15,2 odstotka več metrov gotovega blaga na uro, medtem ko so izkoriščanje statev letos izboljšali oziroma povečali za 3,5 odst. Ob vsem tem so dosegli letos za 35 odstotkov večji čisti dohodek kot lani. Hkrati pa je treba upoštevati, da so letošnje uspehe dosegli ob 45 urem delovnem tednu. Podatek, da so ob 2 odst. povečanju delovne sile dosegli za 11,9 odstotka večji neto produkt kot lani kaže, da so si z dobrim gospodarjenjem zagotovili tudi že prehod na 42-urni delovni teden. Doseženi uspehi seveda samoupravne organe v Novotek-su niso uspavali. Sklenili so čimprej usposobiti za proizvodnjo predilnico sintetične preje v Novem mestu, kjer bodo lahko zaposlil vso odvisno delovno silo. Nadalje naj bi brez zastoja v proizvodnji preselili strojni park apreture v nove prostore in s tem izboljšali pogoje dela, tehnološki postopek in oplemenitenje tkanin. Vzporedno s tem bodo izboljšali še organizacijo dela skupnih služb in vključili v nagrajevanje po delu tudi vsa delovna mesta v podjetju, na katerih osebni dohodki zaposlenih še niso odvisni od njihovega dela. Vsi ti ukrepi bodo — kot računajo v tovarni — omogočili prehod na 42-urni delovni teden in hkrati povečanje produktivnosti za kakih 15 odstotkov. LABOD išče rešitev v nsvem pristanu Tovarna perila LABOD se za zdaj sicer še bori s težavami, ker je v sedanjih delovnih prostorih močno utesnjena, vendar računajo, da bodo še letos uspeli dograditi nov objekt, ki bo omogočil boljšo organizacijo dela, povečanje storilnosti in vzporedno tudi osebnih dohodkov. Zapisati velja tudi to, da so že zdaj uspeli znižati bolovanja kar za 43 odstotkov v primerjavi z lani. Nedvomno pa je res, da se bodo morali zgledovati po najboljših konfekcijskih podjetjih v državi, če se bodo v hudi konkurenci hoteli obdržati na tržišču. Zato bo bržčas treba revidirati tudi norme in povsem izkoristiti notranje rezerve. Mentalni elementi bodo pocenili gradnje, pravi SGP P30NIR Tudi pri Pionirju so že v začetku leta začeli proučevati organizacijo podjetja in z znižanjem števila zaposlenih ter z notranjimi premestitvami, predvsem iz režije v proizvodnjo, uspeli prihraniti okoli 150 milijonov dinarjev. Njihovi samoupravni organi se popolnoma zavedajo, da je edina rešitev za uspešno vključitev v gospodarsko reformo v večji produktivnosti in zniževanju režije. To jim med drugim narekuje tudi močna konkurenca v gradbeništvu, prav tako pa še nove, precej višje cene gradbenega materiala. Zavoljo tega so se odločili tudi ža montažni in polmontažni si- stem gradenj. V ta namen so se skupno s petimi drugimi gradbenimi podjetji v Sloveniji vključili v združenje GIPOS. Računajo, da bo moč po novem sistemu znižati število produktivnih ur iz dosedanjih 42 ur za m2 na 20 do 25 ur za isto količino dela in seveda dela tudi ustrezno poceniti. »Bo že kako!« Domala za vse ostale gospodarske organizacije v novomeški občini pa velja, da ocenjujejo nastali položaj le s statičnimi izračuni na sedanji ravni proizvodnje ali pa sploh nimajo izdelanih nobenih kalkulacij, niti izračunov strukture dohodka v novih pogojih, ker menijo, da »še niso znani vsi elementi, ki bodo vplivali na dohodek podjetja« itd. Najbolj kritično je v manjših delovnih organizacijah na pol uslužnostnega značaja, kot so n. pr. Remont v Straži, Podgorje v Šentjerneju in podobne, kjer enostavno pravijo — »bo že kako!« Računajo namreč, da bodo lahko nekaj pridobili z višjimi cenami za usluge, ne da bi hkrati razmišljali tudi o boljši organizaciji dela in notranjih rezervah. »Halo, za koliko lahko povečamo osebne dohodke?« Doslej so prilagajanju novim ukrepom v večini podjetij posvetili premalo pozornosti tudi samoupravni organi in družbeno politične organizacije. Le-ti bi morali od svojih strokovnih služb zahtevati analize o stanju in perspektivi podjetja, da bi lahko stvarneje posegali v razpravo o prilagoditvi ukrepom gospodarske reforme. Seveda pa je marsikje trenutno stanje še težje, ker na sploh primanjkuje strokovnjakov, zlasti še v manjših delovnih organizacijah lesne, obutvene, elektro in kovinske industrije, če pa vodilni ljudje iz podjetja n. pr. telefonirajo občinski politični organizaciji, za koliko naj pri njih zvišajo osebne dohodke, so s tem pač dovolj zgovorno pokazali, kje so v prilagajanju novim pogojem gospodarjenja in kaj lahko od takega vodilnega in strokovnega kadra v podjetju pričakujemo! Značilen primer so tudi vsi obrati kranjske ISKRE na Dolenjskem, ki pravzaprav še ne vedo nič določenega kako in kaj bo. Kot so povedali na posvetovanju, se centralni delavski svet podjetja še ni sestal, da bi razpravljal o novem položaju, čeprav so se že doslej borili z velikimi težavami, medtem ko obrati sami na gospodarjenje v sedanjem sistemu organizacije podjetja nimajo posebnega vpliva. Potreben je odločen pritisk družbenopolitičnih organizacij Spričo takih ugotovitev bodo morale družbeno politične organizacije bržčas močno pritisniti strokovne službe in vodstva podjetij, da bodo čimprej pripravile vse potrebne analize in izračune za samoupravne organe, ki bodo šele na podlagi teh lahko konkretno spregovorili o položaju in perspektivi delovne organizacije ter sprejeli tudi potrebne ukrepe znotraj kolektiva za intenzivnejšo proizvodnjo in uspešno poslovanje v novih pogojih gospodarjenja. Gospodarskim organizacijam, ki pa še vedno samo čakajo na »jasnejši položaj« in morda celo na neke rešitve od zgoraj, ne da bi se same vključile v iskanje primernih rešitev in notranjih rezerv, ki nedvomno obstajajo, se bo tako »delo« slej ko prej maščevalo. ČRNOMELJ: čim manj dvojnih pogledov! Premog v roke potrošnikom - V mesnice cene kategoriziranega mesa -Bodo denarni fondi kos podražitvi? - Najvišje cene za drva in meso določene na prihodnji seji ObS 4. avgusta je tudi občinska skupščina določila najvišje cene nekaterim živilom in premogu. Belo moko smejo poslej prodajati do 242 din kg. kruh do 212 dinarjev, sladkor 280 in jedilno olje do 510 din. Za premog so določene tri najvišje cene: koso-vec 10.400 din tona, orehovec 8.000 din in premog v kcekah 9 400 din. Od 1. avgusta prodaji kanižarski rudnik premog neposredno potrošnikom. Najvišje marže pre-h ambenim artiklom v maloprodaji so med 12 (sol in jedilne maščobe) in 35 odslot-k (banane). Cen za drva in meso še niso določili, ker še niso ustaljene odkupne cene za to blago. Menijo pa, da bodo cene mesa približno take: govedina po 1300 din kg, teletina 1500 in svinina 1100 din. Preden je skupščina potrdila ustrezen odlok, so odborniki izrekli prenekatero besedo na račun podražitev. Če so pordravljali reformo, ki smo jo začeli izvajati z novimi cenami, pa se n"sn mogli sprijazniti s tem, da ima vsaka občina drugačne cene. Prenekaterega je zaskrbelo, ali bodo podražitvi kos denarni fondi delovnih ljudi, čedalje več je tako imenovanih dvojnih pogledov na podražitve, ko poskušamo kot proizvajalci svoje izdelke čimdražje prodati, se pa v isti .sapi upiramo visolcim cenam kot potrošniki. Napačno je tudi, da hočejo premnoge deloinc organizacije prikriti nesposobnost gospodarjenja z najvišjimi možnimi cenami. Družbena kontrola bo morala biti budna kot le kdaj in špekulante občutno kaznovati. Občinska skupščina se bo kmalu spet sestala in določila najvišje prodajne cene vsem drugim artiklom, ki so tokrat spričo različnih vzrokov izpadli iz odloka. Zlasti preudarno bodo morale biti oblikovane cene mesu, oziroma cene po kategoriji mesa. S sedanjo prodajo mesa v Čr-nomlju in drugih krajih potrošniki niso bili zadovoljni, ker niso vedno dobili tistega, za kar so morali globoko poseči v žep. če bo meso kategorizirano, pa negodovanja ne bo več. Davek na lastninsko pravico V črnomaljski občini je začel veljati odlok, po katerem je treba pri prenosu lastninske .pjavrlce do vrednosti 100.000 dinarjev plačati 5 odstotkov, za vrednost nad 3 milijone dinarjev pa 15 odstotkov prometnega davka. Stanarine in najemnine v Črnomlju Od 1. avgusta dalje bodo tudi v črnomaljski občini plačevali akontacije na nove stanarine in najemnine. Za stanovanje, ki je bilo zgrajeno do leta 1960, se bo stanarina oziroma najemnina povečala za 100 odstotkov, za stanovanja,, sezidana po letu 1960, pa bo plačilo manjše. Revalorizacijo stanovanj bo opravil stanovanjski sklad do 30. oktobra letos. V ČIGAVEM ŽEPU JE ZDAJ RAZLIKA? Zakaj ni bilo pralnih praškov v Brežicah? V brežiških trgovinah so zaloge spet normalne - V gostiščih so pretirano povišali cene vina in piva, čeprav do tega niso bili upravičeni! Pomanjkanje pralnih praškov je v zadnjih treh tednih brežiške gospodinje najbolj prizadelo. Pot jih je vodila iz trgovine. v trgovino, vendar brez uspeha. Pralnih praškov je zmanjkalo že dober teden pred inventuro in tiste, ki se niso pravočasno založile z njimi, so ostale praznih rok. Na srečo je bilo vsaj mila dovolj. N0V0 V BREŽICAH ■ Izredno lepa nedelja je privabila na bregove Krke veliko kopalcev, v Cateških Toplicah pa je bil bazen tako natlačen, di ra plavanje sploh ni bilo prostora. Med obiskovalci Krke je bilo tudi tokrat nekaj takih, ki so izkoristili bivanje ob vodi za pranje svojih avtomobilov. Najbolj nevljudni jih zapeljejo kar v strugo, kopalci vzdolž reke pa morajo potem »uživati« to umazanijo. V takih primerih bi morala turistična društva ostreje ukrepati in uvesti bi bilo treba denarne kazni za tovrstne prekrške. ■ V minulih dneh je bil brežiški grad prizorišče filmskih in televizijskih snemanj. Na stopnišču in v slavnostni dvorani je posnela nekaj prizorov ekipa tujih filmskih delavcev z glavno igralko Kathrin Spaak za zgodovinski spektakl »Mademoiselle do Maupin«. Ljubljanska televizija je v gradu snemala televizijski film rV dolini gradov«. Gledalci ga bodo verjetno videli že na jesen v okviru kulturnih oddaj slovenske televizije. H Nove cene so prodajalke na brežiškem trgu hitro razumele. Izbira povrtnin in sadja je bila zadovoljiva, vsak pridelek pa je bil za nekaj odstotkov dražji kot prej. Jabolka in slive so bile naprodaj po 300 dinarjev za kilogram, breskve po 300 In 350 dinarjev, zelena paprika po 500 dinarjev, endivja po 400 dinarjev in smetana 150 dinarjev merica, piščanci 900 dinarjev komad in jajca 45 dinarjev kos. Pomanjkanja pa ni povzročil samo prekomeren nakup, ampak tudi proizvajalci in trgovina na debelo. Zakaj? Zato, ker so izračunali, da je zanje najbolje, če blago zadržijo in si s tem »prislužijo« razliko med staro in novo ceno. 31. julija so bile tudi mesnice v Brežicah zelo skromno založene. Tržna inšpekcija je ugotovila, da so zaklali običajno število živine in da so tokrat gostinci naročili nenormalne količine. Morali so jim omejiti nakup in zagotoviti meso ostalim potrošnikom. Gostinska podjetja so se skušala tisti dan založiti s svežim mesom zaradi tega, ker so vedela, da bodo naslednji dan že veljale nove cene! V gostiščih so tiste dni neupravičeno zviševali cene alkoholnih pijač. Tako so na primer pivo prodajali kar za 50 odstotkov draže, vino pa celo po dvojni ceni! Tržna inšpekcija je obiskala vse lokale in preprečila takšno zviševanje cen. J. T. KOČEVJE: šolstvo še vedno zaostaja Osnovno značilnost šolstva v kočevski občini: dolgotrajno životarjenje in raztresenost šol - Znatnejše investicije prvič po vojni - Kriti so le najnujnejši režijski stroški - Se bosta osemletki v mestu združili? Nedavno je občinska skupščina Kočevje obravnavala poročilo sveta za šolstvo o problematiki šolstva v občani. Osnovna značilnost šolske mreže v občini je razsežnost, ki preprečuje smotrnejše organizacije šolstva, po drugi strani pa je dosedanje dolgoletno životarjenje šolstva velika ovira za hitrejši, gospodarstvu primernejši napredek te dejavnosti. V občini so tri osemletke — dve v Kočevju in ena v Fari, gimnazija, posebna osnovna šola, glasbena šola, jeseni pa bo pričela z delom tudi kovinska poklicna šola pri delavski univerzi, ki je v celoti prevzela izobraževanje odraslih. Večina učencev je v Kočevju oziroma okolici, saj je od skoro 3.000 učencev nad 1.680 otrok v šolah v mestu. Od leta 1960 se je število otrok v mestu povečalo za 14 odst., še večji dotok pa bo možen z dograditvijo nove šole s prevozi iz okoliških krajev. Preteklo leto oz. letos so bile prvič po vojni uporabljene za šolstvo večje investicije. Preuredili in opremili so nekatere prostore gimnazije in dogradili šolo na Travi, za kar se porabili skoro 11,5 milijona dinarjev, vendar pa je šla večina sredstev, namenjenih za šolsko dejavnost, predvsem za izboljšanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Večja sredstva sklada za šolstvo so letos omogočila povečanje osebnih dohodkov v primerjavi s preteklim letom, zmanjkalo pa je denarja za različne dopolnilne dejavnosti šol. Letos so šole opustile zaradi podražitev skoro vsa popravila, da lahko krijejo najnujnejše režijske stroške. Vendar pa bi bilo nekatere šole (Stara cerkev, Fara, Predgrad) treba nujno popraviti. Kočevska občina bo poslej sodelovala tudi pri financiranju šol v Plešcih in čabru na Hrvatskem, ki ju obiskuje precej otrok Gornje iz Kolp-ske doline. V preteklem šolskem letu je bila na vseh šolah organizirana vrsta tečajev in drugih oblik izvenšolskega dela, ki so vključevala večino učencev, čeprav so učni uspehi na šolah nekoliko boljši od prejšnjih let, še vedno niso zadovoljivi. Najslabši uspehi so v šestih razredih, v katerih je izdelalo razred komaj 60 do 68 odstotkov učencev. Šolsko obveznost je zaključilo na vseh šolah 337 učencev, od tega pa v osmem razredu komaj 177, vsi ostali pa v 5. do 7. razredu. Kje in kako naj se fantje in dekleta, ki so zapustili šolske klopi, zaposlijo? V uk bo menda šlo 60 učencev, zaposlilo se jih bo 30, 17 pa bo dobilo štipendije. Kaj pa drugi? Posebna komisija, ki jo je občinska skupščina imenovala že preteklo leto, je temeljito pregledala organizacije šolstva v občini. Med drugim so razpravljali tudi o združitvi obeh osemletk v mestu. Ko so pregledali vse prednosti dveh in ene same osemletke, so bili mnenja, naj bi za sedaj ostalo še po starem. Združena šola bi imela okrog 2.700 otrok in velik pedagoški kolektiv. Morda bi lažje razmislili o združitvi oziroma o drugačni organizaciji šolstva v mestu po zgraditvi nove šole, ki bi v dveh izmenah lahko sprejela 1.200 učencev. Zakaj ni bilo pretekli teden v Kočevju vode? Od 30. julija pa do 8. avgusta je bilo Kočevje več ali manj brez vode ali pa je bila preskrba z njo minimalna. Ljudje so se spraševali, kaj to pomeni, nekateri so to celo v šali povezovali z novimi gospodarskimi ukrepi, drugi pa so pravilno uganili, tla se jc nekaj zapletlo pri vključitvi novega rezervoarja nad črpališčem v Blatah. Osnovno vprašanje, zakaj je bilo Kočevje toliko časa brez vode, smo zastavili upravniku Vodne skupnosti Kočevje—Ribnica Jožetu Oberstar-ju, ki je odgovoril takole: — V petek, 30. julija, zgodaj zjutraj, smo pričeli vključevati novi rezervoar nad Obrhom, iz katerega bi potem voda polnila rezervoarje nad Dolenjo vasjo ter tri rezervoarje nad Slovensko vasjo oziroma nad Kočevjem. Delali •■Miio ves dan in vso noč, ko pa smo v soboto zjutraj vključili črpalke, le-te niso mogle napolniti 850 kubičnih metrov velikega rezervoarja. Namesto predvidenih 55 litrov vode v sekundi so potiskale v rezervoar borih 18 litrov, s čimer seveda nismo mogli zadovoljiti potrošnikov v Ribnici, Kočevju in drugod. Ta voda je Turistična pridobitev za Brežice Gostinsko podjetje v Brežicah jc preko hrvaškega Združenja glasbenikov sklenilo pogodbo s kvartetom Tomašič, ki bo odslej nastopal v vrtu Narodnega doma v Brežicah vsak dan od 19. do 1. ure. Kadar bo slabo vreme, bodo harmonikar, babnar, električni kitarist in pevka igrali v kavarni. D. V. komaj zadoščala za preskrbo Ribnice, pomožna črpalka v Sloven-ski vasi pa je za silo oskrbela Kočevje, vendar le minimalno. Kmalu smo ugotovili, da je rezervoar v Slovenski vasi prenizek in da ne moremo dobiti iz njega vode v rezervoarja nad Kočevjem. Izključili smo ga in črpalke so polnile stari rezervoar (190 kubičnih metrov) nad Kočevjem, medtem ko je bil novi 1000-kubični rezervoar še brez vode. Osnovna napaka je bila v -projektu (projektant Niskc gradnje iz Ljubljane). Črpalke, ki jih je leta 1961 napravil Litostroj po naročilu projektanta, niso dobre za ta vodovodni sistem. Zajetje v Obrhu je 6,6 metra globoko, črpalke pa so skoraj 90 metrov proč in sploh niso mogle spraviti dovolj vode v rezervoar nad črpališčem. Vodno krizo so nazadnje rešili tako, da so izključili novi rezervoar, črpalke pa spet po starem potiskajo vodo proti Kočevju in Ribnici. Verjetno bo potrebna še ena črpalka med zajetjem in črpališčem, i.ar pa bo zahtevalo dodatne investicije. RIBNIŠKA KRONIKA ■ Po predlogu, o katerem mora dati soglasje še občinska skupščina, naj bi znašale nove stanarine od 1. avgusta dalje v ribniški občini takole: za zgradbe, ki so bile zgrajene do leta 1959, znaša koeficient povišanja 2, za zgradbe, zgrajene leta 1960 — 1.70, za zgradbe dograjene leta 1961 — 1.60, za zgradbe, dograjene leta 1962 — 1.50, za zgradbe, ki so bile dograjene 1963 leta se poveča najemnina za 0,30 in za stanovanja, zgrajena 1964 leta, se poveča najemnina za 0.5. Nova cena drv še ni definitivna, predvidoma pa bodo stala 6.240 din franko Ribnica. * ■ Gradnja stanovanjskih poslopij v Ribnici lepo napreduje. Stolpič je že nekaj časa pod streho, pravtako tudi stanovanjski objekt zdravstvenega doma Ribnica. Tudi privatni graditelji so po- zidali že nekaj stavb kljub pomanjkanju gradbenega materiala, posebno železa in cementa. ■ * .i ■ Potrošniška mrzlica jc prenehala in teče življenje spet pa starih kolesnicah, edino pred pekarnami so ostale še vrste. Kapacitete pekarn v Ribnici so premajhno in kdor si v dopoldanskih urah ne priskrbi kruh, bo ostal Usti dan brez njega. * ■ V Ribnici narašča število elegantnih avtomobilov »major S«. Pičko ni več moderen in kdor hoče kaj veljati, si mora kupiti majorja. Pa tudi drugače Je v Ribnici razmeroma veliko število osebnih avtomobilov, posebno ličkov in drugih znamk. Zlobni jeziki trdijo, da imajo največ »majorjev« tisti ljudje, ki še nikoli niso bili na delu v tujini ... -r. Srnico Miki je kolektiv metliške tovarne BETI vzel za svojo. Pred meseci so jo še čisto majhno in nebogljeno našli lovci, danes pa je že zrasla in ji v Metliki ni prav nič hudega. Na tovarniškem dvorišču ima svojo hišico in vedno dovolj hrane. Miki se ljudi prav nič ne boji. Nasprotno! Prav rada ima, če jo kdo poboža. 0 delu smolenjevaške „SLOGE" 0b 23. obletnici likvidacije belogardistične postojanke nad Smolenjo vasjo pri Novem mestu Smolenja vas, kakšne 4 km od Novega mesta oddaljena vasica, je imela pred zadnjo svetovno vojno dovolj pridne, delavne in razgibane mladine. To so bili predvsem kmečki fantje in dekleta, ki so delali na posestvih staršev, poklicnih delavcev pa je bilo prav malo; ti so delali v redkih novomeških podjetjih oz. delavnicah. Delo je potekalo od jutra do večera; takrat nihče ni govoril o 8 ali 7 urnem delavniku. Kmečko delo pa je že tako terjalo celodnevno in naporno naprezanje. Za razvedrilo mladine se takrat nihče ni zanimal; bila je prepuščena sama sebi. Samo nedelja je bila prost dan, ko so se mladi zbrali popoldne na skromno razvedrilo, skupen sprehod ali zabavo v bližnjih krajih. Veselo so se oglasile harmonike in odmevale lepe pesmi. Včasih tudi ni zatajil kakšen na ražnju pečen pacek, zalit s kozarčkom domačega cvička. To je bila zdrava mladina: eden za vse, vsi za enega! V takem razpoloženju smo na neki popoldanski zabavi leta 1937 sklenili, da bomo našo vaško skupno solidarnost imenovali društvo »SLOGA«, čeprav društvo v začetku ni imelo političnega obeležja, so zanj kmalu izvedeli v bližnji okolici. Naprednejši ljudje so z nami simpatizirali, drugi pa so nam zavidali; zlasti smo bili trn v peti tedanji duhovščini v šmihelu pri Novem mestu. Leta 1941 so s fašističnim vdorom v našo domovino nastopili težki časi. V takem položaju se je smolinska »SLOGA« še bolj strnila in začela tudi politično delovati. Na nekem sestanku julija 1941 je tedanji sekretar organizacije OF v Smolenji vasi seznanil člane »SLOGE« s političnim položajem in potrebo, da se njene vrste še bolj strnejo. Vsi smo to razumeli in se takoj opredelili za OF Slovenije. Neke jesenske nedelje 1941 smo zvedeli, da je duhovnik s prižnice šmihel-ske cerkve govoril o smolinski »SLOGI«, ki da je »pohujšljivo društvo, ki vodi mladino v pogubo in brezver-stvo ...« Kmalu nato pa je prišel neke nedelje v Smolenjo vas tedanji šmihel- 11 ski kaplan (ne spominjam se točno, ali je bil to Nande Babnik ali VVol-bang) maševati. Po maši je sklical sestanek vaških mož, da bi se nekaj važnega pomenili. To so zvedeli tudi tedanji politični delavci OF v vasi in nekateri člani »SLOGE«, pa so se na ta sestanek tudi kar sami povabili. 2e prve besede dušnega pastirja so odkrile namen sestanka: razbiti je hotel »SLOGO« in začeti z organiziranjem bele i garde. Takole je začel kaplan: »Dragi možje in očetje, vidite, kam odhajajo vaši sinovi in hčere ... Tu, v vaši vasi, se je organiziralo društvo »Sloga«, v katero se vlačijo vaši otroci in kjer se pijančuje, se mladina moralno kvari in podobno. Kaj če bi za to izvedeli italijanski vojaki — lahko bi bila vsa vas v nesreči!« Pri teh besedah je kaplana prekinil Janez šu-šteršič in mu rekel, da Italijani vse to že vedo, saj jim je on sam to prejšnjo nedeljo s prižnice v Šmihelu oznanil. Sekretar odbora OF pa je takoj nato kaplana vprašal, kaj hoče s tem doseči, kaj ga briga »Sloga« in da naj prekliče, kaj je o njej govoril s prižnice, kot laž. Predsednik »SLOGE«, po« Na tržišču še vedno ni dovolj surovin! Manjša podjetja morajo še vedno po zvezah in s prenočevanjem nabavljati fiS! k0t 1° P«?1*?"« P,o£evina ter manjša profilna in kotna železa - Najboljše sOp odločiti za kooperacijo s kakšno večjo tovarno pravijo v Splošnem obrtnem podjetju v Krškem V kovinski predelovain. industriji še vedno nočno primanjkuje raznih surovin. Zlasti težko je dobi';i pocinkano pločevino ter razna manjša profilna in kotna železa. Tako povedo v Splošnem obratnem podjetju 7 Krškem. Pjd-p^sane imajo pogodbe z raznimi tovarnami, ki so v investicijski izgradnji, roki, do katerih bi morali bit: obrati dograjeni, se bližajo, splošno obratno podjetje pa nima surovin za dokončanje del. Tako imajo s podjetjem HIDROTEHNA iz Zagreba pogodbo za kleparska dela na novi tovarni železniških vago nov. Za dogovorjena dela potrebujejo 20 ton pocinkane Pločevine, do zdaj pa so je s posojanjem in na razne druge postranske načine dobili le 3 tone Dela morajo biti opravljena do septembra, naročnik pa bo prav g?tovo tožil, ker svoje obveznosti do tega časa ne bodo mogli izpolniti. Steklarska, pečarska, s-ko-ptleskarska in ključavničarska dejavnost podjetja so mnogo na boljšem Kot kleparski obrat. Prej aaš'eti obrati imajo do konca leta dovolj naročil m tud1 s surovinami ni tolikšnih .eža-v V polletju so usivarii 138 milijonov din plačane realizacije, kar je več kot polovica plana za 1965 (235 milijonov). V ustvarjeni plačani realizaciji pa je zajetih 45 milijonov dolžnikov iz lanskega leta, kar pomeni, da polletnega plana niso uresničili. Tudi po njihovi lastni •jcenj je letos ustvarjeni gospodarski učinek manjši od lanskega, ker so morali zaradi pomanjkanja surovin proizvodnjo stalno preusmerjati. Edina rešitev se ponuja kolektivu v kooperacji s kakšno večjo tovarno. S ten bi si zagotovili delo, pa Ludi surovine. Okvirni pigovor: z EMAJLIRKO iz Celja že teko. Zanjo bi delali razne kadi po posebnih nar<.čil.h (iz-venserijska proizvodnja) in razne drobne izdelke. GOSPODARSKA REFORMA M FRAZA! Razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem, sklican 3. avgusta, je pozval sindikate v delovnih organizacijah, naj se z vsemi močmi spopadejo s pomanjkljivostmi in nepravilnostmi pri izvajanju najnovejših gospodarskih ukrepov. V razpravi so navedli primere nedovoljenega okoriščanja z novimi cenami in več poskusov špekulacij. Sindikati ne smejo dovoliti, da bi delovne organizacije na ta način povečale dohodke. Bolj morajo vztrajati pri tem, da se osebni prejemki povečajo le ob večji delovni storilnosti. To pa v novih pogojih gospodarjenja, ko so podjetja postala odvisna sama od sebe, ne pomeni priučene fraze, temveč golo resnico! Za prenekuterc, ki se bodo preveč trmasto držali zunaj toka, usmerjenega k boljši ekonomiki, pa utegne biti ta resnica kritično boleča. Tako bodo zadeti tudi vsi tisti, ki se jim ne zdi potrebno odkrivati notranjih rezerv. Kakor je ugotovil plenum, pa so prav notranje rezerve tiste, ki lahko marsikatero delovno organizacijo rešijo likvidacije. V času, ko so začela podjetja biti boj za obstanek, je odzvonilo namišljenim bolnikom in raznim drugim špekulantom, ki so si na račun kmečkih del nabirali »plave«, v podjetje pa hodili po osebni dohodek. Odzvonilo je tudi podobnim, kot je bil tisti delavec, ki je vzel bolniško vsakokrat, ko bi moral ob koncu meseca popraviti napake, zagrešene v proizvodnji ... Plenum je opozoril na nujnost varčevanja in pametnega trošenja sredstev. Posebej so podčrtali, da se morajo z reformo seznaniti vsi kolektivi, kjer so do zdaj malo ali nič prisluhnili ukrepom. Slavko Kršan spet predsednik ObO SZDL 6. avgusta je bil za predsednika občinskega odbora SZDL v Trebnjem izvoljen Slavko Kržan, ki je vrniH s študija. Dosedanji predsednik Tone 2ibert je bil na tej seji razrešen dolžnosti, ker odhaja na študij v politično šolo. Še enkrat: »Ambulanta - v Hinjah ali Prevolah?« lavna tribuna v Krškem Občinski odbor SZDL v Krškem vabi vse občane na JAVNO TRIBUNO o problemih v zvezi z gospodarsko reformo, ki bo V TOREK, 17. avgusta 1965 ob 19. uri v domu Svobode v Krškem. O novih cenah živil, komunalnih uslug ter o možnostih za povečanje osebnega dohodka v gospodarstvu ter družbenih službah bodo razpravljali z občani: predsednik občinsVe skupščine inž. Franc Dragan, načelnik oddelka za gospodarstvo Franc Kovačič, direktor Argokombinata Krško Stane Nunčič, direktor trg. podjetja P' *"v JJ rešeno vprašanje, šport + zdravstvo == plavalni bazen? - Konec f^S^^&J^ z nogometom, ki je predrag! - Amsterdam gostuje v Kočevju !^A^ub ™™ Gospodarska reforma in njeni ukrepi so prinesli novosti tudi v športne organizacije: predvsem v nekaterih klubih zveznih nogometnih lig je prišlo do preplaha: odkrili so nedovoljene finančne špekulacije, enajsterice so ostale brez denarja in se znašle v mrtvi ulici. Medtem ko taki problemi tarejo predvsem profesionalizem v naša najbolj popularni športni panogi — v nogometu (kjer se skušajo rešiti po liniji najmanjšega odpora: z odstopi uprav), pa tudi v amaterskem športu ne gre brez problemov. Največji je gotovo finančni: občinski proračuni bodo športu skoraj gotovo namenili manj sredstev kot dosedaj (vsaj v dolenjskih občinah), tako da bodo tekmovanja še bolj otežko-čena. BI Kako je s športom in telesno BI vzgojo v kočevski občini, v R občini, ki ima od vseh dolenj-H skih občin najbrž najbolje ure-■ jena ta vprašanja? Delno znižan proračun Svet za telesno kulturo pri občinski skupščini dela zdaj samostojno. Njegov predsednik Andrej Arko je povedal, da bo proračun bržkone delno znižan, vendar strah ni umesten. Osnovna teles-novzgojna dejavnost ne bo tokrat utrpela nobene škode, saj je bila že doslej vse preveč zapostavljena na račun atraktivnih športov. Ce bo treba okrniti kaj od predvidenega programa, bodo najprej odpadle drage tekme. Na ta način bo šport v kočevski občini lahko le pridobil. Navijačem je pravzaprav vseeno, s katerimi moštvi igrajo domači športniki, da le zmagujejo. Absolutno sicer te trditve ne gre jemati, vendar se je izkazalo, da večina tistih, ki vsako nedeljo (edino na ta dan) pride na tekme, nima prevelikega čuta za kvaliteto! Več pozornosti kadrom! Zdaj se Kočevju in njegovemu športu maščuje, ker so pred leti posvečali vse premalo pozornosti izredno pomembnemu kadrovskemu vprašanju. Največ težav povzroča prav nerešeno vprašanje kadrov, verjetno celo več kot finančno vprašanje! Gotovo pa je, da zlasti v novih pogojih najbrž ne bo vogoče drugače kot do sedaj: vsi, ki bodo delali v telesni kulturi in športu, bodo morali biti njegovi oboževalci, kajti športni in telesnovzgojni delavci bodo še naprej — amaterji! Zanesljivo je, da bodo morah skrčiti urnike v domu telesne kulture: cene premogu, elektriki in drugim artiklom so se zvišale, sredstva, namenjena za vzdrževanje, pa bodo v najboljšem primeru ostala taka, kot so bila doslej. S tem pa ni rečeno, da bodo športniki prikrajšani. Ne, le bolj smotrno bodo uporabljali telovadnico: namesto da bi recimo od-bojkarji vadili posebej in namiz-noteniški igralci posebej, bodo zdaj odbojkarji dobili spodnji del telovadnice, namizni tenis pa balkon in podobno. Pomoč gospodarstva in zdravstva? ■Do zdaj gospodarske organizacije — razen nogometašem — kočevskim športnikom niso dajale denarja. Zdaj nogometaši ne bodo več tekmovali, športniki bodo skušali dobiti nekaj denarja, saj so delavci in uslužbenci mnogih podjetij gotovo vključeni v športne organizacije: gospodarske organizacije pa bodo v bodoče morale misliti tudi na rekreacijo .zaposlenih! V Kočevju tudi govorijo, da bo zdravstvena služba pomagala pri gradnji bazena, ki je zdaj na vrhu prioritetne liste. Bazen je nujno potreben, ker se v Rinži ni mogoče kopati, zamisel pa je tako dobra, da jo kaže zgrabiti z obema rokama. Bazen bi Kočevju veliko pomenil, ne le v športnem pogledu! Topliška: od Beojpa do Dunaja Do Beograda sta Topliška potrebovala le še tri dni. Zaradi narasle Donave jc tudi Sava narasla za 1,5 m. V Zabrežju pred Beogradom je Janko odšel v Beograd na banko; brat je sam prevozil preostalih 40 km. Iz Beograda sta z vlakom odpotovala v Budimpešto. Za ogled znamenitosti sta porabila skoraj tri dni. Hranila sta se s konzervami. Pot v Bratislavo je bila vesela, ker so neke Poljakinje, s katerimi sta potovala, zatrjevale, da so učiteljice. Ko sta oddala pritlja-go, sta si ogledala postajo. Ogled je bil kratek, ker so Maksa odpeljali na milico. Kmalu se je vsa stvar uredila; miličniki so se opravičili, češ da čakajo nekoga, ki mu jc podoben ... Donava je bila še vedno previsoka in prederoča. Na Dunaj sta zato potovala z vlakom. Zvečer, preden sta odpotovala, jima je nekdo ukradel torbico, v kateri pa sta imela le nekaj malenkosti in le malo denarja. Od Bratislave do meje sta potovala z vlakom, ki je imel le en vagon, pa še tega so češki cariniki trikrat pregledali! Ob polnoči sta prispe- dnl Je bilo pre-iT*tU .7* znamenitosti. IJ. pri1* ugotovila, da slo- ^*v«i pustiti trebuh »• ^•12» drži. vse je bilo ^.^oočno predrago! Penko na drugem mestu! Novomeški prvokategornik — Igor Penko, edini zastopnik Dolenjske na slovenskem šahovskem prvenstvu, ki se je pretekli teden začelo v Ljubljani, je izvrstno startal. Od šestih partij je trikrat zmagal (Longer, Ristič in Cizclj), dvakrat remiziral (Bukovac, Ivačič) in le s Šiško je podpisal predajo. — Največ pomeni zmaga proti Longerju. Njegova odlična uvrstitev je hkrati največ-je ugodno presenečenje turnirja, medtem ko je najbolj razočaral Planine, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil mojstrski naslov. — Vrstni red po šestih kolih: Kržišnik 5, Penko in Gu-zel j 4, Mali, Podkrajšek in Puc 5 itd. še 1,5 milijona dinarjev Letos je za kočevski šport na razpolago še 1,5 milijona din, ker so denar smotrno razdeljevali vsak mesec. Po kakšnih kriterijih ga delijo? Po že znani razvrstitvi športov, ki jo je naredila ZTK Slovenije, po lanskoletnih uspehih in po pravilniku o razdeljevanju ObZTK Kočevja. Kljub vsemu pa je potrebno precej pazljivosti, da se ne mešajo klubski interesi. Misliti pa bo treba tudi na nekatere investicije. Predvsem je pereče ogrevanje kegljišča. Pozi-BI mi, ko bi kegljanje moralo do-Bi seči vrhunec, v Kočevju zamre BI — zaradi mraza in neogretega tU kegljišča! Odslej brez nogometa! Lani so kočevski nogometaši startali v podzvezi z željo, da bi osvojili prvo mesto, ki bi jih pripeljalo v drugo slovensko ligo. Na koncu so pristali na drugem mestu, nato pa v kvalifikacijah katastrofalno podlegli Jesenicam, potem ko so prvo tekmo doma nesrečno izgubili. Klub je pod ObZTK Kočevje, s katero Je v dobrih odnosih; le finančno vprašanje zaostruje odnose. Lani in letos so od gospodarskih organizacij nogometaši dobili po preko pol milijona din. Ligaško tekmovanje bodo morali opustiti, ker ga finančno ne zmorejo. Namesto tega bodo igrali prijateljske tek- Šentjakobčani s »SKOPUHOM« v Kostanjevici V soboto, 14. avgusta ob 20. uri, bo v Kostanjevici gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Na sporedu je komedija Marina Držića »Skopuh«. Nastopa domala ves ansambel tega priljubljenega in tradicionalnega ljudskega gledališča, ki je prav s to predstavo tekmovalo na festivalu gledaliških amaterjev Jugoslavije na Hvaru. Komedijo je poslovenil in zrežiral prof. Mirko Mahnič, sceno pa oskrbel ing. arch. Ernest Franz. — S to prireditvijo se začenja zadnji del letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala. Poleg komedije »Skopuh« bo na sporedu še koncert Koroškega akademskega okteta, otvoritev retrospektivne razstave bratov šubicev ter Žižkova »Miklova Zala« in Mihalkova igra »šestero mušketirjev« — oboje v izvedbi članov Prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice. Za vse prireditve bodo vstopnice v običajni predprodaji v trafiki. Datume prireditev bomo objavili sproti in na običajen način. VLJUDNO VABLJENI! — Na sliki: prizor iz Držičeve komedije »SKOPUH«. Osli v mercedesu So nenavadni turisti, ki kupujejo tudi nenavadne spo- V nedeljo, 15. ^ista: na MOT0KROS V STIČNI! minke. Nenavadne obiskovalce lahko imenujemo tudi Franza Baxmeierja in Gerhar-da Gurtskvja, ki sta v preteklih dneh bivala v hotelu Mlini v Dubrovniku. Ta dva bogata turista iz Miinchna sta prišla na dopust s soprogama in vsak s po enim otrokom. Nekega svojega znanca — našega državljana — sta prosila, naj jima pomaga nabaviti poseben spominek — pravega osla, ki bi ga odpeljala s seboj v Nemčijo. Naš državljan jima je res pomagal in ju odpeljal k nekemu kmetu na Brgatu, pri katerem sta kupila dva mlada oslička, stara okoli dva meseca. Za vsakega sta plačala po 20.000 dinarjev. Bila sta zelo zadovoljna. Zadovoljen pa je bil tudi kmet. Z velikim veseljem sta oba turista »vkrcala« šele kupljena oslička v svoje mercedese in odpotovala iz Dubrovnika... AMD V Šentvidu pri Stični je f)k Si ctih uspelo, da bodo v nedeljo, 15. avgusta, na Gradišču i startali najboljši tekmovalci motokfjo stjSrVenije in Hrvatske. Razen športnega užitka bodo gledalci § lahko uživali še v prelepem razgte_£# '^o m šentviško dolino. TD Šenvid je sem speljalo lepo g cesto, tako da bodo ljubitelji motosT^sij " Pnšli „a Gradišče tudi z avtomobili in motorji. Ker je g Gradišče bbzu ceste, ki pelje k *7> *5™' do «u na Pristavi, je ta prireditev pa tudi delo AMD s in TD lep prispevek k razvoju tuf "^'enj.kem. —- Na sliki: z lanskega motokrosa v Stični g (Foto Erjavec, Stična) J. K. 1 VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POM^ ★ VIHARNA POMLAD 125. — Nekaj klinov pod odprtino je debeluhar popolnoma omagal. »Pridi dol, nesramnež!« je zavpil. Nič. Molk. Potegnil je pištolo izza pasu in zavpil: »Streljal bom, pridi dol!« Odgovoril mu je glasen smeh kame-radov: »Pazi, da ji ne odstreliš repa. Ta je najboljši, J* J« dobro pečen. Opraskala te bo, pazi Heinz!« Debeluhar je zbral zadnje moči in sopihajoč stopil še klin 126. — V odprtini sta zagledala kapo. Če bi stopil na prste, bi jvi Nemec zagledal. Toda debeluhar si je moral najprej odpočiti. Pot mu je v curkih lil po obrazu in zvlekel je velik robec, da se je obrisal. Potem je v robec vtaknil nos in se gromko useknil. Tedaj je Noč stisnil ustnice: »Mijauu ... mi jami.'..« je zami javkal, dregnil z roko v seno, da je zašumelo in zapihal kot jezen maček. 127. — Nemec si je brisal potni obraz, ko se je tik nad njim oglasilo mijavkanje in razdraženo mačje pihanje. Ustrašil se je, izgubil ravnotežje in v velikem loku padel v kup sena na tleh. Njegovi tovariši so ga pozdravili z gromkim ploskanjem in smehom, ko je pristal na tleh in si otepaval seno izza obleke. Potem so, norčujoč se iz prepotenega debeluharja, počasi odšli izpod kozolca. u slil sem> da je že po naju,« je zašepetal Rudi, *ttf* bV°- ^ zamijavkal, se je še meni zdelo, da je Pge %£fek na kozolcu.« Noč ga je besno pogledal: Ke^vi* **** stori kaj takega, pa te nabijem vpričo tj; *i>a'* Nekaj časa sta molčala, potem je Rudi vpra-*t4e1i ibv ostanei° tu teden dni? — »Bova pa midva l^jcluj1 na kozolcu,« je odvrnil Noč. »Zakoplji se v s^*aspi,neroda!« SMEH STOLETIJ Poljski kralj Jan Sobieski je imel goste. Minil je cel dan, dva, trije, minil je že ves teden in še več, a nihče izmed gostov ni hotel oditi. Kralj je bil sicer gostoljuben, vendar se mu je zazdelo, da je gostija le presegla svoje meje. Ukazal je, naj mu zaprežejo konje. Ko so ga vsi začudeno gledali in spraševali, kaj to pomeni, jim je mirno dejal: »če nočete odpotovati vi, moram pač jaz.« Kralj Avgust Močni ni prenesel nobenega ugovora. Samo dvorni norec Frohlich mu je smel včasih oporekati. Avgust je mislil, da bo njegovo kraljestvo tako močno in veliko, kakor je bila država Aleksandra Velikega. Čeprav o svojih načrtih ni dosti govoril, se mu je vendarle dobro zdelo, ko ga je Frohlich imenoval včasih »Aleksander«. Nekoč pa je norec izrekel to ime preveč porogljivo in razjarjeni kralj je vrgel vanj težak kip. Ubil bi ga bil, če se ne bi norec pravočasno umaknil. »Gospod,« je reket Frohlich očitaje, »ali tudi norci ne smejo več govoriti resnice?« Tedaj se je kralj pomiril in ga vpraša: »Govori, norec! Odkrito povej, ali verjameš v našo veliko državo?« »Seveda verjamem, gospod! Saj sem pač norec!« Poljski vojskovodja in junak Tadej Kosci- m uszko ni posebno maral za ženske, zlasti ne- j prijetno mu je bilo, kadar se je srečal z gospo g de Stael. Ob neki priložnosti ga je dvajset let | mlajiša prijateljica zadržala in ga smehljaje S naprosila, naj ji pripoveduje o poljski revoiu- | ciji. Toda Kosciuszko je bil tudi to pot kratek j in razdražen: »Gospa, revolucija se dela, o nji se ne pri- | poveduje!« illliiilllllttllllM Ni se ti več splačalo nositi dežnik. Deževalo ni samo izpod neba, ampak tudi iz strešnih žlebov v debelih mrzlih curkih, teklo je po hišnih vratih, ob pločnikih, kjer je voda hrumela kot hudournik, voda ti je silila vsepovsod, na obraz, za vrat, v čevlje in celo v žepe oblek, ki se niso več utegnile posušiti, če si še enkrat krenil iz hiše. Molče sta stopala proti vetru, sklonjena naprej, sodnik v starem nepremočijivem plašču, ki mu je spredaj plahutal kot zastava, Maigret v površniku, ki je tehtal sto kil, in po nekaj korakih je tobak v komisarjevi pipi cvrče ugasnil. Tu in tam je bilo videti razsvetljeno okno, vendar jih ni bilo dosti. Za mostom sta krenila mimo oken Kavarne pri pošti in pri tem začutila, da ju ljudje gledajo skozi zavese; potem ko sta se oddaljila, so se odprla vrata in za seboj sta zaslišala korake, glasove. Umor je bil storjen čisto blizu kavarne. V Fontanevu ni nič zelo daleč in največkrat se ne splača vleči avto iz garaže. Na desno se je odcepila kratka ulica, ki veže Ulico republike in Martovo polje. Pred tretjo ali četrto hišo je stala na pločniku gruča ljudi poleg luči rešilnega avta, nekateri so imeli v rokah žepno svetilko. Od gruče se je ločil majhen mož, komisar Feron, in malo je manjkalo, da ni zagrešil nerodnosti in se obrnil na Maigreta namesto na Cha-bota. — Pri priči sem vam telefoniral iz Kavarne pri pošti. Prav tako sem telefoniral tožilcu. Na pločniku je počez ležala človeška postava. Ena roka je visela pod robnikom in videti je bilo svetlo kožo med črnimi čevlji in robom hlačnic: umorjeni Gobillard ni nosil nogavic. Klobuk je ležal meter stran od njega. Komisar je naravnal električno svetilko proti obrazu in ko se je Maigret hkrati s sodnikom sklonil, se je posvetilo, tlesknilo, potem je glas rdečela-sega časnikarja zaprosil; — Še eno, prosim. Malo bliže, gospod komisar. Komisar se je umaknil in zagodrnjal. Zraven trupla ga je gledalo dvoje ali troje oseb, bolj stran, kakih pet ali šest metrov daleč, pa je bila še ena gruča, bolj številna, kjer so se polglasno menili: Chabot je vprašal uradno in obenem utrujeno: — Kdo ga je odkril? In Feron mu je pokazal na eno izmed najbližjih postav in odgovoril: — Doktor Vernoux. Ali ta tudi pripada družini moža iz vlaka? Kolikor je bilo mogoče soditi v temi, je bil veliko mlajši. Morebiti petintrideset let? Bil je velik, z dolgim, nervoznim obrazom, nosil je očala, Čez katera so mu drsele deževne kaplje. Chabot in on sta si stisnila roki mehanično kot ljudje, ki se srečujejo vsak dan in celo po večkrat na dan. Doktor je polglasno razložil: — Bil sem na poti k prijatelju na oni strani trga. Opazil sem nekaj na pločniku. Sklonil sem se. Bil je že mrtev. Da bi bilo hitreje, sem planil v Kavarno pri pošti, od koder sem telefoniral komisarju. Več obrazov se je drug za drugim prikazalo v pramenih električnih svetilk, vsi zmerom obdani s svetlikaj očimi se črticami dežja. — Vi ste tukaj, Jussieux? Stisk rok. Ti ljudje so se poznali kot učenci iz istega šolskega razreda. — Ravno sem bil v kavarni. Igrali smo bridž in smo vsi prišli... Sodnik se je spomnil na Maigreta, ki je stal ob strani, in ju predstavil: — Doktor Jiissieux, moj prijatelj. Komisar Maigret... Jussieux je pojasnil: — Storjeno je bilo enako kot prejšnja umora. Hud udarec po temenu lobanje. Orožje je tokrat zdrsnilo rahlo na levo. Tudi Gobillard je bil napaden od spredaj, ne da bi poskusil karkoli, da bi se obranil. — Je pijan? — Samo sklonite se in povohajte. Sicer pa ob tej uri, saj ga poznate ... Maigret je poslušal raztreseno. Lomel, rdečelasi časnikar, ki je pravkar napravil še eno fotografijo, ga je poskusil potegniti v stran. Tisto, čemur se je komisar čudil, je bilo precej težko opredeliti. V manjši izmed skupin, v tisti, ki je stala poleg trupla, so bili očitno samo ljudje, ki so se poznali, ki so pripadali določenemu okolju: sodnik, oba zdravnika, možje, ki so najbrž malo prej igrali bridž z doktorjem Jussieuxom in ki so bili gotovo vsi veljavni možje tega kraja. Druga gruča, ki je bila manj v svetlobi, ni bila enako molčeča. Ne da bi to pravzaprav očitno kazala, je iz nje vela nekakšna sovražnost. Dvakrat ali trikrat je bilo celo slišati zaničljiv smeh. Za rešilnim vozom se je ustavil temen avto in iz njega je stopil mož, ki je osuplo obstal, ko je spoznal Maigreta. — Vi ste tukaj, načelnik! Očitno ga ni razveselilo, da je naletel na komisarja. Bil je Chabiron, nadzornik mobilne policije, že nekaj let v službi pri oddelku v Poitier-su. — So vas poklicali? — Niti za senčnik te ne morem več porabiti )0(XXX>C©aXXXXXXXXXK3C^^ me z Delnicami in JLA iz Ribnice, ker so z obema kluboma v dobrih odnosih. Priredili bodo tudi domača tekmovanja. Zanimanje, ki je zdaj veliko — na tekmah se zbere po 150 do 200 gledalcev, ob važnih srečanjih pa tudi 300 — bo gotovo popustilo,, pa tudi volja nogometašev ne bo več tolikšna. Del gledalcev bo hodil na tekme novega prvoligaša Oiimpije v Ljubljano. Kljub temu bo škoda, ker bo igrišče prazno: ne bo ne igralcev in ne gledalcev, ker le tekme privabijo prve in druge na igrišče! To je ena stran nogometne medalje. In kakšna je druga? V kočevskih športnih razgovorih lah; ko človek izve, da so nogometaši V^o več planincev m ,v Loki \ 26 45 članov PD Ra-fti,"! jih je že prehodilo &} j£L P'aninsko transverzalo o- ««1 za Zagrebčane. S. SK. 1 Obdržimo DOLENJSKI LIST - našo javno družbeno tribuno! DRAGI BRALCI! Ko vam danes napovedujemo podražitev domačega pokrajinskega tednika, bi vas ob tej priložnosti radi spomnili na nekaj resničnih dejstev. Odveč in napačno bi bilo o njih molčati, ko pa v vsem gospodarstvu prihajamo na polno uveljavitev ekonomskih odnosov. Prav zdaj odpravljamo različne dotacije, regrese, popuste in podobne olajšave, ki jih je skupnost doslej zbirala prek davkov in dajatev delovnih organizacij v proračunih, s tem pa izredno krepimo naše gospodarstvo.-Pomoč dnevnemu in drugemu političnemu informativnemu tisku bo poslej mnogo manjša. Leta in leta smo zahtevali, naj se odpravijo različni regresi in dotacije, ki samo zamegljujejo podobo o dobrem ali slabem gospodarjenju. Ta načela pa seveda v celoti veljajo tudi za pokrajinski tisk. O naših težavah in načrtih smo vam zadnje čase že marsikaj napisali; tudi prejšnji teden smo vas obvestili o tem, da bodo morali lastniki in izdajatelji Dolenjskega lista povečati narc>čnino, če želimo dobiti potrebna sredstva. Prav zdaj pa so se povečale tudi cene tistih potrebščin in materialov, brez katerih ne moremo izdajati časnika; dražje so tiskarske storitve, prevozi, električna energija in poštni izdatki. Vse to bi terjalo, če bi ostali pri starem, še večjo pomoč občinskih skupščin našemu pokrajinskemu tednikui Koliko ste dobivali doslej in kaj ste za to plačali? Dovolite, da tudi vam posrežemo s podatki, s katerimi smo v soboto seznanili predstavnike občinskih odborov SZDL našega področja in člane izdajateljskega sveta našega tednika: v letošnjem I. polletju smo izdali 25 številk Do lenjskega lista v skupni nakladi 606.320 izvodov ali povprečno vsak teden 24 tisoč izvodov. Vseh dohodkov smo imeli v prvem polletju 47,503137 din, vseh izdatkov pa 45,890.336 din. Podatki torej povedo, da je znašala polna lastna cena za vsako številko našega lista 76,68 dinarjev oz. da je znalšala resnična vrednost 25 številk prvega polletja 1892 dinarjev. Obračun plačane naročnine 01 pevali v istem času za M vsako številko našega M lista kar po 1292 ali ce-■ lih 68 odstotkov! Vsak naš narc>čnik je torej dobil v 6 mesecih »blaga za 1892 dinarjev«, zanj pa je plačal manj kot eno tretjino oz. 600 dinarjev. S tem je v prvem polletju prispeval za številko, ki nas je stala skoraj 76 dinarjev, komaj 24 dinar jev, v trafiki pa je plačal za en Dolenjski list v tem času 40 dinarjev, če bi ostali pri takih cenah vse letošnje leto, bi bil obračun še drugačen: pri letni naročnini 1200 din bi stalni naročnik prispeval za vsako izmed 52 številk komaj 23.08 dinarjev, v kolportaži pa bi dal za 52 številk 2080 dinarjev. Vsak poštenjak nam bo potrdil, da tako dolgo ne bi več moglo iti. Zato tudi prehod na novo gospodar- zbrali z oglasi in objavami, z uradnim vestnikom in na druge, že doslej uveljavljene načine. Z novim letom pa se bo, kot vse kaže, treba ekonomski ceni tednika še bolj približati. O tem vam bomo kaj več povedali decembra, ko bodo dokončno znani vsi novi stroški in celotna režija, potrebna za tiskanje domaČega pokrajinskega glasila SZDL. Čim več bo odpovedi, tem dražji bo list! Ni nam vseeno, ko vas seznanjamo s številkami v tem obvestilu. Hudo nam je, ko se je že prejšnji teden odjavilo kakih sto dosedanjih naročnikov, saj smo bili vsakega novega naročnika vedno veseli kakor novega člana Velike družine bralcev Do- pa če bo trikrat dražji, bo ostal pri hiši ker je naš list!« v I. polletju pa spet pove: BI da je plačal vsak redni naročnik s 600 din pol-H letne naročnine komaj M 32 odst. vseh stroškov, ■ da pa sta hkrati koli lektiv Dolenjskega li- ■ sta (z oglasi, reportažami mi, uradnim vestnikom H in kolportažo) in naše ■i občine (s pogodbenim ■ sofinanciranjem) pris- KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA V zadnjih 3 tednih so darovali kri na novomeški transfu- g zijski postaji: Lado Pirnar, Pepca Šinkovec, Ana Mikec, B dr. Ljubo Kretič, Slavka Pirnar, Marija Graiiek, Ivanka Za- g letelj, dr. Nada Cimerman, Martina Plcsničar, Franjo Senica, g člani kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Janez Gornik, ■ Član kolektiva Krka Novo mesto; Franc Lenart, član kolek- n tiva Kremen Novo mesto; Dimitrio Petrovič, Vinko Dolenc, B Ljubo Murnik, Ivan Mežan, člani kolektiva Elektro Novo jj mesto; Miroslav Filipovič, vojak iz V. P. 1394/119 Novo me- g sto; Vlado Foršček, Vinko Kebelj, Stane Ravbar, Cveto Mo. g ro, Slavko Virant, Ciril Celic, Peter Mikec, Jože Malnar, j§ Franc Jakše, Ivan Besek, člani kolektiva Kovinar Novo me- g sto; Peter Gimpelj, član kolektiva Iskra Novo mesto; Aiek. g sander Zupan, Anton Srebrnjak, Aldo Sodič, Franc Hančič, g Alojz Avbar, člani kolektiva IMV Novo mesto; Anica Ferfo. g lja, članica kolektiva Novoteks Novo mesto: Danijel Stirn, g član kolektiva Pionir Novo mesto. Ivan Križan, Domine Kužnik, Ivan Sobar, Jože Plut, {§ Marjan Muhič, Anton Pavlin, Jože Kavšck, Ivan Okleščen, g Marko Rudman, Anton Mavsar, Vinko Križnik, člani kolek- g tiva Kovinar Novo mesto; Marjan Zore, varilec iz Gornjega g Lakenca; Viktor Porenta, Franc Kranjec, Albina Legan, Tone- g ka Pate, Alojz Murn, Slavko Vidmar, člani kolektiva skup- g ščine občine Novo mesto; Peter Henigman, član kolektiva g Ooremales Novo mesto; Marjan Krštinc, Jože Udovič, Anton g Ravbar, Angela Zakonšek, Slavka Hočevar, Silva Les, Mar- g tina Fink, Slavka Udovič, Rozalija Hočevar, člani kolektiva g Novoteks Novo mesto; Janez Golobic iz Komunalnega pod- g jetja Novo mesto; Alojz Paternost, član kolektiva Splošne g bolnice Novo mesto; Ivanka Krupič, član kolektiva G. O. g Novo mesto; Franc Hrovatič iz 2TP postaja Novo mesto. g lllil!i!l!Hii!l!l1l!;i!l!l!!li:|]|!ll!!ll!l!i:i!!li!lllilM jenje, ki smo ga upeljali z gospodarsko reformo. Priznajmo, da smo se razvodili! Tako smo vsa leta doslej prodajali nalš lokalni časnik: naročnik je prispeval zanj manj kot eno tretjino, vse drugo pa smo morali zbrati z raznimi reklamami in drugimi (potrebnimi in nepotrebnimi) oglasi, s tiskovnim skladom, plačanimi reportažami in z drugimi dohodki. Občine so vse do lani dajale za list večje ali manjše dotacije, ki smo jih letos zamenjali s pogodbenim sofinanciranjem stalnih občinskih strani. Lete bodo verjetno ostale tudi v bodoče, le da bo pomoč občinskih skupščin v ta namen znatno nižja. In kar vsi po vrsti smo mislili, da mora biti politična propaganda, obveščanje in podobno delo če že ne brezplačno, pa čim cenejše! Razvadili smo se — in hkrati pozabljali, da socializem ni sociala! Zato velja odslej načelo: tudi naš tisk se mora kar najbolj približati ekonomskim potrebam. Ne docela, ker bo družba še vedno podpirala-to koristno in potrebno delo. Po domače povedano: naročnik bo prispeval odslej večji delež za svoj časopis, medtem ko bomo del potrebnih stroškov še vedno lenjskega lista! V minulih 15 letih se je vsako leto znova pokazalo, da se krog nagih bralcev, prijateljev in sodelavcev vedno širi — z naklado več kot 24.000 izvodov na teden (od tega pa je več kot 23.000 stalnih naročnikov!) ima Do lenjski list svojevrsten in zanimiv »rekord« med vsemi pokrajinskimi (lokalnimi) tedniki v Jugoslaviji! To nam je potrdilo, da je ■ Dolenjski list kot javna tribuna občanov našega področja potreben, da pa je hkrati tudi odraz naše zdrave lokalne samo uprave; ES Dolenjski list prerašča kljub vsem finančno-materialnim težavam v u-činkovito sredstvo obveščanja občanov, brez katerega se danes ne bi mogli več zamisliti sodelovanja občanov v upravljanju. V tem času je naš tednik zares postal sestavni del So cialistične zveze v občini; B9 bolj vsestransko in samostojnejšo informativno kot družbenopolitično, vzgojno-izobraževalno in kulturno-zabavno vlogo prerašča tudi nalš domači tednik v pomemben činitelj javnega mnenja, s čimer aktivno sodeluje pri reševanju nalog družbe. Prav zato pa tudi iskreno želimo, da bi kljub sedanji nujni podražitvi obdržali vse naše dosedanje naročnike in v jeseni ter Pojasnilo naročnikom Dolenjskega lista Naročnino za drugo polletje 1965 bomo pobrali pri vseh starih naročnikih prve dni septembra: kakor navadno, se bo tudi tokrat oglasil pri vas pismonoša in že zdaj vas prosimo, da pripravite zanj 1400 din, če imate naročnino za I. polletje v redu poravnano. Zamudnikom bomo prišteli tudi zaostanke in opominske stroške. — Prosimo, da ne pozabite: naročnina je plačljiva vnaprej, z vašim točnim plačilom pa boste omogočili nadaljnje redno izhajanje domačega pokrajinskega časnika. Zaradi prevelikih poštnih stroškov ne moremo pobirati naročnine po tri- ali celo štirikrat na leto; to bi tudi vam povzročilo dodatne stroške s poštno pobiralnino. Tudi zato vas ponovno prosimo, da zapadlo naročnino takoj poravnate. UPRAVA IN UREDNIŠTVO LISTA pozimi pridobili še nove! Vsak odpovedan naročnik bo namreč pomenil nove, še višje stroške za posamezen izvod. V tiskarni je namreč tako, da so manjše naklade veliko dražje kot velike, saj terjajo prav toliko priprav in dela, stroški pa začno padati šele potem, ko imamo vsaj 20 in več tisoč izvodov redne naklade. Podražitev: za 800 dinarjev Predstavniki občinskih odborov SZDL in člani izdajateljskega sveta so v soboto v Novem mestu na skupni seji s kolektivom Dol. lista sklenili: Dolenjski List se s 1. av. gustom podraži za 800 din in znaša potemtakem no va letna naročnina 200 dinarjev, številka v drobni prodaji v trafikah pa velja odslej 60 dinarjev. Le tako bo mogoče zbrati potrebna sredstva, ki jih list potrebuje do konca JetoS-njega leta. Z novim letom pa se bo naš časnik še bolj približal ekonomski ceni, o čemer bodo lastniki lista razpravljali pred koncem leta. S tem v zvezi se bo znižala pomoč občinskih skupščin listu do konca leta za pribl. 25 odstotkov. Tudi po tej podražitvi pa bo naročnik prispeval za vsako številko komaj po 38,46 dinarjev od pribl. 87 din, kolikor bo naš tednik veljal po zadnjem dvigu cen v tiskarnah, na pošti, prevozu itd. Ta mesec bo Dol. list izhajal na 12 straneh, v jeseni pa se bo vrnil na 16 in 24 strani. In še obvestilo: za toliko, kakor se je podražil naš tednik, so se v zadnjem tednu podražili skoraj vsi pokrajinski časniki v Sloveniji. še enkrat: zvestoba za zvestobo! Dobro se zavedamo, da postaja vsakomur izmed nas vsak dinar čedalje bolj dragocen (to je tudi eden izmed glavnih name- nov sedanje gospodarske reforme!), dovolj u j e j mo pa si vendarle opozoriti še na tole: primerjajte podražitev dolenjskega pokrajinskega tednika z različnimi drugimi cenami in višjimi prodajnimi cenami kmetijskih pridelkov, pa boste priznali, da podražitev, kakor je sicer vsem neljuba, vendarle ni tako hudo visoka. Uredništvo lista bo izkoristilo vse obstoječe notranje rezerve pri listu in poskrbelo, da bo od jeseni dalje list ob starem obsegu spet povsod tako priljubljen in zaželen, kot je bil vsa zadnja leta. Zato vas ponovno vabimo: HI zvestoba za zvestobo BI —ostanimo zbrani flS okrg domačega pokra-fS jinskega glasila Socia-fil listične zveze in okrepi- Naročnina za inozemstvo S 1. avgustom 1965 se je spremenila tudi naročnina za tujino: celoletna nova naročnina znaša 3.750 dinarjev oz. 3 ameriške dolarje. Razliko med staro in novo naročnino bomo pobrali hkrati z izterjavo naročnine v septembru (pri naročnikih, ki plačujejo naš list svojcem v inozemstvu), naročnike v tujini pa prosimo, da nam sami nakažejo ustrezno razliko I v tuji valuti, vendar tako, da bo vrednost poslanega denarja v vsakem prime- f ru odgovarjala 3 ameriškim dolarjem. UPRAVA ■ mo z novo naročnino 33 njegov gospodarski po-01 ložaj, da bo poslej laž-H je in uspešneje uresni- ■ čeval želje vseh svojih ff naročnikov, bralcev, so-M delavcev in prijateljev 81 doma kot na tujem! UREDNIŠVO DOLENJSKEGA LISTA Obračun naročnine za 1965 Mnogi naročniki nas te dni osebno in po telefonu sprašujejo, kako bo z naročnino za letošnje leto. Vsem našim bralcem pojasnjujemo sledeče: za I. polletje ste že plačali... 600 din za julij 1965 znaša naročnina... 100din za ostalih 5 mesecev do konca leta (avgust — december: 5 x 260 din) pa... 1300 din Potemtakem bomo za II. polletje 1965 po brali od vseh starih naročnikov po 1400 dinarjev. Kdor kupuje naš tednik v trafikah, bo plačal od 1. julija do 31. decembra (za 27 Številk) skupno 1520 din. Vsem naročnikom smo torej zaračunali naš list do konca julija po stari ceni, za vse nove naročnike po 1. avgustu pa bo veljala nova naročnina. Podražitev za 1965 znaša torej 800 dinarjev. UPRAVA LISTA Predvsem za čast in dobro ime Ljudem ni žal ne časa in ne denarja, kadar se pravdajo za čast — Teh tožba je zadnja leta vedno več tudi na občinskem sodišču v Črnomlju — Po številu slede kazniva dejanja tatvin in lahkih telesnih poškodb — Vedno manj je izrazitih kmečkih sporov zaradi zemlje ali posesti. Zanimivo je, da se za. čast in dobro ime najraje potegujejo ženske. Ne sicer vse, pač pa predvsem gospodinje. To so ugotovile že razne statistike, veljajo pa tudi za območje občiskega sodišča Črnomelj. Za gospodinjami so v takih pravdah najčešće zastopani še kmetje, medtem ko občani z drugimi poklici niso tako občutljivi,, če gre za tovrsten ugled. Pred sodiščem se kažejo pravde zoper čast in dobro ime kot posledica neurejenih stanovanjskih razmer, slabih sosedskih odnosov, alkoholizma, ljubosumja ter očitkov zaradi zadržanja v preteklosti. Večkrat je sicer dosežena poravnava pred sodiščem, vseeno pa še v premnogih primerih teče postopek dalje in terja sredstev. Ljudem pa ni žal ne časa in ne denarja! Tatvine in lahke telesne poškodbe sodijo v naslednjo skupino kaznivih dejanj, s katerimi ima črnomaljsko sodišče tudi precej dela. Ugotovili so, da so storilci teh kazni dejanj predvsem mlajši fantje kmečkega porekla, medtem ko se polnoletni Cigani vse redkeje pojavljajo na zatožni klopi. Osebe z nizkim življenjskim standardom in nizko izobrazbo najraje sežejo po tuji lastnini ali pa po predmetu, s katerim v pretepu poškodujejo drugega. Navadno pa tudi takim kaznivim dejanjem botruje alkohol. Prestopki mladoletnikov niso številni, vendar preseneča podatek, da delikventna mladina ne izhaja izključno iz družin z nizkim standardom, temveč tudi iz navidez urejenih družin, kjer pa se za vzgojo otrok premalo zanimajo. Na področju občinskega sodišča Črnomelj gospodarski kriminal ne narašča. Pač pa nastaja ob primerih, ko se posamezniki okoriščajo na račun družbe, dosti večja moralna kot materialna škoda. Praksa je pokazala, da prihaja do gospodarskega kriminala v tistih podjetjih, kjer je pomanjkljivo organizirana kontrola, kjer zane- marjajo kadrovsko politiko, kjer enemu nalože več funkcij in kjer samoupravljanje nima prave veljave. Za zemljo se ne kregajo več V civilnih obravnavah je vedno manj tipičnih kmečkih pravd zaradi zemlje, motenja posesti in drugih, ki so bile včasih zelo značilne in mnogoštevilne v Beli krajini. Tudi tega skoro ni več zapaziti, da bi se dediči sprli ob zapuščini in zahtevali delitev posestva. 2e v oporoki je navadno določeno, kdo izmed otrok bo posestvo prevzel in ostale izplačal, tako da posestvo ni treba prodajati. »Saj vsi tako delajo« Tak izgovor sodišče ne more upoštevati, če gre za kaznivo dejanje Ker je precej Belokranjcev izseljenih v tujini, se ob zapuščinskih razpravah tudi oni pojavljajo kot dediči, vendar se največkrat odpovedo skromni zapuščini očet-ne hiše. Ne samo ta, tudi domača dediči se vedno češče odpovedujejo dedovanju in svoje deleže odstopajo sorodnikom. Zakaj je treba čakati? Ko pride občan s svojo zadevo pred sodišče, ves vnet za stvar, bi rad imel že čez nekaj dni razpravo, da bi se izkazalo, kdo ima prav. Zahtevkov je preveč, sodnikov malo in še ti so prezaposleni, zato se zgodi, da traja sodni postopek včasih tudi več tednov ali celo nekaj mesecev. Pravica pa se prej ali slej le izkaže. Vinjen ukradel prašička Kaj vse ljudje store, če malo pevec pogledajo v kozarec! Zaužiti alkohol je bil tudi krjv, da je eden iz vesele družbe, ki se je z lepim av'.crnebilorn pripeljala iz Ljubljane v Male Poljane-, zagrabil mladsga pujska, ga stlačil v avto in odpejal s seboj v Ljubljano. Samo ia objestnost4! Miličniki so že naslednji dan potrkali na vrata S. N., kovinostrugarja, ki je bdi doma na dopustu, sicer pa zaposlen v Nemčiji. Prašička je gospodar v Malih Poljanah dobil nazaj, občinsko sodišče v Novem mestu pa je pred kratkim izreklo kazen za objestnost, ki je kljub vsemu tatvina. N. S. je sprva tajil, da bi vzel prašička, ob soočenju s pričami pa dejanje priznal. Poudarjal je, da v treznem stanju kaj takega gotovo ne bi storil. Obsojen je bil na 20 dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Pretekli mesec so se morali zagovarjati na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Novem mestu F. š., računovodja iz Novega mesta, uslužbenec J. R. in tehnik A. S., oba iz MeUike, ter D. R., tesar iz Dragoševcev. Izkazalo se je, da je lani avgusta F. Š. prodajal svojega fiča in dal v mehanični delavnici pre-drugačiti stanje števca od prevoženih 61.500 na 37.500 km. Res mu je uspelo star avto prodati za 900.000 din. Nato je F. S. kupil v Beli krajini 4.800 DM, jih naložil na devizni račun pod tujim imenom ter tako prišel do uvoženega avtomobila Renault R-8. Tesar iz Dragoševcev je bil na delu v Nemčiji in od tam pošiljal domov marke, brat pa je zanje nagel kupca F. S. in A. S. Slednji je kupil 4.200 DM po 280 din, medtem ko je bfl v teh kupčijah s tujo valuto J. R le posrednik. V zagovoru je F. S. priznal obe kaznivi dejanji, obenem pa izja- vil, da se ne čuti krivega, češ da »vsi tako delajo«. To pa ni izgovor, ki bi ga sodišče lahko upoštevalo, četudi se po drugi strani sliši, da je res tako. Pre-drugačenje števca smatra sodišče za goljufijo, kupčevanje s tujo valuto pa je tudi kaznivo dejanje. Oba brata R. sta v glavnem priznala krivdo, medtem ko je A. S. trdil, da je od D. R. kupil avtomobil, ne pa valute. Tudi njegov izgovor ni bil dober, saj je bilo ugotovljeno, da je malo pred nakupom avtomobila šel v banko vprašat, kakšen je postopek za otvoritev deviznega računa. Torej je le imel opravka z valuto! Sodišče je prisodilo F. Š. 11 mesecev zapora in 120.000 din denarne kazni, J. R. 10 mesecev zapora, A. S. 7 mesecev zapora in D. R. 8 mesecer zapora, vsem pogojno za dobo dveh let. Razen tega morata brata R. povrniti protipravno pridobljeno premoženjsko korist pri prodaji mark v znesku 300.000 din. 6RĐ0 JE RAVNAL Z OTROKI Jožeta Hočevarja iz Bod-ganje vasi pri Žužemberku je občinsko sodišče v Novem mestu obsodilo na 2 meseca zapora in zdravljenje v zavodu za alkoholike. S svojima otrokoma (8-letno Darinko in lHetaim Jožetom), pa tudi z ženo je v pojanosti zelo grdo ravnal. Večkrat jih je pretepel, napo dal ponoči iz hiše in sploh tako (razgrajal, da tudi sosedje niso mogli več prenašati tega. Zaradi preko-mernega vdajanja pijači so ga odpustili z dela, zato zad nje čase ni bil zaposlen. Hočevar je p>red sodnikn ob »Junak« iz Suhe krajine bo sedel 45 dni Anten Škufca iz Malega Lipja pri Žužemberku je znan pretepač, ki za vsako malenkost seže po kolu. Medtem ko mu je zaradi lahke telesne poškodbe tekla pogojna kazen, je letos mairca za.-grešili dve novi kazniv: dejanji. 20. marca je s kolom za privezovanje trt udaril po glavi Cveto Blatnik, devet dni kasneje pa je z dva metra dolgim kolom poškodoval Marijo VJdmar. Pred senatom Občinskega sodišča v Novem mestu Je skušal krivdo valiti na druge in se je izgovarjal na slabo zdravje, medtem ko je v resnici povod njegovi nasilnosti alkohol. Kadar se opije, raz- graja in povzroča telesne poškodbe svojim in tudi drugim. Pogojno kazen je sodišče zdaj preklicalo in izreklo junaku kola enotno kazen 1. mesec in 15 dni zapora. NI DOSTI BOLJŠE, KOT JE BILO PREJ V METLIŠKI OBČINI Tržna in sanitarna inšpekcija sta že pred letom dni pregledali vsa gostišča v metliški občini. Ugotovila sita največ pomanjkljivosti pri sanitarijah, čistih in pravilno urejenih stranišč skoroda ni bilo, zlasti pa ne v zasebnih gostiščih. V Gostinskem podjetju Metlika večina zaposlenega osebja tedaj ni poznala predpisov, ni imeCa potrebne strokovne izobrazbe itd., kar vse se je odražalo v poslovnem uspehu podjetja. Po več mesecih so sicer nekatere pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili inšpektorji, že opravili, vseeno pa se iz-leto'ki še vedno pritožujejo nad nečistočo v straniščih nekaterih gostišč. Tujci morajo še vedno kriliti z rokami,' če hočejo natakarju dopovedati, kau bi radi naročili in še vedno se dogaja, da v gostilnah zmanjka tega ali onega zaradi gole malomarnosti! Doklej tako? ljubil, da se bo poboljšal, pri odmeri toami pa so upoštevali tudi to, da je za družino lepo skrbel, dokler ni bil poškodovan v nesreči, šele nato se je začel opijati in razgrajata. Ponoči sta ga napadla blizu doma Ko se je letos 12. aprila zvečer upokojeni Jože Jarc vračal z gostilne na Dvoru v Stavčo vas domov, sta ga na poti napadla neznanca. Nedaleč od vasi sta ga spet na-> padla in tedaj ju je prepoznal. Pobila sta ga na tla in obroala ter mu prizadejala precej poškodb, med drugim tud; nalom reber. Napadalca sta bila Leopold Fifolt in Slavko Jarc. Pred občinskim sodiščem v Novem mesbu, ki je pred kratikim zadevo obravnavalo, sta obtoženca vse tajila, vendar jama to ni prav nič pomagalo. Spoznalo ju je tudi več prič, ki so napadalca videle tek pred dejanjem in po njem v bližini kraja, kjer je bil Jarc poškodovan. Napadla sta pravzaprav brez vzroka. Znano je le to, da je popoldne tega dne prišlo do nepomembnega spora med Fifoltom in upokojenim Jarcem v Bobenčkovi gostilni. Fifolt je bil obsojen na 1 mesec zapora, Slavko Jarc na 1 mesec in 15 dni zapora, oba pogojno za dobo enega leta. Oba pa morata plačati tudi 10.000 din odškodnine. NESREČE Msd spanjem pod cesto Janko Rudman s Hrasta pri Suhorju se je 8. avgusta ponoči peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti domu, pa je med vožnjo zadremal in se pri Be-reči vasi prevrnil. Lažje poškodovanega voznika so odpeljali v bolnišnico, m vozilu pa so ocenili za 200 tisoč dinarjev škode. Z vespo v nezavest Ker je prehitro vozil, je 6. avgusta zvečer zaneslo s ceste pri Primostku Alojza Pirea, ki se je na vespi peljal iz Gradca proti Metliki. Nesreča se je pripetila na ovinku. Motorist je padel, se pobil po glavi in drugih delih telesa in so ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico Motorist v mopedista Na cesti iz Šentjerneja proti Raki se je motorist Ludvik Glo-bevnik iz Zameškega 6. avgusta ob 20.30 zaletel v mopedista Lada Cerneta iz Šentjerneja. Gio-bevnik ni upošteval mopedistove prednosti. Avto povozil otroka Na avtomobilski cesti pri Lu-kovku je nemški državljan Fri-edel Pfetffer 4. avgusta popoldne z osebnim avtomobilom do smrti povozil 7-letno Cvetko Starič iz Lukovka. Deklica je stekla tez cesto tik pred avtomobilom, tako da voznik ni mogel zavreti in preprečiti nesreče. Otrok je naslednjega dne umrl za poškodbami v novomeški bolnišnici. Kokošji tatovi v Muhaberu V noči od 7. na 8. avgust je izginilo iz hleva Mire Derganc v Muhaheru 18 kokoši, vrednih okoli 200.000 dinarjev. Osumljeni so Cigani, ki taborijo v bližini. Prikolica v jarku Na avtomobilski cesti pri Kro-novem je 5. avgusta ponoči počila tovornjaku SU 205-91 (voznik Stojan Rajčević) os prikolič-nih zadnjih koles, zato je prikolica obležala v jarku. Škode je za 600 tisoč dinarjev. Ribe žive, ribič mrtev 8. avgusta dopoldne sta Anton Medic in Peter Pureber iz Seli-šča pri Dolenjskih Toplicah, stara po 18 let, lovila ribe v po-taku Sušici. Da bi bil lov čim-večji, sta se spomnila lova z elektriko. Na bližnji električni daljnovod sta obesila žico, drugo pa vrgla v vodo. Ko je hotel Medic žici spojiti, ga je napetost 220 V najprej hudo stresla, nato pa vrgla ob tla. Hudo poškodovanega fanta so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam. Eksplozija v otroških rokah Milan Setina, osemletni učenec iz Velike Bučne vasi, je doma našel nekaj vžigalnih kapic, ki so ostale od miniranja v kamnolomu. 7. avgusta zjutraj je povabil sestro Dragco, staro 9 let in Lovra Mrvarja, 9 let, da bi skupaj z njimi preizkusil, kako počijo vžigalne kapice. Na dvorišču so najprej tolkli po kapicah, ker pa nobena ni hotela počiti, so sklenili, da jih bodo zažgali. Eksplozivne kapice je držala v rokah Dragica, Milan pa je pritaknil ogenj. Nenadoma so vžigalne kapice v dekličinih rokah eksplodirale. Posledice so hude: fanta, ranjena po obrazu, sta v ljubljanski bolnišnici, deklici pa je eksplozija težko ranila prste. Greh bi se mi zdelo in zameril bi se vsakemu, kdor bi se predrznil reči, da nisi velik pesnik, France Prešeren! Ali ne bodi nejevoljen, če si ti upam očitati, da prerok nisi bil. Zakaj pretekle so že tri dolge desetine let, kar si v lepem sonetu Slovencem obetal: Kaj je do zdaj Ljubljana doživela, vam bo Homerjev naših pesem pela. A zastonj se še dandanašnji dan obračamo po slovenskem polju, da bi iztaknili kje kakega Homerja. Med gobami, ki so v deževnem vremenu tod zrastle, še naletim kako posamezno glivo, ki živi od danes do jutri, ali krepkejših vzrastkov vidimo le redko. Pač je že ta in oni ubral strunico in zaklical epično muzo, ali nekateri ljudje med nami pravijo — ne vem, ali iz zavisti ali iz kakega drugega razloga tako sodijo — da te melodije bolj žalijo izvedenčevo uho, kakor razveseljujejo. Bati bi se bilo tedaj tudi meni enake ostre sodbe, ko bi svoj odlomek tega, »kar je Ljubljana doživela«, v merjenih verzih pravil. Pa ne odvrača me od takega dela samo strah, ne — zakaj ne bi resnice povedal — tudi spoznanje nezmožnosti me naganja, da v prosti povesti povem, kar mi je razgrnila muza — če ni do zdaj še neslišno, da bi novelisti tako dpbrodejno ženo imeli. Ljubljana, slovenske Atene — Bog mi grehe odpusta, da te tako imenujem — ni Slovencem treba praviti, da si stara! Poznam sicer stare žene, vem, da jih z leti popiosti tudi spomin, da so pozab-ljive in se iz svojih mladostnih let ne domišljajo vsega. Ali vem pa tudi, če kaj vidijo v življenju, kar se veže z njihovimi prejšnjimi dogodki, da se jim tako izrodi in ponovi vse to in da potem utegnejo cele ure dolgočasiti posluševalke. Tako bo tudi tebi morda v dandanašnjih časih, ki se ti je jela zopet malo živejša kri po žilah pretakati, na misel prišlo, da so nekdaj po tvojih ulicah vrli možaki kornčilj v dolgih črnih haljah ali, če so bili »naj- II v JOSIP j JURČIČ t Hči mestnega sodnika bogatejši in najrazumnejši«, celo v rdeči obleki. To so bili mestni svetovalci. In preverjen sem, da se med temi domisliš tudi poštenega moža, Janeza Sumreka, ki je bil mestni sodnik, glava in zaslomba celega mesta; zlasti se ga moreš domisliti, če dandanašnji dan po svojih ljubih otročičih pogleduješ in vidiš med množnim številom, ki obsega filistre in samogoltnike, včasih tudi kakega vrlega moža, svojega pravega sina ali hvaležnega gosta. Posebno v štirinajstem stoletju so se vladarji habsburške rodo vine, katerim je bila prišla kranjska dežela, že 1. 1282 ločena od Koroške, za vedno v last, veliko pečali za napredek Kranjske sploh, zlasti pa poglavnega njenega mesta, Ljubljane. Kupčija in obrtnija, kateri ste začeli tu precej zgodaj cvesti, našli ste v njih vedno pomoč zoper premogočne ple-menitaše, kateri so ali iz zavisti ali iz nagajivosti mesto nadlegovali in mu zdaj pa zdaj kratili stare pravice. Cela vrsta pisem se nahaja, ki potrjujejo to in ono privilegij o, ki branijo meščane tega ali onega mogočnega prevzetneža ali ki jim dele nove prostosti. Tako, postavim, zatrjuje več takih svoboščin meščanom ljubljanskim pravico, da si smejo izmed sebe vsako leto voliti sodnika, kateri ima edini pravico razsojevati medsebne pravde in razpore. Leta 1422 je to častno službo opravljal mož, ki smo ga že imenovani Janez Sumerek. Pomladnega jutra je sedel mestni scKlnik, velik mož pri petdesetih letih, pri zajtrku. Njemu nasproti je sedel mož kakih petnajst let mlajši od njega, kupec Simon Gmiščak. Sodnik je bil popolnoma praznično, ali bolj prav službeno opravljen: ogrnjen je imel rdeč benečanski plašč in znamenje sodniške oblasti, tenek meč, je slonel pripravljen ob njegovem stolu. Kupec je bil oblečen sicer v prosti meščanski obleki, ali poznalo se je tudi na njegovi, da se je na današnji dan za nekaj posebnega odločil. Kar se osebnosti poslednjega moža tiče, ne bi mu mogel pač nihče očitati posebne lepote na njegovem životu, pa reči bi se smelo, da se tudi ne bi bil lahko človek našel, ki bi trdil, da je eden tistih ljudi, o katerih svet pravi, da bodo pri ženskah srečni. Zakaj, ko bi ga bil natančneje razgleda! od nog do glave, moral bi se čuditi krepkim udom, velikanski roki in pogumnim moževim pogledom. Ali ženske, katerim dobri ljudje natvezijo, da imajo posebno čut, ločiti lepo od manj lepega, spotikale bi se bile morda ravno na teh naštetih prednostih, češ da ni pravih razmer, katere na prvi videz očesu ugajajo. »Le pij malo. Ne bo ti škodoval, če ga ravno nisi zjutraj vajen!« pravi sodnik in natoči kupcu čašo. »Jaz imam že to navado, da ga srknem po vsaki jedi nekaj kapljic, in poznam, da mi prav dobro tekne, že iie pomnim, kdaj sem bil bolan. — Treba bo kmalu iti. Svetovalci se bodo zbrali in potem moramo iti tlako delat, novega deželnega glavarja pozdravljat. Bog nam pomagaj, da nismo boljšega dobili!« »Strela božja ga naj!« odgovarja kupec Simon Grniščak in pije. »Kdo bi si mislil pred letom, ko smo za žive in mrtve pričkali ž njim, da bo nam nazadnje še nad glavami. Kaj je vendar to, da je vojvoda izvolil ravno tega Jurija s Turjaka za glavarja?« »Tega si ne moreš razložiti? To je pač lahko razjasniti si zakaj. Saj veš, da so vsi ljudje taki, in vse, kar je Bog ustvaril, je menda tako, da si podpore išče povsod. Drevo svoje koreriine globoko po tleh razplete po prsti in okoli kamenja, potem šele trdno stoji. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Na podlagi sklepa upravnega odbora in temeljnega statuta delovne organizacije ETOL Celje razpisuje kadrovska komisija DELOVNO MESTO ŠEFA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. diplomant višje upravne šole 2. najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu S. aktivno obvladanje nemškega ali angleškega Jezika Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite kadrovski komisiji delovne organizacije ETOL CELJE s priloženo zahtevano dokumentacijo. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri podjetju NOVOLES - lesni kombinat Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE v Tovarni drobnega pohištva v STRAŽI pri Novem mestu POGOJI: Lesni tehnik z najmanj 5-letno prakso ali lesna inženir s 3-letno prakso v lesni industriji. Pismene prošnje pošljite na naslov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto, najkasneje do 20. avgusta 1965. — Nastop službe 1. septembra 1965. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Stanovanje zaenkrat ni na razpolago. Tedenski koledar Petek, 13. avgusta — Liljana Sobota, 14. avgusta — Deinetrij Nedelja, 15. avgusta — Marija Ponedeljek, 16. avgusta — Rok Torek, 17. avgusta — Radivoj Sreda, 18 avgusta — Helena Četrtek, 19. avgusta — Ljudevit ČESTITKE Dragi mami Mariji Zupančič u Dol. Lakovnic želijo za dvojno praznovanje vse lepo, največ pa zdravja — otroci. Ljubi mami Mariji Kozjan Iz 2elebeja 9 pri Metliki želi za njen rojstni dan veliko zdravih in veselih dni hčerka Angelca z možem Jožetom iz Novega mesta. Anici Obranovič, babici iz Vol-ftičeve 8, Novo mesto, čestitajo za rojstni dan in ji želijo Se mnoga zdrava leta: mama, atc, sestra in bratje- PREKLIC Ivan Levstik iz Podgore št. 5 preklicujem žaljivke, ki sem jih Izrekel tov. Francu Bobnarju iz Podgore Št. 11 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. VSAK DAN; poročila ob 5.00, 8.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK 13 AVGUSTA: 8.05 Zabavni zvoki. i).00 Pionirski tednik. 9.30 Slovenske narodne pesmi. 10.35 Naš podlistek V. Muriconl: Preprosta aritmetika — II. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Pojeta tenorist Mitja GregoraČ in inezzo-sopranistka Sonja Draksler. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milko Trstenjak: Pomen selekcije za vzgojo kvalitetnih sadnih sadik. 14.05 Podobe iz pravljičnega sveta T orkestralnih barvah. 15.25 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov, an-somblov in orkestrov zabavne glasbe. 20.00 Lahka glasba. 21.00 Četrt ure z ansamblom Atija Sos-8&. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 V svetu jazza. SOBOTA, 14. AVGUSTA: 8.05 Domače pesmi in nape vi. 9.00 Počitniško popotovanja od strani do Strani lile Otter: Limončki iz uli-00 morskega psa — VI. 9.30 Igrata domače pihalne godbe. 10.15 feesml ta plesi iz Jugoslavije. 11.15 NimaS prednosti! 12.05 Baritonlst Oeorge London poje monologe iz oper Mojstri pevci in Parsifal. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mitja Cerne: Boljši obeti za intenzivno proizvodnjo lesa v plantažnih nasadih. 14.05 Poljudna koncertna glasba. 14.35 NaSl poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.20 8. francoski film »Kapetan Copa-tarc. Črnomelj: 13. in 15. 8. angleški film »Krik strahu«. 17. in 18. 8. ameriški film »Maščevanje vojaka Pulija«. Dol. Toplice: 14. in 15. 8. italijanski film »Deklica s kovčkom«. 18. 8. francoski film »Julea in Jim«. Kočevje: — »Jadran«: 13. do 15. 8. ameriški film »Od tod do večnosti«. 16. in 17. 8. ameriški film »šerifov sin«. 18. ta 19. 8. italijanski film »Teror barbarov«. Kostanjevica: 14. 8. ameriški kavbojski barvni film »Ponosni upornik«. 18. 8. egiptovski film »Za vedno skupaj«. Metlika: 14. in 15. 8. ameriški film »Razkošje v travi«. 16. in 17. 8. francoski film »Ne drezajte v posel«. 18. in 19. 8. francoski film »Denar pri ženskah«. Iz brežiške porodnišnice Pretekh teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milica Ulčar iz Brežic — Miloša, Berta Zakšck s Stolovnika — dečka, Marica Priča iz Sreflije — Dragana, Frančiška Srajič s Sremiča — Tatjano, Ana Moškon iz Reštanja — deklico. Zabavni Intermezzo. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Cajkovskega. 18.15 Melodije tega tedna. 18.45 S knjižnega trga 20.00 — 22.00 Sobotni večer s plesom — vmes ob 20.30 Henry Cecil: Obe plati postave, 6. epizoda: Pri belem dnevu. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 15 AVGUSTA: 7.15 »Pleničke je prala . . .« 8.05 Mladinska radijska igra Josip Kriško-vič: Bela lilija. ».05 Naši poslu-šalci čestitajo in pozdravljajo — I 10.00 Se oomnlte, tovariši . . Ivanka Podobnik: V tekmi s smrtjo. 11.45 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci - čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 15.30 Humoreska tega tedna Franc Adunv Megla — import. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Mojstrske partiture. 21.10 Melodije raznih narodov. 22.10 Plesna glasba. PONEDELJEK, 16. AVGUSTA: 8.05 Nastopajo Logarski fantje in Veseli vandrovčkl. 9.00 Za mlade radovedneže Otok bogov, sonca in vina. 10.15 S samospevi po Hrvatski, Bosni in Srbiji. 10.35 Naš podlistek Alberto Moravia: Poročno potovanje — I. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Slavna violinista Vehudi Msnuhin in Jean Feurnier. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Erjavec: Ocena razstave plemenske živine v Križov-cih. 14.05 S poti po Poljski. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert Mokronog: 14. in 15. 8. ameriški film »Mož z zlatim revolverjem«. Novo mesto — »Krka«: 13. do 16. 8. angleški barvni film »Ubijalci stare gospe«. 17. do 19. 8. ital.- franc. film »Tovariši«, variši«. Predgrad: 15. 8. francoski film »K Jamajki«. Ribnica: 14. In 15. 8. španski film »Vragoljan iz Tormeza«. Sevnica: 14. in 15. 8. angleški film »Veseli klub mladih«. Sodražica« 14. in 15. 8. ameriški kavbojski film »Alamo L«. Stara cerkev: 14. in 15. 8. ameriški barvni film »Ni imena na naboju«. Straža: 14. in 15. 8. ameriški film »Tom kot Robinzon«. Trebnje: 14. ta k5. 8. ameriški barvni film »Človek z zlatim revolverjem«. posestnik iz Kraja Gornjega, Je padel z motorjem in si poškodoval rebra; Jože Kovačič, sin delavca iz Pečic, je padel s hleva in si poškodoval glavo. Obvestilo staršem novomeških šolarjev Obveščamo starše in učence, da bomo letos v petem razredu uvedli angleščino in nemščino, tako da bo v eni izmeni pouk angleščine, v drugi pa pouk nemščine. Po želji lahko prijavite v pisarni šole, katerega jezika naj hi se učil vaš otrok. Pripominjamo pa, da bo šola sama dokončno določila število oddelkov s prvim ta drugim tujim jezikom. Pismene prijave za bivanje v varstvenem oddelku za leto 1965-1966 oddajte v pisarni tajništva najkasneje do 1. septembra 1965. Ravnateljstvo osnovne šole »Katja Rupena« Novo mesto. STANOVANJE ENO- ali DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali najbližji okolici nujno iščem. Plačam 20.000 do 30.000 j dinarjev na mesec. Lahko j tudi za nekaj časa vna-j prej. Ponudbe pošljite j upravi lista. CVETJE: rdeče deteljice — njivske (375), bele deteljice (330). močvirskega oslada (220). LISTJE: robide (100), maline (100), beladone-volčje češnje (6G0), grenke deteljice (400), jeternika (375), lapuha (100), oreha (50), melise r420), borovnice (200), oz-kolistnega tropotca '70), pljučnice (150) RASTLINE: zlate rozge (85, gla-dišnika (90), hribvke rese (330), tavžentrože (180). smetlike (150), rumene lakote (130), grenkuljice (150), melise (210), vodne kreše (230). dobre misli (100), škržolice (210), črnobine (170) urhovke (180), zdravilnega jetičnika (250). KORENINE: kompave-bodeče ne-že (420), arnike (1200). repinca ob 17.05 18.45 Novo v znanosti. 21.05 — 23 00 Skupni program JRT — Studio Zagreb. TOREK, 17. AVGUSTA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani Ule Otter: Limončki iz ulice morskega psa — VII. 9.30 z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Primož Ramovš: DIverti-mente za godalni orkester. 12.30 Kmetijski nasveti — France Sitar: Program sadjarstva pri poslovnem združenju kmetijskih organizacij na Štajerskem. 14.05 V delavnici skladatelja Mauricea Ra-vela 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 V torek nasvidenje. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.20 Radijska igra Zoran Bogoev: Limuzina mistra Sofronija. 22.10 S popevkami po svetu. SREDA 18. AVGUSTA: 8.05 Lahka glasba 9.00 Svet skozi sončna očala 9.30 Zabavali vas bodo domači ansambli in orkestri zabavne glasbe 10.15 Zabavne ljudske pesmi iz Švedske poje sopranistka Busk Margit Jonsson, pri klavirju Gunnar Hahn. 10.30 Človek In zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Zbor Roger Wagner na opernih deskah. 12.30 Kmetijski nasveti —• Dr. Jože Maček: Glavne določbe novega zakona o varstvu rastlin. 15.20 Zabavni Intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05, 18.15 Iz fonoteko Radia Koper. 20.00 Gla-como Puccinl: Tosca, opera v treh dejanjih. 22.10 Od popevke do popevke. ČETRTEK, 19. AVGUSTA: 8.05 Dopoldanski domači pele-mele. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani lile Otter: Limončki iz UPRAVNI ODBOR TEKSTILANE, tovarne sukna Kočevje razpisuje za šolsko leto 1965/68 štipendiji na naslednjih šolah: 1 štipendijo na višji komercialni šoli (zunanja trgovina) 1 štipendijo na 4-letni administrativni šoli Prošnje z življenjepisom, s podatki o dosedanjem šolanju in uspehih ter izjavo, da še ne prejemate štipendije, pošljite najpozneje do 15. avgusta 1965 na naš naslov. Sevniška občina izpolnila obveznost do METALNE V zadnji številki našega lista smo poročali, da bo Metalka v Krmelju skušala iz-poslovati od občine Sevnica 203 milijone dinarjev za obratna sredstva. To vsoto dolguje občina obratu Metalne že od ustanovitve. Pogodbo je občina te dni izpolnila in Metalna se bo lahko založila z reprodukcijskim materialom. Cene materiala so se zvišale za povprečno 45 odst. in podjetje je spet v zadregi, ker sme svoje izdelke podražiti le za 5 odst- Najti bodo morali vse skrite rezerve in morda celo delno preusmeriti proizvodnjo, če bodo od jemalci preklicali naročila- (160), pastinake (235), medvedove tace (335), regrata (220), baldri-jana (420), pekoče koprive (85), srčne moči (600—700). LUBJE: breze (75), češminovih palic (170), češminovih korenin (545), krhlike (250—290), brogovi-te (170). PLODOVI: česmina (330), kumi-na-kimel (920), bezeg (250). RAZNO: hrastov mah (330), zelene orehove luščine (100), gomolji podleska (330). Cene za vsa zdravilna zelišča, tudi za tista, ki v ceniku niso navedena, dobite v vaši kmetijski zadrugi aH v skladišču odkupne postaje »DROGA« Novo mesto, Sla. kova ulica 8. ulice morskega psa — VII. 9.30 Zabavni zvoki. '0.15 Spored znamenitih arij z ljubljanskimi opernimi pevci 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 J. Haydn: Simfonija št. 7 v C-duru. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mirko Peternel: Kako kaže trgovina s klavno živino in mesom. 14.05 Kratke koncertne skladbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice. 17.05 Koncert ob 17.05 . 20.00 Četrtkov večer domačih pe*mi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas: Goethejev« lirika. 22.10 Nočni akordi. RADIO BREŽICE! PETEK, 13. avgusta: 20.00— 2-1.15 — Obvestila in glasbenn oddaja Izbrali ste sami. NEDELJA, 15. avgusta: 10.30 — Poročila iz naše občine — Naš prispevek: Zmanjšanje proračunske potrošnje v šolstvu — Obnašaj se spodobno: O darilih — Za naše kmetovalce —. Voljčanšek: Obdelovanje zemlje poleti in priprave na jesensko setev — Igramo vam domačo viže — Reportaža ob 115. obletnici kapelske godbe na pihala — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila ta spored naših kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo ta pozdravljajo. TOREK, 17. avgusta: 20.00 — Prispevek za starše — Od torka do torka v brežiškem kinu — Reportaža a treninga brežiških ro-kometašev — Obvestila — Glasbena oddaja: Umevanje instrumentalne glasbe (nadaljevanje). Kruh bi si lahko rezali ceneje, če... Na seji občinske skupščine v Črnomlju so menili, da bi tila lahko pšenična moka cenejša, če bi mogli in znali odkriti vse notranje rezerve zasebnega kmetijstva. Kako so nekateri odborniki našli ključ za rešitev? Nekdo je omenil, da je videl letos na belokranjskih poljih žeti sedemdesetletne starce. Drugemu so ljudje potožili, da se bojijo vsejati več pšenice, ker je ne bi imel kdo po-ieti. Tretji je na seji vstal in zatrjeval, da je dovolj očitno, da bi zasebnemu kmetovalcu pomagala več in boljše pridelati mehanizacija- »Nekdo iz naših krajev je lani dobil iz Nemčije več osebnih avtomobilov in pri pri preprodaji zasluzil nad sedem milijonov dinarjev. Zakaj se ne bi spomnil in kdaj pa kdaj tudi kakšen kmetijski stroj dobavil,« je menil glas v dvorani. Razprava je ugotovila, da bi kmetijskih strojev verjetno bilo tudi v Beli krajini več, ko bi jih iz tujine dobili brez carine. Dandanes da so carinski predpisi taki, da je lažje nabaviti avto kot kosilni- co. Odbornik kmetijske zadruge je predlagal, naj bi bi občinska skupščina poslala ZIS resolucijo, v kateri bi utemeljili, kako nujen bi bil brezcarinski uvoz drobne kmetijske mehanizacije. Kot žitorodni predel, ki pridela pšenice več kot v stari Jugoslaviji, ima Bela krajina pravico, da se poteguje za sodobnejšo obdelavo polj. Strojna ot-delava bi nedvomno znatno pocenila pridelke, pa tudi pridelalo bi se več. Ker pa ima Črnomelj kmetijsko zadrugo, ki bi lahko pridelke kupila, in valjčni mlin, ki bi pšenico iz pšenične moke ceneje mlel, bi bil lahko tudi kruh iz pšenične moke cenejši. Tako pa se je bilo skoraj neizogibno potrebno podrediti začaranemu krogu cen, ki so s potrditvijo na tej skupščinski seji začele veljati v črnomaljski občini. Vezane vloge -višje obresti v Novem mestu DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ta Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ta odgovorni urednik), Rta Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon, Jožica Teppev in Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-603-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani. PRODAM štedilnik znamke »Proleter«, škrlj. Jerebova 18, Novo mesto. PRODAM kotel za žganjokuho in mlin šrotar. Alojz Mirt, Lokva št. 25, Brestanica. CGODN OPRODAM vprežne travniške kombinirane grabi je. Naslov v upravi lista (719-65). PRODAM vzidljivn vrata z okni, rabljeno kuhinjsko opremo, posteljna vložka in lijak. Trdinova 36, Novo mesto. PRODAM ozek visok štedilnik »Gorenje« in vzidljiv levi štediL nik. BrSlin 47, Novo mesto. UGODNO PRODAM NSU Primo 150 ccm. Prisojna pot 12, Novo mesto. ODDAM SOBO dvema mirnima dijakoma. Naslov v upravi lista (718-65). EN050BN0 VELIKO STANOVANJE zamenjam v Novem mestu za enakovredno v Sevnici ali v Krškem. Naslov v upravi lista (723-65). ZARADI VESELJA do dela z mladino si želim v učiteljski poklic. Višja izobrazba, urejena vojaščina. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Soba«. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SI.AT1-NA. — Želodčni katar, čir na želodcu in dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite s uspehom In prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te ga pa dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju »Hmelj-nik« — telefon 21-129 in »San-dard« — telefon 21-158. I6ČEM prazno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov V upravi lista (727-65). PROSIMO NAJDITELJA PREDI/O-GA ZAZIDA VE naselja Majde Šile v Novem mestu, da načrt vrne pri vratarju na Rotovžu. NA MESTNIH NJIVAH oddam aldano garažo. Ponudbe pod »1. september« na upravo Dol. lista. to i.* 3* Brežice: 13. in 14. 8. ameriški barvni film »Dva tedna v drugem mestu. 15. in 16. 8. španski barvni film »Pevec potepuh«. 17. in 18. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Amalija Kuž-nik iz Podlisca — Marijo, Štefka Novak iz Orlake — Antonijo, Jelka Zibert iz Krškega — Lidijo, Ana Matko iz Zbur — Darka, Danijela Djordjevič iz Otovca — Snežano, Slavica Gorenc iz Gornjega Impolja — Bojana, Marija Hočevar iz Zvirč — Anico, Stanislava Novak iz Cerknice — Zmaga, Ana Lavrič iz Dobrave — Francija, Marija Filak iz Bednja — Mladena, Slavica štubljar iz Malega Lešča — Marijo, Marija Gutnian z Mirne — Jasmino, Martina Cimerman iz Orehovjce — Tatjano, Terezija Kobe iz Vinje vasi — Terezijo, Stanislava Grilc s Senovega — Edvarda, Zofka Pisek iz Kostanjevice — Ireno, Ana Pekolj iz Vrbovca — Marjana, Marija Zabukovec iz Gabrijel — Milana, Vida Bučar iz Drče — Dragico, Anica štukelj iz Črnomlja — Darko, Tončka Feko-nja iz Leskovca — Marjeto, Marija Kastelic z Vrha pri Pahi — deklico, Rozalija Sitar iz Smihela — deklico, Amalija Kuzma iz Br-davcev — dečka, Marija Drag-man iz Smihela — deklico, Jožeta Fortuna iz Blata — deklico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ta iskali pomoči t brežiški bolnišnici: Jože Bruder, upokojenec iz Obrežja, je padel s hleva in si poškodoval hrbtenico in rebra; Jože Flisek, delavec iz Sevnice, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Dragica Iludina, vnukinja posestnika iz Lukovca, je padla s kolesom ta si poškodovala levo roko; Franc Jankovič, delavec z viher, je padel z motorjem in si poškodoval desne nogo; Ana Ku-nej, gospodinja iz Gorjan, je padla na dvorišču ta si zlomila lovo nogo; i Ljubomlra Zorko, dijaka iz Krške vasi, je nekdo povozil z avtom in mu prizadel poškodbe po glavi in levi roki; Anton Cvenšek, keramičar iz Maribora, je padel z zidarskega odra in si poškodoval levo roko, rebra in levo nogo; Miha Jurišič, NABIRALCI ZELIŠČ: ponovno smo zvišali odkupne cene! RADIO LJUBLJANA