»7t/W I I [A 'itSlOk MIHAMA J\:.CA novo i\z:?Q Glasilo Socialistične zveze delovnega Ijnasiva oumjii muwv niesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak Četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozlr. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, fit. 60-KB-16-2-24 Stev. 5 (359) Leto VIII. NOVO MESTO, 31. JANUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik- Naslov uredništva (A uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 23. Pošt. predal: Novo mesto 83 Telefon uredništva in uprave s Št 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casoplsno-raiožniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Več in cenejše Zadnje tedne je čedalje več Razpravljanja o živini, visokih ponudbah na sejmih, o mesu in njegovih neizpremenjenih cenah. Zlasti v našem-izrazito živinorejskem področju so pogovori kmetov, gospodinj, udeležencev sestankov raznih organizacij in drugih državljanov o cenah mesa in ponudbi živine na tržiščih zelo pogosti, pa tudi zelo različni. O tem, da je meso predrago, razpravljajo posebno na terenskih sestankih v Novem mestu. Splošno je znano, da so razlike med nakupnimi cenami za živino in prodajnimi cenami za meso prevelike. Medtem ko znaša ta pribitek na Svetovnem trgu 100 do največ 120 odstotkov (primer: kg živo teže goveda 100 din, prodajna cena mesa 200 din do največ 220 dinarjev), je razlika pri nas neprimerno večja. Najboljše, izvozne živine v našem okraju le malo koljemo, kar je tudi prav, saj imamo še drugovrstne in tretjevrstne precej, da ne govorimo še posebej o izredno visokih ponudbah »krav-klobasaric«, ki jih mesarji odklanjajo celo po 32 do 45 din za kilogram žive teže. Medtem ko se vrte cene izvozno živine od 108 do 115 dinarjev, ponujajo kmetje ne-pitane vole, telice in srednje junce od 90 do 95 din za kg. Vo 11. decembra 1956 so prodajale mesarije v Novem mestu goveje meso prve vrste po 240 din kilogram, v Goleževi mesariji pa drugovrstno kvaliteto govedine po 200 din, medtem ko so po tem dnevu znižali cene govejega mesa v Štirih mesnicah na 230 din in V eni na 180 din. Svinjsko meso prodajajo že od 11. novembra 1956 dalje po 280 din za kg. V začetka decembra smo se obrnili na »Mesarijo« v Novem mestu za pojasnila, zakaj se cene mesa navzlic padcu cen goveje živine niso znižale. Podjetje vam jo odgovorilo, da se je cena res nekoliko znižala, da pa stanejo dobri voli še vedno 120din in več za kilogram žive teže, k čemer je treba prišteti še 3 din marže kmetijske zadruge. Za ceno JJ6 do 118 din za kg se pa dobi, tako navaja »Mesarija«, le blago slabže urste. Podjetje je še pojasnilo, da prodajajo kmetje na sejmih tako sito živino, da zgubi govedo od prevzema do drugega dne zjutraj, ko ga zakoljejo, povprečno 70 kg pri živali. Pravtako prodajajo kmetje prenasičene prašiče. Želodci 80 do 100 kilogramskih prašičev tehtajo od 8 do 20 kilogramov; zgodilo se je že, da je prašič kmetu poginil, ker mu je počil želodec zaradi pre-sitosti. Posebej pa nam je »Mesarija« obrazložila, da ima Vedno večjo režijo, ker plačuje kmetijskim zadrugam na mesec tudi že do 400.000 dinarjev marže, medtem ko je imelo podjetje prej, ko je živino kupovalo na terenu samo 8 svojimi nakupoualci, le do 30.000 dinarjev stroškov na mesec. Če je gornja cena živine bila taka morda še prve dni decembra, tega ne moremo več trditi za januar, ko so cene znova znatno padle zaradi izredno visoke ponudbe in pritiska na sejmišča. Cene mesa so pa ostale kljub temu take kot so bile 11. decembra. Čemu to? V »Mesariji« povedo, da morajo v nekaj letih od- plačati več milijonov posojilat ki ga je svojčas dobilo podjetje za ureditev klavnice. Če bi bilo to posojilo dolgoročno, bi bila vsakoletna odplačila lahko znatno manjša, cena mesa pa nižja. Je res samo to vzrok, da kupujemo v Novem, mestu tako drago meso? Mislimo, da ne. Po podatkih OZZ se je režija v »Mesariji« od leta 1954/55 do leta 1956 povečala za 4 odstotke (od 18 na 22 %>), verjetno zaradi anuitet, ki jih mora vračati za najeto posojilo. Morda je del povečane režije skrit tudi v vprašanjih ^notranje organizacije dela v . podjetju, morda v storilnosti? Znano je, da se v Novem mestu radi postavimo, da »jemo tako meso kot ga še na Dunaju nimajo!« Prav, da imamo na izbiro kvaliteto, toda če bi bila cena govedine (prvovrstne in drugovrstne!) dostopnejša širšemu krogu odjemalcev, bi prav gotovo prodali veliko več mesa kot ga zdaj pri sedanjih vsekakor previsokih cenah! Tu pa se ob vprašanje trenutnih cen mesa postavlja drug. v bistvu še pomembnejši problem. Spomnimo se, kako hitro se je po ukinitvi obveznega odkupa živine začelo dvigati Število govedi in prašičev. V nekaj letih smo dosegli prav v živinoreji zelo lepe uspehe. Seveda je bil takoj po vojni način obveznega odkupa nujno potreben; ko pa so se razmere izboljšale, smo dali s prostim trgom pridelovalcu vse vzpodbude, da je začel pridelovati in prirejati več in boljšega blaga. Ob sedanjem pritisku kmetov s ponudbami goveje ž>vine pa bi se kaj lahko zgodilo, da bi ob prenasičenosti trga vzpod-bude za rejo živine 2ačele padati. »Prezasičenost« trga bi bila seveda le umetna. Medtem ko cene živine na sejmih padajo, ostajajo cene mesa v mesnicah neizpremen jene. Mar ne bi znižanje cen in s tem večja potrošnja mesa biti edino pametna in potrebna rešitev za živinorejo in za odjemalca? Mar ni ravno v tem pot k dvigu življenjske ravni? Zdi se nam, da znižanje cen nekaterim mesarskim podjetjem nI ljubo. Nikakor ne moremo verjeti v realnost njihovih kalkulacij. Prenekatera postavka njihovih izdatkov bi morala šele dokazati upravičenost svojega obstoja. Kritika potrošnikov, da so cene mesa previsoke, je upravičeno ostra in nestrpna. V Novi Gorici prodajajo meso dolenjske živine za 30 din pri kg ceneje kot v Novem mestu. V Trbovljah je te dni cena. govejega mesa padla na 220 dni (prvovrstno blago) in na 170 din (drugovrstna kvaliteta), v Brežicah celo na 200 in 160 denarjev, v Sevnici na 210 in 170 din itd. In pri nas? Odgovore naj prizadeti, potrošniki so svoje že povedali. Oglasili naj bi se pa tudi kmetje, po čem prodajajo živino mesarjem in kakšno blago jemljejo ti od njih. Odgovori in pojasnila, pa naj bodo kakršnakoli že, nas lahko samo približajo rešitvi oz. odgovoru na pomembno vprašanje: ali lahko damo. na trg več mesa in po nižjih cenah? Mislimo, da bo odgovor pritrdilen. In samo tak bo tudi v skladu z načeli letošnjega družbenega plana. Preveč obolenj in nesreč Kje so vzroki številnih pojavov bolezni in nesreč pri delu v novomeškem okraju — število izgubljenih dni zaradi bolezni in nesreč je iz leta v leto večje — Seminar: pomoč komisijam za higiensko-tehnično zaščito v podjetjih Komisija za higiensko - tehnično zaščito pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu je lani večkrat obravnavala probleme higiensko - tehnične zaščite ljudi v proizvodnji ter na podlagi poročil, ki jih je dobila od komisij v gospodarskih organizacijah in 'udi sama ugotovila, zaključila, da nekatere komisije za higiensko — tehnično zaščito v gospodarskih organizacijah delajo dobro. Miha Počrvina, direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Za odstranitev tovrstnih napak: so bila v letu 1956 dana tudi precejšnja finančna sredstva, seveda le v nekaterih podjetjih, medtem ko jih je še veliko, ki se za to vprašanje secev. S tem je oškodovan delavec, ker se mu zmanjšajo prejemki — hranarina, v podjetju pa trpi proizvodnja. Če bi upravni odbori take pojav* obravnavali s človečanskih, pa tudi iz finančnih vidikov, bi prav gotovo spoznali, da bolezni in poškodbe povzroča jo veliko škodo delavcu, podjetju in skupnosti. V drugih primerih vidimo, da bi se 7. malenkostnimi stroški zboljšali pogoji dela, dobri pogoji dela pa povsod dajejo dobre rezultate v proizvodnji. Niso redki primeri, ko se nesreče dogajajo na istem delovnem mestu, pri istem stroju, večkrat celo z isto poškodbo — največkrat prstov na roki —, vendar, odgovorni tovariši v gospoda r*kih organizacijah s pomočjo strokovnjakov ne skušajo analizirati vzrokov morebitnih napak pri stroju, ki povzročajo nesreče: pomanjkljive ali $ nezadostne zaščitne naprave* nepravilno ravnanje s strojem itd. V kovinski stroki je veliko nesreč pri delu a brusilnimi stroji, pri varjenju z avtoge-ničnimi aparati, v kovaenicah pri oblikovanju iarečega železa itd., ]ro drobni'.: železa poškoduje delavvu'*v..o, v splošnem Pravilniku o HTZ in specialnem pravilniku za obdelavo kovin je določeno, na katerih delovnih mestih morajo delavci imeti osebne zaščit- Ekonomska srednja šola za člane Zveze borcev 1. marca 1957 se bo začel dopisni tečaj za srednjo ekonomsko izobrazbo, ki bo trajal 3 leta. Vsako leto bodo izpiti za posamezne predmete prvega, drugega in tretjega letnika. Tečaj organizira Glavni odbor Zveze borcev. Pri Okrajem odboru Zveze borcev v Novem mestu sta v ta namen že organizirani kadrovska in pedagoška komisija. Njune naloge so v glavnem: izbira kandidatov in vsestranska pomoč kandidatom pri privatnem Individualnem študiju. Namen tečaja je dokončno usposobiti delovne, vestne in požrtvovalne člane ZB za uresničevanje važnih nalog v raznih ustanovah, podjetjih in obratih, kjer so že daljšo dobo izvrševali svoje delo. V ta tečaj se morejo vključiti člani ZB, ki Imajo dovršeno nižjo srednjo šolo, osemletko ali temu podobno izobrazbo (obrtno šolo itd.). Zadnji rok prijave je februar 1057. Pozivamo vse ustanove in podjetja, da seznanijo s tem razpisom svoje delavce in uslužbence, ki naj se zaradi nadaljnjih navodil takoj zglasijo pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Novem mestu. Okrajni odbor ZB Novo mesto ne predmete: usnjene predpasnike, usnjene rokavice, zaščitna očala itd. Najbolj nerazumljivo je, da nekatere zaščitne predmete v kovinskih delavnicah imajo, vendar jih pri delu ne uporabljajo. Odgovor obratovodje je navadno tak: »Saj sem mu rekel, da mora uporabljati zaščitne predmete, pa jih noče«. Nekatera podjetja so ta vprašanja prav lepo in zadovoljivo rešila. V tekstilni tovarni v Novem mestu je komisija za HTZ n. pr. pregledala vsa delovna mesta, določila zaščitne predmete in nato sestavila pravila, ki jih je predložila delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. Delavski svet je pravila HTZ pregledal in potrdil; s tem so postala za podjetje zakon. Pravila vsebujejo tudi kazenske določbe, s katerimi se kaznujejo delavci, ki zaščitnih predmetov ne bi uporabljali. Taka pravila bi morale imeti vse gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo. Podatki o nesrečah in boleznih oziroma izpadu iz dela nam kažejo, da je število izgubljenih dni zaradi bolezni iti nesreč v primerjavi z letom 1955 močno naraslo. Samo v prvem polletju 1956 za približno 10.000 delovnih dni! Točnih podatkov iz leta 1956 še nimamo, ker zaključujemo poslovno leto 1956 šele 15. februarja, vendar nam že prvo polletje 1956 kaže, da nismo veliko storili za izboljšanje delovnih pogojev. Da bi pomagali komisijam za higiensko - tehnično zaščito v podjetjih (na območju na- M od tem ko se pri nas zavijamo v debele plašče In najraje opazujemo zimske lepote izza toplega zapečka, našim tovarišem vojakom In oficirjem v odredu JLA v Egiptu ni hladno. Od prvega dneva, ko so prišli v Egipt in na tla Sinajske peščene puščave, so domačini vzljubili naše vojake in oficirje. Le poglejte, kako prisrčno so se naši zapletli v pogovor z dvema felahoma, egiptovskima kmetoma, na Sinaju. šega okraja jih je 46). smo organizirali enodnevne semiu^rr je, na katere smo povabili tudi predsednike UO ali DS. Ti seminarji bodo za občino Trebnje, Mokronog in Mirno na Mirni 6. II. od 8- do 18. ure, za občino Šentjernej in Kostanjevico — Podbočje v Šentjerneju 13. II. od 8. do 18. ure, za občine Črnomelj, Metlika in Semič v Črnomlju 20. II. od 8. do 18. ure, za občine Straia, Dol. Toplice in Žužemberk, v Straži 5. III. od 8. dč> 18. ure, za občino Novo mesto pa 27. II. od 15. do 19. ure in 28. II. od 15. do 21. ure. Ker imajo seminarji nameri pomagati gospodarskim organizacijam in komisijam pri reševanju tozadevnih problemov, pozivamo vse odgovorne voditelje podjetij, da zagotov« udeležbo na seminarjih. Miha Počrvina ZMAGA »KREMENA« Rudniki nekovinskih rudnin KREMEN so izpolnili in presegli plan za 1956 premalo zanimajo, tako da komisije, čeprav želijo, da bi se stanje glede bolezni in nesreč v njihovem podjetju izboljšajo, ne uspejo. Večkrat bi z malenkostno izboljšavo, zasteklitvijo v oknih, popravilom vrat, ki se slabo ali pa sploh ne zapirajo, lahko preprečili prepih v marsikateri delavnici, ki povzroča prehlade. Delavci, ki delajo pod takimi pogoji, obolijo in nekateri bolehajo tudi po več me- Za 44.200 ton pesi*a in drugih rudnin se je lami zavezal delovni kolektiv novomeškega podjetja »Kremen«. To je nad 3.000 vagonov proizvodnje po količini. Vso to količino je bilo treba nakopati, očistiti, prepeljati na postajo dn odpremiti v razne kraje v Jugoslaviji in v štiri tuje države. Družbeni načrt je bil res velik, toda pri »Kremenu« so ga navzlic temu zmogli in še celo presegla: po količini za Naš izvoz in uvoz v letu 1956 Naš izvoz se je v letu 1956 povečal nasproti letu 1955 ea 25.3 odstotke in je po vrednosti znašal 96 milijard 439 milijonov din. Po količini je bil lanski Transfuzijska postaja v Novem mestu že deluje V soboto 26. januarja dopoldne je začela delati v spodnjih prostorih kirurško-ginekološke-ga oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu nova transfuzijska postaja. Pod vodstvom dr. Uroša Tršana in medic*, sestre Marice Lukičeve je dalo kri 10 uslužbenk in uslužbencev raznih oddelkov bolnišnice. Poiz-kusno oz. prvo dajanje krvi v novi transfuzijski postaji je dobro uspelo. Ureditev domače transfuzijske postaje je za nadaljnji razvoj zdravstvene službe na Dolenjskem in zlasti za potrebe splošne bolnišnice v Novem mestu velikega pomena, o čemer bom« v kratkem obširneje poročali. izvoz večji od predlanskega za 67.410 vagonov. Povprečna dosežena cena za vagon izvoženega blaga je bila 10.000 din višja ko* prejšnje leto. To pomeni, kot prejšnje leto. Uvozili pa smo lani za 141 milijard 754 milijonov, dinarjev blaga, to je za 9 milijard 466 milijonov več kot prejšnje leto. Navzlic povečanemu izvozu se je lani zmanjšala pasiva naše trgovinske bilance za 10 milijard dinarjev. Pasiva trgovinske bilance za lani je pokrita do višine 70 odstotkov z uvozom blaga iz tako imenovane tripartitne pomoči naši državi, ostalo razliko pa bo treba kriti 7. dohodki raznih uslug in s posojili. Jutri bo plenum CK ZK Jugoslavije Jutri se bo sestal plenum CK Zveze komunistov Jugoslavije. Sklepal bo o sklicanju VII. kongresa ZK Jugoslavije in razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi s pripravami za kongres. 2 odstotka, po vrednosti za 4 odstotke. Odpremili so 45.000 ton peska, bitumena in marmorja! V prvi polovici leta pri »Kremenu res niso bili zadovoljni 2 izpolniltvijo svoje proizvodnje. Odpremili so komaj 15.000 ton. Vzrokov je bilo več, med glav-nimti pa slabo vreme, »ima in podobne ovire. Zato je bilo treba napeti vse sile, da so lahko odpremili dvakrat več kot v prvi polovici leta. Tehnične in druge ovire med letom Razumljivo je, da odjemalci zahtevajo čedalje borj kakovostno blago. Pni proizvodnji kremenčevega peska je zato najbolj važno čiščenje peska od drugih primesi, zlasti zemlje. Zmogljivost njihovih pralnic je pa bila premajhna za povečan načrt. Prav ko so pripravili načrte za izboljšavo pralnic, so se pojavile težave v peskokopih in vse to v najlepših poletnih mesecih. Da ni produkcija zastala, so izkoriščali tudii pesek, ki je imel velik odstotek primesi, včasih celo do 40 odstotkov. Najprej so izboljšali pralnico v Novem mestu tako, da je ta dala oktobra že 4.125 ton peska (v, januarju samo 1000 ton). Takoj na to so se lotili še pralnice v Mokrem polju. Pri tej so pred mehanizacijo obrata zaposlovali 70 ljudi pri mesečni zmogljivosti 700 ton. Po preurediltvi pa se je zmogljivost povečala na 1.800 ton mesečno, v njej pa dela sedaj le 15 ljudi. Ostale delavce so lahko zaposlili na drugih delovnih mestih. Ko so odprli še nove peskokope, se je ... »Tiha in nema se vije krog me luč sije še tam izmed vej, Krka se vije poča kakor vodice, sredi te reke časi hitijo... Dragotin Kette, poet dolenjske metropole bi danes povedal kako drugače? Ne; en sam ovite bregove Krke bi mu.spet navdahnil in mehkobe — taiko, kakršna je dolenjska sta in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja si naprej .... Adijo, adijo! — Kakor meglice, Morda na veke, ljuba, adijo!« je zapisal in te naše prečudovite domače zemlje. Mar pogled na zasneženi Breg in v beli objem toplo, ljubečo pesem, polno občudovanja zemlja... (Posnetek: Fototehnlka, Novo mesto) proizvodnja zelo povečala. Re-t kord so dosegli v oktobru, ko sa odpremili 6.300 ton! Marmor odlične kakovosti Lani je podjetje odprlo, no* peskokop livarskega peska V Srebrmčah, kjer so večje zalog« te rudnine. Pničeli pa so izko-riščaiti tudi ležišča kremenčevega kamna pri Mirni. To j» kvarcit,- kamen, ki vzdrži do 1.800 stopinj vročine. Potrebujejo.ga za izdelavo visoko vzdržljive samotne opeke za.oblaga« nje topilnic železa. Glavna odjemalca sta žele-zolivarni Jesenice in Store za svoji samotami. To surovino smo prej uvažali. Strokovnjaki so več let iskali po vsej državi tako rudnino, pa j» niso mogld odkriti. Podobno nahajališče je še v Makedoniji, samo da je kamen slabše kakovosti kot pa pri Mirni. »Kremen« je lani prevzel tudi podjetje »Marmor« v Gradacu in odkrivanje nahajališč marmorja pri Adlesičih. Marmor v obeh krajih je odlične kakovosti in tekmuje z najboljšimi marmorji v Evropi. Lahko bi ga prodali, kolikor bi ga imeli. Izkoriščanje pa je šele v razvoju. Podjetje* »Kremen« bo »kušalo zlasti povečati izkoriščanje pri Adlesičih, kjer so zaloge izredno velike, izkoriščanje je lažje, marmor pa je prvovrsten in izredno lep. Podjetje bo letos postavilo v bližini barake za delavce. Glavna ovira, da se izkoriščanje (Nadaljevanje na S. strani* VREME ZA CAS OD 1 DO 10. FEBRUARJA Tadavine (pretežno sneg) pričakujemo v začetku druge polovice tega tedna in proti koncu prihodnjega tedna; vmes 2—4 dnevno razdobje suhega oz. jasnega vremena. Temperatura bo padla In pričakujemo v toku enega tedna, nastop hudega mraza. (Napoved priredil V. M.) (Stran 3 • dolenjski list« Stev. 5 (359) Kako si uredim kmetijo Malo je kmetij, ki gospodarsko in načrtno izkoriščajo svoja zemljišča in vnašajo v svoje gospodarstvo pridobitve sodobne kmetijske znanosti. Naša kmečka gospodarstva se razvijajo bolj po izkušnjah, ki so sicer cesto dragocena, kot pa po izdelanem programu, v okviru katerega kmetovalec s pravilno organizacijo in povezavo svojega gospodarstva s splošnim in zadružnim razvojem vas4 vnaša zavestno tehnični in socialni napredek v svoje gospodarstvo. V tem članku, in nadaljevanju, bom nanizal nekaj Strokovnih navodil za naše kmetovalce, upoštevajoč, da se mora tudi naše kmečko gospodarstvo razvijati v smeri socialističnega razvoja vasi. Naloge, ki si jih pcstavlja-ms pri urejevanju posestva, so kratkotrajne in dolgotrajne. S prvimi dosežemo uspehe km«lu, ko smo začeli ukrepe izvajati. Te naloge tudi ne zahtevajo posebnih predpriprav. Dolgotrajnejše pa zahtevajo razmišljanja in točnega načrtovanja in so vezane skoraj v vseh primerih na kolek-r tivno delo. Naravni pogoji odrejajo temeljno smer proizvodnje Pod naravnim; pogoji razumemo predvsem podnebje in talne razmere: količino svetlobe in toplote, ki je kmetiji na razpolago, množina padavin in njih razporeditev, vpliv vetrov, zgodnjih in poznih mrazov, »lane itd. Glavna podnebni pogoji se spreminjajo le tekom tisočletij. Z njimi se nekako odreja tudi način izkoriščanja zemljišč. Tako odpade od skupnih 962-594 hektarov kmetijskih {»ovršin v LRS po popisu iz eta 1951, na površine pod travno ruso 643-112 hektarov aH 66 odstotkov kmetijske površine. V novomeškem okraju je razmerje podobno. Način razvrstitve posameznih kategorij zemljišč je posledica vremenskih razmer. V Sloveniji in v novomeškem okraju, ki ima dosti padavin (v LRS povprečje od leta 192b do 1940 — 1.408 mm, Novo mesto nekaj nad 1.200 mm) in so- Slovenec, sodnik v Clevelandu guverner ameriške države-Oh*o Frank Laus-che, ki je tudi slovenskega rodu, je imenoval za ob&inskega sodnika v Clevelandu Avgusta Prijatelja. Prijatelj j« sin slovenskih naseljencev, star 43 let. Kot pravnik je bil že do sedaj v službi mesta Clev&land. Za njegovo imenovanje na položaj občinskega Sodnika s© se potegovali tamo S-nji Slovenci. ING. RADO LINZNER: razmerno visoko toplotno povprečje (9-2 Celzija), sicer trave izredno.dobro uspevajo. Tega ne smemo pozabiti, sicer jo pa že vsakemu jasno, da smo prav zaradi tega živinorejska dežela. Tla so važen, vendar ne odločilen činitelj gospodarstva na kmetiji. Danes lahko s sodobno obdelavo, gnojenjem, apncnjem, pravilnim razporejanjem rastlin, dosežemo na vsaki vrsti zemlje zadovoljive uspehe. Odločilen činitelj za smer proizvodnje so le vremenske razmere. V okviru teh imamo tudi pri 1X33 kolikcr toliko ustaljeno smer proizvodnje, ki jo lahko le deloma spreminjamo 7. uvajanjem novih in donosnejših posevkov ali rast- lin in s pravilnejšim izkoriščanjem površin ter boljšo organizacijo. Predc-u preidemo na urejevanje kmetije, moramo poznati površine, s katerimi gospodarstvo razpolaga. Vsok kmetovalec mora imeti posestni list Iz posestnega lista, ki ga kmetovalec dobi na katastrski upravi, ugotovi dejansko stanje površin, pripadajočih posestvu. Mnogi gospodarji pa imajo le stare posestne liste, nekateri celo iz prejšnjega stoletja, zato se dostikrat podatki iz katastra ne ujemajo s stanjem v naravi. Kjer je bil včasih vinograd, je dane3 gozd, kjer je bila njiva, je danes travnik ali pašnik itd. Teh sprememb je mnogo. Kmetovalce mora najprej u- gotoviti, kakšno je dejansko stanje njegovih površin, potem pa se lahko loti izdelovanja načrta za gospodarjenje. Spremembe mora prijaviti katastrski upravi, ker je to važno za odmero dohodnine. Prva naloga je torej, da na osnovi posestnega lista ugotovimo dejansko stanje površin. Nato preidemo k odrejanju razmerja med rastlinsko in živalsko proizvodnjo. Osnovna misel, ki nas mora pri tem voditi, je ohranjevanje in povečavanje rodnosti zemljišč. Pod rodnostjo razumemo sposobnost zemlje, da nudi in ohrani rastlinam hranila in drugo, kar potrebujejo za rast, in da na takšni zemlji s pridajanjem hranil in drugih sredstev ter z delom lahko vedno več pridelamo. (Se nadaljuje) »Pričakujte novih naročil!« Mizarsko podjetje PODGORJE v Šentjerneju je bilo ustanovljeno leta 1951. Lepi delavniški prostori in skladišča so zrasli iz nekdanjih zanemarjenih žre Ti O :=i '21 1 > N 5 Ji n ni 9-$ '- >j> a. f 1946 334 247 2592 4428 1947 419 296 445 4237 1948 393 343 492 3733 1949 230 3B1 298 3408 1950 342 365 205 3779 1951 618 618 357 3877 1952 637 689 410 4013 1953 711 797 412 7337 1954 559 903 461 4212 1955 596 789 476 4343 Skup. 4839 5428 6148 43367 Od gornjega pripada je bilo rešenih predmetov: kazenskih 4651, civilno spornih 5132, izvršilnih 5096. zemljiško knjižnih, zapuščinskih in drugih nespornih zadev pa 43.144 Poleg teh stvari je imelo sodišče v tem obdobju še v delu zadeve pravne pomoči od drugih organov, po številu približno 200Q primerov, dalje je bilo okrog 10.000 overovitev, od leta 1954 dalje pa še kazenske poizvedbe. Poleg tega je sodišče sprejemalo ob uradnih dnevih na zapisnik nešteto tožb in predlogov, dajalo pravne nasvete in drugo. Vse to delo je v tem obdobju opravljalo 4 do 5 sodnikov in 15 do n administrativnih in zemljiško knjižnih uslužbencev, na kazenskih in civilnih obravnavah pa je sodelovalo od 60 do 90 sodnikov porotnikov. Po strukturi kriminalitete je sodišče obravnavalo lažja kazniva dejanja, kot so žalitve in obrekovanja, ki predstavljajo približno eno tretjino pripada, lahke telesne poškodbe, navadne in male tatvine ter drugo. Razmeroma manjši odstotek kaznivih dejanj se nanaša na težje primere tatvin in telesnih poškodb, v kolikcr spadajo v pristojnost okrajnega sodišča. V obravnavanih civilnih sporih je bilo največ tožb zaradi predmetov manjše vrednosti med 5 do 20 tisoč dinarjev. BiH so raznovrstni imovinski spori, bolj ali manj zamotani, pri čemer so bile najbolj dolgovezne tako imenovane statusne pravde o priznavanju očetovstva, nekaj let tudi razvezne pravde. Pripomnim pa, da je od pripadlih kazenskih primerov bilo možno približno eno tretjino rešiti' s poravnavo pred začetkom glavne obravnave, kar velja za zasebne in predlagalne delikte. Pri civilno spornih zadevah je stvar drugačna. S sodbo na podlagi sporne obravnave je bilo rešenih ena tretjina primerov, ostalo pa s priznalnimi in zamudnimi sodbami, s poravnavo, mirovanjem postopanja, umikom ali kako drugače. Seveda pa tudi pri drugačnem načinu reševanja ni bilo moči varčevati s časom, ker je bilo potrebno stranke včasih dalj časa prepričevati o neumestnosti pravdanja. Delo na sodišču ni bilo brez težav. Imeli smo razne objektivne težave in slabosti, kot pomanjkanje sposobnega administrativnega kadra. Kljub temu pa so sodniki in uslužbenci vse te težave z uspehom obvladali, ker so delali tudi preko uradnih ur. V stiku z lludstvom in kljub stalnim porastom števila predmetov, često zelo delikatnih iz političnega stališča, so se naši sodniki znašli pri vsakodnevnem delu in pravilno reševali stvari, Čeprav so včasih sodili v sporih ln odnosih, ki še niso bili urejeni z novimi zakoni. V sklopu našega pravosodja igra važno vlogo sodelovanje državljanov pri izvajanju sodstva, to je porota. Tu ne gre za poroto, kot je ta v nekaterih državah na Zahodu, marveč za socialistično obliko demokratičnega sodelovanja državljanov pri izvajanju državnih poslov. Sodno porot-niški kader okrajnega sodišča v Novem mestu je štel stalno okrog 90 sodnikov porotnikov, zaposlenih v raznih vrstah našega socialističnega gospodarstva, ljudske oblasti, prosvete ter v privatnih poklicih. Pestrost sodno perotniškega ka-. dra je jamčila, da je sodišče pri svojem delu lahko uspešno in pravilno reševalo toko-če naloge. Na obravnavah zaradi kaznivih dejanj mladoletnikov je predsedništvo redno vabilo porotnike iz vrst naših prosvetnih delavcev in osebe, ki delajo v mladinskih organizacijah. Zlasti so bile aktivne v mladinskem kazenskem sodstvu naše žene, ki so imele pravilen čut pri izrekanju kazni in vzgojno poboljševalnih ukrepov. Disciplina sodnikov porotnikov glede prihajanja v službo, je bila nekaj časa v letih 1949 do 1952 nezadovoljiva. Izboljšala pa se je v letu 1953, tako da je sodišče od tega časa dalje 7. nekaj izjemami lahko pričelo delo v razpisanem času. To splošni oceni ugotavljam, da je bila kvaliteta sodno porot-niškega kadra in njihova disciplina prihajanja v službo radovnl jiva. (Se nadallulrt »dolenjski list- Stran S Naši vojaki v Sinaiski Borba s peskom in minami — Izredna požrtvovalnost in strokovna usposobljenost niki miru — »Domovina spremlja naše korake« Pokor- Puščava ne pozna letnih dob, vsaj ne takih, kakor srno jih vajeni mi: v nji ni* drevja, s katerega bi v oktobru odpadalo listje, v nji ne raste cvetje, ki bi od-cvetelo ob koncu poletja, v nji ni ptičev, ki bi odleteli na jug. Puščava je samj pesek, razgrnjen v nedogled. Pesek živi, prinašan od vetrov. Pesek ni prijatelj ljudem. Pesek ljudje krotijo, premagujejo. V borbi s peščenim prostranstvom so se pripadniki našega odreda v Egiptu naučili krotiti puščavo. To, o čemer želim pisati, so prizori iz življenja mojih tovarišev vojakov in oficirjev, ki so korak za korakom krčil prehode skozi si-najska brezpotja. Vse majhne železniške postaje na svetu so podobne druga drugi. Eno ali dve poslopji, nekaj prebivalcev in redki vlaki, ki se na teh postajah ustavijo ali pa ne. Porušena ali uničena so si ta majhna, samotna naselja še bolj podobna. Zato sploh ni kaj zanimivega povedati o nekdanji postaji Mazar, ki stoji 110 kilometrov od El Kantare in Sueškega prekopa na vzhodu. Ona je- danes enaka, kakor so postaje na progi pred njo; Baluza, Gilbana, Rumani, Birsemano. Vse so si danes tako podobne, da ni med njimi nobene razlike in se mi zdi, da stanovitna, na vsakih 10 kilometrov ob razdrti progi srečujemo eno in isto postajo, uničeno do temelja, porušeno na bti način, oropano slehernega sledu življenja. Tudi tukaj, v Mazaru, boste zaman čakali, da zaslišite človeški glas, da uzrete človeka, zaposlenega s čimer koli. da srečata igrajoče se otroke, skratka, da opazite vsaj sled tistega, čemur pravimo običajno, vsakdanje življenje. Prebivalci Ma-zara sb zginili, zginiila so njihova ognjišča in njihove strehe nad glavo. Mazar je novo pričevanje o nedavni vojni vihri na Sinaju. V svojem napredovanju proti El Arišu in demarkacijski črti so deli našega odreda prišli 1. januarja v Mazar. Tukaj je danes njihovo začasno taborišče, v pričakovanju ukaza o nadaljnjem premiku proti vzhodu. Britanski in francoski napadalci na Egipt in njegovo svobodo so se umaknili že pred tedni, potem ko je Organizacija združenih narodov s podporo skoraj vseh držav na svetu obsodila njihovo agresijo. K umiku je bil pozvan tudi Izrael, ki je šel v žerjavico po kostanj za svoje »zaveznike«, nato pa osramočen spoznal, da je potegnil v vsej pustolovščini krajši konec. Navzlic jasnim obsodbam skušajo Izraelci zadnje dni izsiljevati OZN, da bi dobili kot delež za svoj napad na svobodoljubni Egipt nekakšne pravice v Gazi. Sile OZN, ki so jih dale tej svetovni organizaciji na razpolago njene članice, so medtem v Egiptu prevzele že skoraj celotni polotok Sinaj in sledijo še naprej umikajočim sc Izraelcem. Med njimi je tudi odred Jugoslovanske ljudske armade, ki je doslej zgledno izpolnjeval postavljene naloge komande združenih sil OZN in znova dokazal, da naše težnje po miru in svobodi vseh enakopravnih narodov niso papirnato besedičenje. V zelo težkih pogojih so naši vojaki napredovali za izraelskimi silami, ki so na Sinaju uničile vse ceste in železnice, porušile mnoge vasi, naselja, postaje itd. S prevodom izvirne reportaže, ki jo je za Narodno Armijo napisal major Mehmcd Tockić, seznanjamo naše bralce z življenjem in delom naših tovarišev vojakov in oficirjev v daljnem Egiptu, kjer častno zastopajo našo domovino. B ila je ura odhoda k počitku, ko smo prišli do prvih skupin naših enot. Stražar, vojak Ivan Pelerovič, je dvignil zapornico in nas vprašal mimogrede, kaj je .novega v taborišču odreda v El Balahu. Nadaljevali smo pot do glavnine, ki je utaborjena v globeli med peščenimi hribi. V puščavi se izredno naglo znoči in mrak traja komaj nekaj minut. Zato smo že kar v dobri temi prešli zadnje tri kilometre do Mazara. Pred vhodom v taborišče nam je za-donela nasproti vojaška pesem. Melodija se je razlegala čez peščane planjave, glasna in nekako posebno nova, doslej neslišana pesem vojakov, ki imajo za sabo 80 kilome-tnov spopada s peskom, borb s porušenimi komunikacijami in minskimi polji in ki so, ne brez vzroka, ponosni, kajti poudariti moramo, da ni bilo ravno lahko in preprosto iti vzdolž sinajske komunikacije pred nekaj več kot mesec dni. Asfaltirana cesta El Kambara — El Ariš je bila na razdalji Džip je obstal — pesek v ležajih, okvare stroja ali kaj? Vešče roke so hitro popravile napako, mudi se naprej. Povelje komande je treba uresničiti za vsako ceno. Vsenaokoll pa sam pesek, pesek in sledovi uničevalnega besa umikajočih se napadalcev... 80 kilometrov kratkomalo dvignjena od tal z noži buldožera in razsekana na kose. Od nje je ostal samo črn, razdra-pan pas v rume nosivi puščavski planoti. Naši vojaki so morali korak za korakom premagovati pesek, hkrati se pa učiti, da ga bodo v prihodnje še učinkoviteje premagali. Spočetka so vozila počasi go-mezela po peščenih zametih, danes pa v oddelku ni šoferja, ki ne bi znal, kako je treba izvleči avtomobile, ki so obtičali v pesku. Sedaj že nobein šofer ne bo pustil, da mu pesek zaustavi voz. S požrtvovalnostjo in delom so se pripadniki odreda prilagodili pogojem življenja, v kakršnih doslej še nikoli niso bili. Spalo je taborišče na postaji, ki je ni več; taborišče v Mazaru. Samo stražarji niso spali. In spal ni dežurni oficir, zamišljen ob knjigi, zraven električne luči v svojem šotoru. Zdramil se je Iz zamišljenom!, stopil na planoto in pogledal zvezde, razsute po nebu kot bleščeče srebrne žarnice. Pred šotorom smo govorili o Balzacu in o Sinaju, o porušenih komunikacijah in o miru, o uničeni postaji Mazar in o domovini. Potem smo skupaj z dežurnim, da bo imel družbo, šli pregledat straže. Na straži smo našli vojaka Zvonka Zoviča. Povedal nam je, da redno prejema pisma od doma. Pišejo mu, kako so ve-sefli, ker je prav njega doletela natloga, da s svojimi tovariši odide v Egipt in pomaga vzpostaviti mir. Sporočajo mu, da je dobro, če človek v mladosti vidi čim več sveta, kajti to vedno prav pride. Razgovor se je zasukal na pesek. »Težko je bilo prodirati po puščavi brez potov«, je do^al vojak Zovič. »Na nekaterih odsekih so bile prehodne smeri minirane in smo jih m»r«1i obiti ali razminirati. Toda«, le nadaljeval, »vsak večer emo po radiu poslušali vesti o našom pomikanju in nam ni bilo vseeno, ali bomo jutri šli hitreje ali počasneje.« Razumel sem, da je hotel reči: domovina je spremljala vsak naš korak z ljubeznijo, ali so potem sploh kakšne zapreke, ki bi jih ne mogli premagati! Poslovili smo se. Vojak je ostal na svojem stražarskem mestu, dežurni se je vrnil k svoji knjigi, mi pa smo zavili v svoje šotore. Taborišče v Mazaru je spalo. "v otorsko naselje na postaji Mazar je zjutraj spet oživelo. Vojaki so v skupinah vežbali. Edini brezposel-než je bil. »Sinajec«, majhen beduinski pes, ki so ga vojaki našli na postaji Bir Sclmana. Najprej je seveda prestal tako temeljito kopanje in čiščenje, kakor gotovo še nikoli pret v svojem pasjem življenju, potem pa postal stanovalec šotora poročnika Milana Milo-gore im njegove posadke oklepnega avtomobila. Čeprav so inžentret imeli pouk, so vendar našli nekaj časa in povedali nekatere podrobnosti iz svojega detla o dosedanjem prodiranju skozi Sinaj. Oficirji štaba našega odreda s komandantom polkovnikom Radoševičem pri proučevanju sprejete naloge učil njene sestavne dele in znova stopil pred komandirja No, ta mu je sedaj obljubil da mu bo ustregel ob prvi prt ložnotti. Ta priložnost se j* pojavila prav na Novega leta dan. Na 89. kilometru od Prekopa je četa odkrila minsko polje. V eni uri so odkopali 53 min in 8 od njh jih je demontiral vojak Ismet Jugo. Pa ni bil sam. Tudi mehanik Miloševič je ta dan, nedaleč od Bir Selmana, izkopal Hitro, v pičli uri, smo prevozili 30 kilometrov peska ln prišli na popravljeni del ceste proti Sueškemu prekopu, kajti priti danes do Sueškega prekopa ni nobena posebna težava. Tod? ko je naš odred šel izpolnjevat svoje naloge, na Sinaju ni bilo tako. Takrat ni- ti kilometer poti ni bil popravljen. Treba se je bilo spopasti s puščavo brez cest, s peskom, polnim odpora. Vojaki so hoteli premagati pesek; danes sem govoril z ljudmi, ki so se naučili, da ga premagujejo. To so moji tovariši, vojaki in oficirji iz našega odreda v Egiptu, tukaj, v Mazaru. Napredovanje skozi Sinajsko puščavo — na desetine in stotine kilometrov samo pesek, pesek In nič drugega. Pač: tam, kjer je bila nekoč asfaltirana cesta, so samo črni, razsekani koSčkl asfalta In uničene tračnice nekdanje železniške proge. To je vse, kar jt ttitr.lo za umikajočimi se Izraelci. Njihova zgodba se je začela s knjigo. Vsak vojak odreda je dobil za novoletno darilo knjigo. Nekaj zadnjih strani knjige je namenjeno, da nanje vojak zapiše najpomembnejše spomine jz časov svojega življenja v armadi. Prav na Novo leto je vojak Ismet Jugo zapisal v knjigo tole: »Prvi januar 1957 leta, 89 kilometer. Demontiral 8 min«. Povedati moram, da volak Ismet jugto nI inženirec ne miner, temveč šofer džipa. Toda že dolgo je v puščav: opazoval delo svojih tovarišev in-ženircev, spremljal vsako njihovo kretnjo pri razminiranju in hotel tudi sam poskusiti svoje sposobnosti pri tem delu. Komandir inženircev se jo temu odločno uprl in naštel sto razlogov proti, zlasti pa Isme-tovo neizurjenost za razminiranje. Toda šofer je bil bolj trmast, kot je menil komandir. On je eno od demontiranih min celo sam razstavil, pro- prvi dve mini v svojem življenju. Celo kuhar neke čete je lahko nekaj zapisal v svojo knjigo spominov. Sicer ni vpisal številko 8, kakor vojak Jug©, pač pa, kakor sam pravi, da je zadovoljen s »fanti«,. Na sto kilometrov poti proti Mazaru so inženirci doslej obvladali 25 minskih polj. Nekatera so razminirali, v neka-terjh odprli prehode. Zarad) strokovnega in pazljivega dela je tveganost malone povsem odstranjena. Tudi vojaki, ki nimajo tovrstne naloge, so se usposobili za uspešno opravljanje teh del, katera sod'jo med zelo nevarna. Bilo je poldne, ko smo zapustil! Mazar. Za nami je ostala postaja v puščavi, postaja, ki ima danes samo še ime, nič drugega. In ostalo je prehodno taborišče našega oddelka, čakajoč novih premikov in nalog. Pozdrav Dolenjcem iz Sinajske puščave El AriŠ, 19. januarja 1957 Upam, do ni vasice na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer ne bi ljudje slišali o delu jugoslovanskega odreda v Egiptu. Vsa poročila o dogodkih na Sinaju lahko slišijo vsak dan po radiu ali bero v časopisih. Kljitb temu vem, da jih zanima še marsikaj, kakor sem razbral iz pisem, ki sem jih dobil iz domačega kraja. Mi smo -tukaj zelo zadovoljni in veseli, pa tudi po~ nosni, da opravljamo tako važne naloge za ohranitev miru v svetu in za svobodo v Egiptu. Res smo imeli precejšnje težave pri delu, ker so bile porušene vse ceste in proge v tem kraju, gibanje po puščavskem pesku pa je bilo z našimi vozili težko. Poleg tega so bila mnoga puščavska področja posuta z raznovrstnimi minami. Tudi tega se nismo bali, vedno smo se zavedali, da smo vojaki mlade jugoslovanske vojske, ene najboljših armad v svetu. To smo tu' tudi dokazali. Vse nalooe, ki so nam bile zadane, smo vedno z veseljem in uspehom izpolnili. Tukaj na Sinaju je bilo od začetka precej pusto, ker je bilo vse porušeno: ceste, železniška proga in zgradbe. Tudi ljudi ni bilo. Sedaj pa se spet začenja živahno življenje. Obnavljajo ceste in druge ruševine, ljudje so se zaceli vračati na domove in se naseljujejo v krajih, ki smo jih mi osvobodili. Kakor vam je nemara znano, smo 15, januarja zavzeli in osvobodili El Ariš glavno mesto sinajskega polotoka. Ne mora si človek misliti in verjeti, s kakšno radostjo so na* prebirale tega mesta pričakali in sprejeli. Vse ljudstvo je bilo na ulicah in po vsem mestu so bile povorke Ceste so bile tako polne ljudstva, da sploh nismo mopii z avtomobili naprej. Nič drugega nismo slišali kot Tito, Naser, Jugoslavija in podobno. Nisem še naletel na človeka, ki ne bi poznal Tita; še tako majhni otroci, ki komaj dobro hodijo, so se zgrinjali okrog nas, nas pozdravljali in vzklikali: »Tito, Jugoslavija.« Takoj so jih bili polni naši avtomobili in se kar niso mogli ločiti od nas. Res so bih srečni in veseli, ko so nas videli, saj smo bili mi tisti, ki smo jim pregnali sovražnika in jim prinesli to, kar je najdragocenejšega vsakemu človeku, svobodo. Težko nam je bilo, ker ne znamo govoriti po njihovo in se le malo razumemo. Povem inim, da sem zelo zadovoljen in vesel, ker sem imel takšno priložnost, da sem lahko kot član jugoslovanskega odreda prišel v Egipt. Videl sem mnogo ■fveta tri važnih dogodkov. Svojim dragim staršem, bratom, sestram in vsem ostalim vaščanem Dragomlje vasi. kakor tudi vsem bralcem Dolenjskega lista pošiljam mnogo toplih pozdravov s Sinaja. Ivan Skof, V. P. 6000-8, Beograd DRUŽINSKA KRONIKA NOVOMEŠKIH GRIČARJEV — DRUŽINSKA KRONIKA NOVOMEŠKIH GRIČARJEV — DRUŽINSKA KRONIKA NOVOMEŠKIH GRIČARJEV — DRUŽINSKA KRONIKA VJlovenska književnost nima veliko pesnic in pisateljic kakor jih imajo druge in bogatejše književnosti. Kljub temu pa med tistimi nekaj imeni, ki jih pozna naša kulturna dediščina, ni mogoče preskočiti dveh vidnih imen: Zofka K veder, lika Vašte. Kakor je Zofka Kvedrova najraje zajemala snov za svoja pripovedna dela iz takratne življenjske stvarnosti, se lika Vašte toliko raje navdušuje za našo preteklost, ki ji omogoča, da oblikuje že zdavnaj umrle in pozabljene osebnosti, njihovo življenje in razmere, v katerih so živele, ustvarjale in končno zapustile oder življenja, puščajoč za sabo svetel ali mračen spomin. Ni dvoma, da ima pripovednik ki obla kuje svojo sodobnost v marsičem lažje stališče od pripovednika zgodovinskih romanov in povesti. Pripovednik, ki resnično stoji sredi svoje življenjske stvarnosti, ho toliko laže podal realnejšo in umetniško prepričevalne,! šo sliko ljudi in njihovega življenja z vso zamotano njegovo življenjsko problematiko kakor pa pripovednik zgodovinskih del. Na le-tega preži mimo drugih nevarnosti tudi ta, da bo nehote in nevede pristranski v umetniškem pri-kazovanjiu preteklosti, da v njegovem delu ne bo toliko objektivnega realizma, da se bo preveč ogrel le za nekatere upodobljenih oseb in prikazanih problemov in pri tem samo bežno omenil druge, ali pa jih celo namerno prikazal drugače, kakor pa so v resnici bili.'Kljub takim in podobnim nevarnostim pa vidimo, da se je lika Vašte s silno ljubeznijo poglobila v čas, njegovo problematiko, oseba in njihovo življenje in da se je še kar uspešno dot i pala do dokaj objektivne podobe takratnega življenja in ljudi. To je storila v svojem zadnjem zajetnem zgodovinskem pripovednem delu »Grič ar.j i«, ki so izšli kot 4. zv. Knjižriice Janeza Trdine v založbi sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto. Z »Gričarji« je pisateljica posegla v eno najbolj razgibanih obdobij naše preteklosti, v čas reformacije in protire-formacije. ali bolje rečeno: podala je sliko življenja v Novem mestu, njegovi bližnji in daljni okolici od nekako 1510. leta, ko se je rodil Jakob Gričar, glavna oseba te svojevrstne družinske kronike, pa do 1617. leta, ko je Jakobov sin Adam brez očetovega smisla za pridobivanje že zdavnaj opustil trgovino, se vrnil na kmete, umret pa je le prišel v Novo mesto. V teh sto in dveh letih se je v Novem mestu silno veliko dogodilo in še več spremenilo. Dvignila se jfi in propadla družina Gričarjev; bb njih pa je pisateljica razvrstila kar celo galerijo zgodoviinsko iz- pričanih osebnosti, ki so se za trajno zapisale v slovensko politično in kulturno preteklost. Gašper Gričar, podložnik novomeške kapiteljsko gosposke, ki je živel na samoti ool ure od Otočca, se je 1515 pridružil upornim kmetom, ki so naskočili grad Mehovo. V boju je i>adel. Njegovo ženo 'ri spovedi. Pozimi 1617 se je na lovu prehladil, kmalu nato pa podlegel pljučnici. Preživel ga je brat, bebavi Martek, ki je večkrat v memento vsega gričarskega prizadevanja presunljivo za-vreščal: »Mili s smo Gričarji!« Le tam daleč v Gradcu je ži- vela nova veja Gričarjev, Marijin in Montagnanin sin Gotard. ki je postal s pomočjo zvez svojega nezakonskega očeta plemič. Izneveril se je domači zemlji in postal dvorjan katoliškega samodržca Ferdinanda. Vnuk Gašperja Gričarja, kmečkega upornika, je postal steber prav tistega družbenega reda, proti kateremu se je Gotardov ded boril in pri tem izgubil življenje. Ob tej dokaj preprosti zgodbi, razvijajoči se precej premočrtno in brez glnbljih in dramatičnih zapletov, je pisateljica nanizala kopico oseb: kmetov, meščanov, ple-mičev, izobražencev, duhciv-nikov, beračev in bebcev. Nekatere teh oseb so življenjsko *K3 * j.-"« „ jV * - 'T* 3 l »ta*. ' polne, druge spet bolj medle, vsaka pa po svoje zanimiva. Tiste, ki so povsem plod pisatelj ičine ustvarjalne fantazije — na priliko berač in svojevrstni modrijan Matevž Korneder, pa nesrečni ln v svoji tragiki kar pretresljivi bebec Martek s teto Urško, ljubico opata Neffa — resnično zažive pred bralcem v vsej svoji človeški toploti in tragiki. Manj so se ji posrečile osebe, vzete iz resnične naše preteklosti kot na primer P. Trubar, Cvekelj. KJombner ali pa stiski opat Volbenk Neff. Povsem pisateljic ina je domislica, da je novomeški prost Polidor de Montagnana nezakonski sin Urške Gričarce in (Nadaljevanje na 4. strani) Ivan Koch: KUGA IN KOUILICE (Valvasor XV/459J « stran dolenjski ust Štev. 5 (355) Gospodinjski tečaj Pngt pust v SeEaSumberku V prvi letošnji številki Dolenjskega lista smo brali pod naslovom »Družbeno upravljanje v Suhi krajini« kiaj čudne izjave o razmerah v 'kmetijski zadrugi Sela—Sumberk, ki pa niso točne in reismične. Da bo javnost o stvari vsaj nekoliko poučena, smo prisiljeni odgovorit1. Bivši KLO Sela— Sumberk zastopajo v ObLO 2ežemberk trije odborniki in od teh sta dva tudi člana tukajšnje kmetijske eadruge. Ta dva bi morala biti poučena o razmerah v zadrugi in nam je zato nerazumljivo, kj* je naš proizvajalec Jože Strmec r.ašel sorodstvo v upravnem odboru. Ne vemo tudi, kako more trditi, da zadružniki nimajo pri upravljanju besede. Ce bi res rada pokazali evojo delavnost, zakaj se niti občnih zborov ne udeležujejo in je moral biti Badnji sklepčen le ob četrtinski udeležbi. Članstvo je tov. Strmeča izvolilo v nadzorni odbor. Kot predsednik tega odbora bi moral upravljanje zadruge poznati do vseh podrobnosti in članstvo seznanjati z vsem, kar jih zanima. Tako pa je v svoji namerni ali nenamerni poučenosti zvišal znesek predvidene izgube kar za en milijon. O vzrokih nastale izgube molči in ne pojasni, da ima zadruga približno 200.000 din tožbenih stroškov, nastalih zaradi malomarnega poslovanja prejšnjega knjigovodstva. Na žalost takim izjavam Operni solisti v Novem mestu Na »večeru opernih arij« v Novem mestu 22, januarja zvečer so nastopili solisti ljubljanske opere: Vanda Gerlo-vič, Ladko Korošec in violinist vrofesor Karel Rupel. Pri klavirju je nastope solistov spremljal Marijan Lipovšek. Večer opernih arij je bil prijetno kulturno doživetje za udeležence koncerta, ki niso varčevali s priznanji za, vsako točko posebej. Udeležba na koncertu res ni bila velika spr.čo ostrega mraza, toda tisti, ki so prišli na koncert, so bili zato prijetno nagrajeni, saj take umetnike redkokdaj slišimo in vidimo v Novem mestu. Na splošno željo poslušalcev koncerta je solist Ladko Korošec izven sporeda zapel še eno pesem, za kar je bil še posebej deležen burnega aplavza vseh navzočih. Takih nastopov v Novem mestu si še želimo. nasedajo tudi predstavniki naših oblasti in so potem njihovi odnosi do uslužbencev večkrat nepravilni in ne kažejo pravega razumevanja. Tako na primer sta zadnji dve leti potekli v znamenju revizij, ki so iskale milijon, katerega bi moral nekdo od uslužbencev poneveriti. Milijona niso našli, malomarnosti v knjigovodstvu pa tudi ne. Bodimo vendar enkrat odkriti, poglejmo 6i iz oči k/ oči brez zahrbtnosti in osebnega sovraštva. Da pa je upravni odbor delaven in resnično skrbi za dvig kmetijstva in gospodinjstva na vasi, nam priča pravkar končani kuharsko gospodinjski tečaj, katerega je obiskovalo 27 tečajnic in je bil 7aključen z ^epo uspelo kuharsko razstavo. Obiskovalce razstave so tečajnice razvedrile s kratkim kulturnim programom. Predstavnici Zavoda za pospeševanje gospodinjstva 'z Novega mesta pa sta zaključili strokovno delo z izčrpnimi predavanji o vrt- narstvu, kokošereji, mlekarstvu in prašičereji. Z diapozitivi sta pokazali pravilne in nepravilne odnose nas-ih gospodinj do teh panog kmetijstva. Kljub težko-čam je naša zadruga ta tečaj materialno podprla. 13. januarja je bil tudi ustanovljen odbor Zveze zadružnic, ki je prevzel vso nadaljnjo skrb ra dvig gospodinjstva v našem kraju. Upamo, da je upravni odbor s tem dovolj doka7.al, da ga te trenutne težave v delu ne ovirajo in bo z vztrajnim delom kuSal kmalu izravnati izgubo, saj kljub temu obratuje še vedno s lastil.mi aredsiLvi. Mirko Barle III Pripravimo pionirjem in cicibanom prijetne predpustne zabave! Zadovoljne se smejijo ob zaključku kuharako-gospodlnjskega tečaja — kaj se tudi ne bi, ko bo pa pridobile toliko koristnega znanja! cerkvi le živahno Po dolgem času se bralcem Dolenjskega lista oglašamo tudi iz Beie cerkve. Čeravno ni dosti slišati od nas, ni vse tako mrtvo kot kaže. Posebno mladina in prosvetno društvo »Krka« pridno delata. Mladina je v minulem letu priredila več predstav. 29. november je proslavila s kulturnim sporedom in mladinsko veselico. Za kulturni spored je poskrbelo PD »Krka«, ki je uprizorilo dramo v treh dejanjih »Vrtinec«, mladinci pa za veselico. Tudi 22. december, Dan JLA, je proslavila mladina v prosvetnem domu. Pripravila je pester kulturni spored in povabila predstavnike Zveze borcev. Eden od njih je pozdravil občinstvo in govoril o pomenu proslave JLA. Za govorom pa so sledile pevske točke in recitacije. Prosvetno društvo »Krka« ima zelo velike težave v dvorano. Oder je v zelo slabem stanju, nimajo pravih kulis ne zaves. Še slabše pa je v dvorani, ker se gledalci ne počutijo dobro na napol podrtih klopeh in deskah, ki nadomeščajo stole. Toda kljub slabemu inventarju in raznim te- žavam prosvetno delo lepo va-preduje in dosega uspehe kakor sosednja društva, čeprav imajo oni boljše pogoje in večje podpore kot PD v Beli cerkvi. Okrajnemu svetu Svobod se zahvaljujemo za dodeljeno podporo 10 tisoč dinarjev. To je bila prva dotacija našemu društvu. Na Silvestrovo 1956 je prosvetno društvo uprizorilo veseloigro »Kam iz zadreg«. Gledalci so se iz srca nasmejali in zadovoljni odhajali domov. Med studiranjem te igre se je opazilo, da je treba nekatere . zelo prositi preden sprej- mejo vlogo. Ožji odbor prosvetnega društva je skienil, da takih »ceremonij« ne bo več in bo take člane izključil iz društva. Zahvaljujemo se učiteljstvu, zlasti učiteljici Meti Kovačevi, katere vloga je zahtevala največ truda. XXX Lepo bi bilo, če bi nas kdaj obiskal potujoči kino. Zdaj je cesta že toliko dobra, da bi lahko prišel s svojim avtomobilom. Ljudje si ga zelo želijo, kajti razen prireditev domačega prosvetnega društva nimajo nobenega razvedrila. T. B. Niti mesec dni ni več do pusta, zato je skrajni ras. da mislimo na to. Ne na kakšno pustno norenje, temveč na lepo organizirano pustno ?abavo. Praznovanje pusta je ie stara stvar; tudi naš: predniki so pa praznovali. Skozi stoletja je ta praznovanje izgubilo svoj prx>otni, verski pomom. Danes gledamo na to kot na star narodni običaj, ki ga hočemo oteti pozabi v veispremenjeni obliki. Ne mislim govoriti o zgodovinskem razvoju pustnih šeg in običajev, niti o njihovih prvotnih namenih, temveč bi hotel povedati nekaj o pionirskih maškaradah, ki naj bi jih organizirala društva prijateljev mladine v posameznih krajih. Seveda bo kdo rekel, da to ni mogoče, da nima oblek in mask. Res je, toda ne izgubimo takoj volje! B;ti moramo pač iznajdljivi. Seveda ne gre, da bi na otroka navlekli ne vem BILA JE POMOTA V poročilu komisij« za pregled lokalov pri OLO Novo mesto, k,; je biio prebrano na deseti redni skupni seiU obeh zborov OLO i.n katerega del smo objavili tudi v Dolenjskem Jistu. je bila prvmrnfa. ki »e je vrinila pri sestavljanju poro-T**» navedba, da bife vinarske zadruge v Kostanjevi-Cj nima primerne točilne mize, nanaša na . ugotovitve komisije v gostilni Gregorja Klavža v Kostanjevici. Bife je imel točilno mizo. toda brez tekoče vode. Obe gostišči, to je bife i.n Klavž. sta potem, ko s* si dobil- odločbi 7.a odipravio napak, vse to tudi odpravil; in imata sedaj primemo urejena loka.la. To pa je dokaz, da j p bilo opozorilo komisije pravilno Itn da si? oib dobri vnjjti ca veViko stvari Izboljšati. Študentje bodo pomagali v počitnicah mladinski organizaciji pri dolu na terenu Mokronog za volitve v vaške odbore SZDL V zadnjem času sta bili v Mokronogu kar dve večji konferenci: očinskega odbora SZDL in občinskega komiteja 7 K J ter predstavnikov ostalih družbenih organizacij. Razpravljali sn o načrtu in izvedbi volitev V vaške odbore SZDL. Najprej bodo seje po vseh vaških odborih, na katerih bodo pregledali dosedanje delo, obenem pa pripravili načrte za bodoče. Oh-činskj odbor SZDL je sklenil, da hodo volitve od 11. do 17. februarja. Priprave na volitve sknšajo Izvesti tako, da ne bodo videti kot akcija, temveč d* bodo poživele delo vaSklh odborov. Na predvolilnih sestankih bodo razpravljali o vseh gospodarskih, političnih, kulturnih in socialnih problemih na območju vaških odborov, ter pri vsem tem poudarili vlogo SZDL. Člani SZDL morajo čutiti, da je to njihova organiza-rija in da mora biti prav SZDL pobudnik za vse delo na vasi. Ce bodo člani futili aktivnost vaških odborov, ne bodo več godrnjali, ko se pobira članarina, temveč, jo bodo raje sami plačevali. Ce bomo pred volitvami vse priprave dosledno izvedli, bodo novi odbori Se * večjo vnemo prijel; za delo. nilllllilllHIlllllllffilin Dajte sosedu ali znancu, ki še nima domačega tednika, naročilnico iz današnje številke. Hvaležen vam bo za uslugo! Na zadnjem sestanku Student* Skega kluba okraja Novo mesto, ki je li i J pred kratkim v LJubljani, so največ raz.pravljalj o delovanju Študentov v fasu semestralnih pofitntr. Glavna oblika počitniškega delovanja Studentov bo pomoč mladinski organizaciji ni terenu s poljudnimi in predvsem politično-ideološkimi predavanji. Predstavnik ok lmr novo mesto JoSe Hartman, ki .ie kot gost prisostvoval temu sestanku, Je navedel, da so mladini na vasi pa ludl delavski |n vajeniški mladini potrebna predvsem Ideotoska-politična ter strokovna predavanja, ki bodo prav gotovo imela uspeh, če hodo zanimiva in dobro pripravljena. Povedal Je, da so prav zaželeni sestanki r osmosol-ci na obeh popotnih gimnazijah v okraju. Posebno je apeliral na vse, ki bodo v počitnir.Ui v svojih domaČih kiejlh, da pomagajo mladinski organizaciji pripraviti občne zbore. TI so bili navadno zelo površno pripravljeni, zato tudi niso imeli pravega uspeha. o razgovoru o predavanjih ln predavateljih pa naslednje: seznam tem za ideolnSko-politična predavanja je že pripravljen (Izdelal ga je CK I.ms); Javiti se morajo ie se posamezniki, ki bodo pripravljeni predavati. Seveda se lahko pripravilo tudi strokovna predavanja; vsak predavatelj naj Lutkovni krožek v Stopicati V Stopičah že več let deluje lutkovni krožek, zlasti uspešno pa od lanskega septembra. Do Novega leta je našludiral tri predstave, ki so navdušile šolsko mladino in odrasle. Prva predstava -v letošnji sezoni je bila »Rdeča kapica«, s katero so gostovali tudi na Dolžu in v Podgradu. Druga uspela predstava, ki *e bila prvič uprizorjena za 29. november, je bila igrica iz življenja NOB »Tinček in Tonček*. Najbolj uspela in obenem najdaljša predstava lutkovnega odra sploh pa je bila »Sneguljčica«. S to igro je lutkovni krožek razveselil mladino osnovne šole in gimnazije, kakor tudi predšolske otroke. Da je »Sneguljčica < dosegla tako velik uspeh, so pripomogle nedvomno nove lutke, razsvetljava in lepa scena. Pri tej uprizoritvi smo videli, da bo treba kaj kmalu misliti na večji oder, kajti sedanji je premajhen za ta/ko zahtevno igro. ?®1 blagajna nima nabenega denarja, ker so bile vse predstave brezplačne, z izjemo gostovanj. Lutkovna družina bo zato morala v.prihodnje pobirati vsaj malenkostno vstopnino. m. bi obdelal kako zanimivo vprašanje iz svoje stroke. Vato so se javili posameznik', k] bodo pre-da-.aU v Šentjerneju, Gabrju. v Novoteksu in drugod. Sestavljeni sta bili tndl dve skupini Studentov, kl bosta pripravili sestanke 7 gimnazijet. v vsaki skupini so Študentje različnih fakultet, skupini pa vodita .lo/e Petrif (za novomeško gimnazijo) in Judita Plnt (za Črnomaljsko gimnazijo). Njihov cilj je: pogovoriti se s sedmoSolrl ln predvsem z osmo-Solel o visokošolskem Studiju. t> pogojih Studija, o delu Studentov-skega kluba, lahko p« hi pripravili tudi kak*no politicno-ideolo-ško predavanje. Ob koneu diskusije o tem vprašsnju Je bfl sore-jet sklep, da vsi Člani po motnostih v počltnieah* vsestransko pomagajo mladinski organizaciji v domačem kraju. V drugem delu sestanka so razpravljali predvsem o delu posameznih sektij kluba, predvsem kulturno-prosvetnih pa tmii športnih. Redno ?e dela moški pevski zbor, ki ima zelo dobrega zborovodjo In pridno vadi. Vodja sek-iije je apeliral na vse člane kluba, da se prljaviju v zbor, ker le zaenkrat še prešibek. Tudi folkloristi že dalj časa pridno vadilo. Glasbena in dramatska sekcija bosta v kratkem priveli ? rednim delom, nramatlki prioravljajn kar dve deli naenkrat, toliko Jih Je. Igrali bodo Lažnivcu in Vlo malo. Športna sekrUs ila pobuda igralcev, da gredo gostovat V bolnišnico, je najlepše izpričal izreden uspeh, ki so ga doživeli, namreč uspeh zanimanja in hvaležnosti gledalcev-bol-nikov, ki se jih j* čez sto nagnetlo v dx>oranico pljučnega oddelka; na nosilih so prinesli tudi neko ženo, k: je bila nekaj dni prej operirana, toliko je koprnela, da vidi igro. Na fkrom.nem odrčku brez kulis in scenerije se je razvijala igra v tesni povezavi med igralci in gledalci. Ni čudno, da je navdušenje gledalcev pritegnilo igralca za seboj in so zaigrali resnično sproščeno in doživeto. Predsednik društva Severin Šali je na začetku pozdravil gledalce in jim na kratko po-ja.sn.il Molierovo igro, na koncu pa se je igralcem v imenu, vseh pacientov zahvalil tor. Uderman, hkrati s prošnjo, naj še pridejo mednje. Tako se je že večkratnemu gostovanju društvenega pevskega zbora pridružila sedaj še igralska družina in priredila bolnikom resnično presenečenje in veselje. Vsem članom, poverjenikom in odborom Prešernove družbe! Prihodnji mesec bo V8 odbora Prešernove družbe. čimbolj poznati mnenje čla o nožem delu, vabimo vse Prešernove družbe, da nam svojo oceno in predloge gle vanja itd., tako za redne knjige, kot tudi za revijo Poverjeniki! Sporočite sanih članov in naročnikov go. Pohitite 7, delom, da bo le 5. marca in a tem orno tis vseh knjig. akolefrto zasedanje glavnega Da bi glavni odbor mogel nov, poverjenikov in odborov člane, poverjenike in odbore sporoče vsaj do 5. februarja de programa, opreme, poslo-knj'ine zbirke in dodatne »Obzornik«. nam takoj število doslej vpl-na posamezno dodatno knji-mo lahko zaključili vpisovanje godili tiskarni pravočasen na- Skrbimo za ptice cez zimo! Prav redko naletim na podeželju na ljudi, ki se jim ločne in prezeble ptice .smilijo, ko se zatekajo k hišam. Ponekod imajo ptice Učne hišice, redno založene z drobti-najni; tam je polno drobnih gostov ves dan. Takoj vidimo, da so tu dobri ljudje doma. Prav bi bilo, da bi ljudje take lepe navade posnemali. Vse drugače pa je s fazoni in 2 jerebicami ter z odnosom do njih. Pri nas 90 se fazani udomačiti in razmnožili ter opravljajo vse leto koristno delo po njivah. Sedaj, ko je sneg, nimajo po njivah kaj jesti, in postanejo največkrat plen roparic. Enaka je usoda poljskih jerebic. Le redki lovci in lovske družine hranijo pozimi to perjad. Ko pa zima mine, tarnajo lovci: »Kako je čudno, toliko jih je bilo, sedaj pa jih je dosti manj ali pa nič«. Mislim, da je lovčeva dolžnost, če je prevzel odgovornost za gospodarjenje z divjadjo, tudi pozimi skrbeti zanjo in jo krmiti. Žal pa se premalo naših lovcev te dolžnosti zaveda. —et DRUŽINSKA KRONIKA NOVOMEŠKIH GRIČARJEV — DRUŽINSKA KRONIKA NOVOMEŠKIH GRIČARJEV — DRUŽINSKA KRONIKA NOVOMEŠKIH GRIČARJEV — DRUŽINSKA KRONIKA (Prenos s 3. strani) etiškega opata Volbenka Nef-fa. 2e misel spraviti novomeškega proSta Polidorja v zvezo z Gričar j i, je iznajdljiva, čeprav z ničimer podkrepljena. (Grič-it. monte, montagna, montanino, montanaro, mnn-tagnardi, montagnola.) Tudi z jezikovne plati bi ji človek težko oporekal. Verjetna je. Lik teg;a novomeškega prosta, ki je proštoval od 1582 do 1604, je v glavnem človeško povsem negativen, kar precej' odgovarja zgodovinski resnici. Po Vaštetovi je plod divje ljubezni med Urško Gnčarco in opatom Volbenkom Neffom. Po materi ima sila močno in sloko koščeno postavo s silno voljo, ki je skupna poteza vsem Gričar jem, doseči za vsako Cstno svoj cilj, ki so si ga postavili. Montagnani se to posreči. Po šolanju v Italiji je postal duhovnik, nato kaplan, si pridobil vplivne zveze, kar mu je kasneje pripomoglo do donosnih cerkvenih prebend in končno do novomeške prostije. -Po očetu je podedoval čezmerno nagnjenost do seksualnega izživljanja. To in še marsikaj drugega ga je končno pripeljalo do ciničnega uživala vseh zemeljskih dobrot ln prav tako do umazanega spletkarjenja in zakrknjenega preganjevalca protesten tov, čeprav se je nekoč sam rinil mednje. Ta cerkveni dostojanstvenik, ki je bil v svojem bistvu pravi renesančnik in humanist v vulgarnem pome- nu besede, je po prikazovanju like Vaštetove oče šestero nezakonskih otrok. Pisateljica pa mu kljub senci, v kateri stoji in jo s svojim razbrzdanim življenjem le še povečuje, le pripozna neki čut za lepoto, za umetnost m znanost. Brez dvoma je Polidor de Montagna v »Gričarjih« izrazita postava, psihološko zanimiv lik, o katerem bi se dalo še in še govoriti. Vsekakor pa je tak. kakršnega je pokazala lika Vašte, življenjsko polnejši in prepričevalnejši mimo Detelovega v »Takšni so«. Hrbtenica vsega romana pa je nedvomno Jakob Gričar. Sin v boju za staro pravdo padlega Gašperja Gričarja si je s silno voljo in še večjo vztrajnostjo in nič manjšo prebrisanostjo in brezobzirnostjo znal ustvariti iz revščine kapital, ki ga je potem, ko se je povzpel v družbi, stalno povečaval in dejansko samo zanj živel. Ni se ustrašil prodati sestre Urške, samo da je čimprej postal svoboden in neodvisen od te ali one gospode. Z iznajdljivostjo pravega kmečkega, zdravega in v pridobitništvo usmerjenega razuma in nenehno delavnostjo se je dvignil do najuglednejšega meščana, ki je v Novem mestu uspešno trgoval, doma na Griču pa nič manj spretno kmetoval. Prebrisano je izrabljal domačo in tujo delavno silo. Jakob Gričar je lik žilavega in brezobzirno k svojemu cilju stopajočega kmečkega človeka-tlačana. Oklene se protestantizma nekaj zato, ker je na lastne oči videl moralno pokvarjenost katoliške duhovščine in njeno silno zakoreninjenost v n If V 1 \J P 1 mM V V! hI / Menih kot hotni klostrski muo (ilustracija iz »Gričarjev«) tostranskost, nekaj pa je podlegel mod t svojega časa. Mislim, da resnično globok vernik ni bil ne v katolicizmu ne v protestantizmu, pa čeprav je prebiral in trgoval in skrival nemške in slovenske protestantske knjige. Jakobu je bila taka ali drugačna vera le ena najkrajših poti do njegovega cilja: ustvariti si v Novem mestu največjo trgovino, z njo pa ugled, vpliv in oblast v mestni upravi-. Ubral je drugo pot kot njegov oče, ki se je z orožjem v roki hotel osvoboditi, a je ta poskus plačal 7. življenjem. Jakobu se je sreča pustila zajahati, potem pa jo je krenil, kamor je hotel, ker je bil dovolj prebrisan in odločen. Pravo njegovo nasprotje vidimo v sinu Adamu. Po očetu nima drugega kot postavo, telesno moč in barvo oči. Rojen v izobilju, ni znal ceniti očetovega dela, še manj njegove vztrajnost] in varčnosti. Ob-liznilo ga je meščansko-ple-miško življenje in vzdušje, v katerem je preživel svojo mladost. Za študij ni bil, še manj za pridobivanje; toliko bolj pa je znal razmetavati očetovo premoženje, saj to ni bilo delo njegovih rok. ne njegovega razuma. Po očetu in telii Urški ima le značilno gričarsko trmoglavo vztrajnost, ki se kaže v njegovem protestantizmu in nekem ponosu, da se ne prikloni ne pred prostom Montagnono ne pred škofom Hrenom. Njegov odnos do žene Marije, ki je sprva kar ponižujoč, se z leti uredi tako. da postane vsajf znosen, pač v skladu z njegovo življenjsko dozorelostjo in spoznanjem, da mora biti človek do svojega zakonskpga druga vsaj človeško uvideven. Vse bolj in bolj se v njem oglaša prvinski klic zemlje, iz katere so Gričar ji izšli. Ali ni morda v svojem srcu mislil, da je bila očetova pot z zem- lje v mesto zmotna, da je prinesla Gričarjem več gorja kot sreče in zadovoljstva? Vse ostale osebnosli. zgodovinske ali plod pisatelj ičine I.-inlazi.je, pa po svoje dopolnjujejo slikovit mozaik življenja novomeškega meščanstva' v tistem času. Poudaril bi še enkrat privlačnost in človeško toplino berača Matevža Kornedra, ki s svojo dobroto najde pot do bebca Alailka Gričarja. Le-ta po izgubi matere Ane najde prav v Kornedru tisto, kar je t materjo umrlo, pa mu ni mogel dati ne oče ne brat, ljubezni in dobrote. Korneder pa se je povzel do presenetljive razredne zavednosti in poguma. Odšel je v boj z ostalimi kmeti, slovenskimi in hrvaškimi, za človečanske pravice in boljše življenje, pa je v tem boju padel kakor Gašper Gričar. Ob vsem doslej zapisanem se nam vsiljuje vprašanje, ali je slika življenja v Novem mestu samem kakor tudi po vsej Sloveniji, v kolikor o njem spregovori pisateljica v > G ličarjih«, umetniško veren odraz takratne stvarnosti, ali jo je kje in v koliko jo je zavestno ali nezavestno spremenila, olepšala ali samo v negativno plat podčrtala. Sodim, da se je liki Vaštetovi posrečilo poustvarini v glavnem zadovoljivo sliko solne življenjske razgibanosti in pestrosti v majhnem v srednjeveške mestno obzidje 4n Krko ujetim Novem mestu. Iz »Gričarjev« je čutiti vse spremembe, ki so se dogajale v tistem času po Sloveniji, v Novem mestu pa še v toliko večjem obsegu. Tako vidimo razredna nasprotja med tla-čani in fevdalci, posvetnimi ln cerkvenimi, med fevdalci in meščani, med meščani in kmečkim življem. Posebno pa so močno podčrtana nasprotja med protestanti in kal olik i. Ob pazljivem branju in ob vsaj bežnem poznavanju Novega mesta Si bo bralec kaj lahko ustvaril presenetljivo jasno sliko srednjeveškega Novega mesta in življenja v njem. Zaživele bodo pred njegovimi očmi stare ozke ulice in s travo porasli Veliki trg, preko katerega se razliva gnojnica, ga pa krase številne in mogočne arkade. 7. lahkoto bo uganil, da je bil Jakob Gričar nekoč lastnik sedanje Bergmanove hiše, m še več drugih podrobnosti. S tem v zvezi ie treba omeniti opremo knjige, ki težko najde sobi par. Kakor ie na oko neenotna, je vendar premišljena in ubrana. Vsak Novomeščan se bo razveselil priloženih celostranskih ilustracij, ki predstavljajo rekonstrukcijo sredjeveškega Novega mesta. Te so rezultat dolgoletnega Študija in preučevanja urbanističnega razvoja Novega mesta znanega arhitekta univ. prof. Marijana Mušiča. Posebno- uspeli mi zdita ilustraciji, ki predstavljata Kar-lovSka in Gorenja vrata. Zla- sti slednja da bralcu resnično in lepo predstavo starega No-krajino tja do Gorjancev in vega mesta z vso njegovo Mehova. Knjigo razen že omenjenih Mušičevih ilustracij krase še številne slike in vinjeto 0 Valvasorja, Kocha, KlobučarIča in drugih, kar vse bralca v toliko večji meri prestavlja v vzdušje srednjeveškega Novega mesta. Končno je omeniti še jezik v »Gričarjih«. Pisatelj ic^ se je potrudila in nam tudi v jeziku skušala približati duha tistega časa s tem, da nastopajoče osebo med sabo govore v tretji osebi (se onikajo). Zanimivo bi bilo ugotoviti, v koliko so se nekdanji meščani po mestih na slovenski zemlji posluževali v medsebojnih pogovorih slovenske • govorice. Moti, da človek naleti v »Gričarjih« na povsem papirnate izraze aH pa na hrvatizem. (Domačica; zavbr-ska, nabrekli prsti kakor sveže nagačene klobase itd.) Dalje dvomim, da bi v stiškem samo;*anu tudi v tistem času vodili menihi ženske v refek-torij. Prav tako se mi ne zdi verjetno, da bi bili Novomeščani v tistih časih tako hudo učeni in da bi se pogovarjali s tako razgledanostjo, kakor jo kažejo v »Gričarjih« o vseh takratnih socialnih, političnih in kulturnih vprašanjih. Mar- . sikje je zaslediti, da je pisateljica vnesla današnje poglede in sodbe v tiste čase. Dim vstopa? ■ Stran 8 douendski obveščevalec cesta Več ko d.e in pol leti je, odkar je bila tlakovana in na novo preurejena cesta od železniške postaje v mesto do velikega mostu na Dobličicih. Dela so trajala neprimerno dolgo, kot že večkrat v Črnomlju. Mislili smo, da bo vsaj uspeh zadovoljiv, toda že bežen sprehod Do tej cesti nas bridko razočara. Zaradi vodnih naprav je bila cesta potem, ko je bila že dograjena, že večkrat in na neštetih mestih razdrta. Nazaj je nihče r.i pazljivo zadelal in je bil tlak skozi vse poletje vaiovit in ja-mast, ponekod pa so nastali celo jsrki. Izkopi niso bili dovolj zasuti z gramozom, kako naj bi bile potem vstavljene kocke? Tako so po črnomaljskem tlaku vozila močno poskakovala vse do nedavnega. Končno je v jeseni le nekdo poskrbel, da je bil tlak ponekod nekoliko popravljen in izravnan ter pokockan. Obenem so bili urejeni stranski deli ceste: kanali in pota za pešce. Ti so nazoren pri-r mer slabo opravljenega dela. Mesta med tlakom in pločniki ■— kanali, so betonirana samo v središču mesto. In kako? Danes so že vrhnje plasti razdrte in jamasle, v jame pa nasut pr.-ck. Mar je to način po* pravljatrja za betonirana mesta? Takt primeri bodejo v oči zlasti na Suhem mostu pred /Hclo/nino in pod gimnazijo. Tudi pločniki so že močno uničeni. Vrhnje plasti se luščijo in drobijo kot koruzen kruh, nastajajo vdrtine, v njih pa ob slabem vremenu mlakuže. Vprašujemo se, ali je bilo vse to delano z navad- no malto, ali je bilo zraven tudi kaj cementa? Nerazumljivo je, da je moglo v tako kratkem času toliko popustiti in razpasti. Malo več vestnosti pri takih delih gotovo ne bi škodilo. Da ne govorimo o drugem delu ceste proti postaji, kjer je cesta samo tlakovana, ob straneh pa sploh ni urejena. Pri obnavljanju je bila ponekod . dvignjena In so robniki tako visoko, da bi s kolesom ob straneh pošteno zdrsnil v jarek. Dela pri ureditvi ceste v Novem mestu daleč prekašajo črnomaljska po kvaliteti in estetiki. prometni znaki Tudi v Črnomlju so prometni znaki postavljeni kar po pločnikih, seveda jih je največ v središču mesta. Kadar je večja gneča, je treba kar močno paziti, da ne butneš v ta ali oni steber prometnega znaka ali celo v tablo, ko se umikaš ljudem. Gotovo bi se dalo tudi to pb^taviti kako drugače in bolj praktično. Šoferji bi se lahko potrudili in na križiščih dajali znake. Včasih se mora pešec ali kolesar u-siaviti, ko vidi, da prihaja,na križišče avto, ne da bi vžgal signalne luči. Verjetno mislijo domači šoferji, da Crno-maljci ne poznajo avtomobilskih znakov, zato jih ne dajejo. Naj se tega ne navadijo preveč, ker jih bo drugod drago veljalo. javno stranišče Mar bo res zgodovina pisala o njegovem nastanku? Saj ljudje več ne vedo, kdaj bi že moralo biti odprto. Grajeno Je! bilo takrat kot cesta, toda, pravijo, kanalizacija ni dokončar na. Za dela na tistem zldovju ni Šlo samo nekaj tisočakov, temveč mnogo. več. Ne bi vsaj enkrat pošteno dogradili, kar je začeto? Ni čudno, da se sliši med kmeti; »Tako visoke davke plačujemo, pa toliko stvari sfušajo«. kino Kdor jo vajen obiskovati filmske predstave po drugih krajih, bo v črnomaljski dvorani razočaran. Kako ne bi bil, ko ga slabo vedenje gledalcev moti, da ne more mirno slediti filmu. Vpitje otrok pri popoldanskih predstavah in prav neumestne pripombe ob posamezni}) prizorih so za Črnomelj že kar značilne. Pa tudi večerne ptredjstavo hišo boljše. Ce je vsebina ljubezenska, potem ob vsakem objemu, kaj šele poljubu, donijo v dvorani grobe, včasih celo nesramne pripombe. Glasno cmokljanje in večkrat grozoten smeh ob najbolj tragičnih prizorih spravljata gledalce v slabo voljo- Največ nemira delajo otroci. Posebno radi se postavljajo fantje, ki vse popoldne postavajo, potem pn pridejo v kino povzročat nemir. Mar ne bi starši strožje držali svojih mladoletnih oirok in se prej pozanimali, če je film primeren zanje ali ne. Kino uprava naj bi v Dolenjskem listu redno obveščala ljudi o filmskih predstavah, če se je že ravno lotila tega načrta. Večkrat pa v Dolenjskem obveščevalcu tega ni. Da sem šel .".kozi mesto s tako kritičnim očesom mi ni zameriti. Omenit sem stvari, ki so že dalj časa potrebne pozornosti. Črnomelj je še vedno središče Bele krajine in mora biti vzgled drugim krajem v Peli krajini. In končno še — na napakah, so uč'r ^ P. Četrtek, 31. Januarja — Vrnja Petek, i. februarja — Ignac •Sobota, 2. februarja — M ar. j a Nedella, 3. februarja — Blaž Ponedeljek, 4. februarja — Bojana Torek, 5. februarja — Asata Sreda, s. februarja — Dora Gibanje sonca: Sonce vzhaja 1. februarja ob 7.25 in zahaja ob 17.07. nan je dolg 9 ur 42 minut »K K K A« — Novo mesto: Od i. do 4. II. Italijan, film »Kruh, ljubezen in ljubosumje«! (ii. del). Od ft. do 7. II. ameriški mm »Ne bodo ml verjeli«. DOM JLA — Novo mesto: Od 1. do 4. II. ameriški film »Tarzan brani džunglo«. Od 5. do 8. II. amerISkt barvni superseop film »Borba na klancu«. frnom?lj: 5. in 6. II. nemški film »Troroba«. Metlika: 2. in 3. II. madžarski film »Glavo kvišku«, fi. II. francoski film »Edvard in Karollna«. Kostanjevica: 3. II. ameriški barvni film »V dolini bobrov«. DOJ. Toplice: 2. !n 3. II. Italijanski film »V vrtincu greha«. Trebnje: J. In 3. II. angleški barvni film »Doktor v hiši«. Predstavi v nedeljo ob 14. in 16. url. Mokronog: 2. in 3. II. ameriški film »Afriška kraljica«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja angleški film »Ugrabitelja«: v soboto, 2. II. ob 18. url v Birčnl vasi; v nedeljo, 3. II. ob 13. ur! v Brusnicah in ob 18. url na Malem Slatnlku. l'D DUŠAN JEREB NOVO MESTO Za Prešernov teden: Ponedeljek, 4. febr.: Instrumentalno vokalni koncert (orkester, moški pevski zbor in šolo točke). Sreda, 6. febr.: Moliere, Sola za žene. Zaključena preditava. — Cene za dijake 20 din. Petek. 8. febr.: premiera Linhart, Matiček se ženi. bruarja krojni in Šivalni tečaj. Tečaj bo dopoldne ln popoldne v gradu. Prijave sprejema tajništvo o*n"'Ine T'-ebnle. |7AHyAL-E| Vaem, ki ste spremili našega dragega očeta RUDOLFA ZUNICA ■ Kota pri Semiču na nlegovi zadnji poti, m« darovali vence ir. cvetje ter z ntmt .sočustvovali, se najlepše zahva« Hujemo. Posebno zahvalo smo dolžni lovski družini iz Semiča za udeležbo na pogrebu in darovane vence. Žalujoča žena in otroci Suhokraniske Sprejmemo takoj 4 kvalificirane mizarje. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Samsko stanovanje zagotovljeno. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Splošno mizarstvo Dvor prt Žužemberku. »Mirna«, tovarna šivalnih strojev, prične v Trebnjem 4. fe- Kuplm dobro ohranjen iivalni stroj. Ponudbe na upravo lista. 641-57 Prodam aH zamenjam za les nove sani (zapravljivček) in izdelane sani brez okovja. Karol Medic, Irca vas 7 p. Smlhel. 21. Januarja sem izgubila žensko zapestno .uro od Rudnika kremenčevega peska do predora na Ru-perč vrhu. Poštenega najditelja prosim, naj ml Jo za nagrado vrne v KZ Birčno vas. Dva merjaSčka, godna za ple-menltev, krškopoljske pasasta pasme, naprodaj na Kmetijskem gospodarstvu Šentjernej. Prodam kompletno samsko sobo. Naslov v upravi lista. 642-57 29. decembra lani smo pokopali najstarejšega množa iz žu-žembe.rško občine, Jerneja Cr-ragoja iz Gradenca. Pokojpi se je rodil leta 1866 v Pijavi gorici. Po poklicu je bil zidar. Leta 1892 se je naselil v Gradencu, ker je bila žena (z Žužemberka, in od takrat stalno tu žive). S pridnim delom si je toliko prihranil, da si je kupil majhen vinograd in hišico. Skromno je živel s svojo družinico. Pozna ga vsa Suha toraijiina .kot. pridnega in poštenega delavca, Se sedaj stoji marsikatera peč in kmečka hiša, ki jo je ons zgradil. Tudi pri vetjih podjetjih je delal, gradil j? bivšo hinjsko šolo, šolo v Zvir-čah, šolo v Smihelu, bivšo žu-zemberško sodnijo itd. Med okupacijo je bil prišitaš OF in je marsikateremu partizanu na topli peči postregel s kozarcem vina 1m suhim sadjem. Zapustil je enega sina in mnogo vnukov in pravnukov. Trinajst dni pozneje pa smo pokopali Jožeta Pluta iz Gradenca, člana ZVVI po padlem Z občnega ibora novomeškega Partizana (Nadaljevanje) Poročilo o obenem zboru nc bi moglo biti popolno, če ne bi v niem obravnavali podatke o u-Epehlh celote in posameznikov, ki so ,plod društvenega dela, predvsem pa redne in posebne vadbe. Ti uspehi so bili doseženi na najrazličnejših tekmovanjih in prireditvah. Nekaj tekmovanj in prireditev je priredilo društvo samo, nekaterih pa se je udeležilo s svojimi tekmovalci. OSNOVNA PANOGA JE TELOVADBA 2e aprila lani sta skupini pionirjev in pionirk s sestavami prof. Nuše Smerdu in prof. Draga Berglez tekmovali z zadovoljivim uspehom na republiškem prvenstvu v akademskih sestavah v LJubljani. Titovo štafeto v mesecu maju Je društvo organiziralo na območju občine z vso natančnostjo. Številni tekači so disciplinirano izpolnili svojo dolžnost in predali štafetno palico tekačem sosednje občine. Na okrajnem zletu Partizana meseca junija v Črnomlju je društvo sodelovalo s 100 pripadniki. Nekateri oddelki pa so zvečer pred zletom nastopili z akademskimi sestavami na telovadni akademci. Se v istem mesecu je bilo v izvedbi društva v Novem mestu okrajno prvenstvo v ljudskem liinoroboju in mnogoboju v vajah na orodju. Društvo se je tesa tekmovanja udeležilo z vrsto mladink III. razreda mnogoboja na orodju, posamezni mladinci in mladinke pr so tekmovali v III. oz. I. razredu. Vrsta mladink v III. Razredu Ln en mladinec v I. razredu so se z dobrimi rezultati kvalificirali za republiško prvenstvo v Ljubljani, Tu so mladinke dosegle V. mesto, mladinec Miro Bavdek pa IV. mesto. Na državnem prvenstvu v Mariboru so bile mladinke še uspešnejše: zasedle so III. mesto, od slovpn-skiii vrst so pa bile prve. Najbolj so se odrezale Marija Mikec, Marjeta Klemen člfi in Mtta Fur-lan. Dobro se je držal tudi Bavdek. Za domače občinstvo Je društvo v decembru priredilo v počastitev dneva JLA telovadno akademijo. Z istim programom jo enkrat nastopilo za šolsko mladino, enkrat pa izključno za pripadnike JLA. O akademiji Je naš list pred kratkim obširneje poročal. ATLETIKA SE VSE BOLJ UVELJAVLJA Tudi v drugih panogah Je društvo pokazalo precejšen vzpon. Po zaslugi neumornega prof. Glo-narja Je na 22 atletskih prireditvah tekmovalo gh novomeških atletov in atletinj. Nekoliko nas moti to, da predstavlja večino tekmovalcev le dijaška mladina, vse premalo dotoka v atletiko pa je lz delavskih vrst. Uspehom so dosti pripomogli zimski treningi v telovadnici, predvsem pa redna vadba na prostem. Nedvomno največji uspeh v atletiki Novega mesta je dosegel mladinec Marjan Potrč, ki je z odličnimi rezultati v atletskem troboju postavil nov republiški in državni rekord za mlajše in starejše mladince. Razveseljive uspelie je dosegla tudi mladinka Slavica Kožar. Uspešni so bili še Žagar, Kotnikova, Dolenc, Doki, Zurc in drugI. ODBOJK ARICE PRVE, OPBOJ-KARJI PA SAMO DRUGI Ce so bila samo trenja in ne-sporazumevanja v moštvu vzrok za padec kvalitete, kar Je imelo za posledico samo II. mesto v republiški ligi, potem lahko rečemo, da je bila to samo trenutna slabost, iz katere se bo moštvo prerojeno vrglo v borbo za osvojitev najvišjega mesta. To od novomeških odbojkarjev tudi pričakujemo in terjamo. Nekoliko bolje so se postavile odboj karlce. Osvojitev prvega mesta v skupini najboljših je plod trdega dela ln požrtvovalne igre. Obema ekipama želimo še nadaljnjih uspehov ln zmag, v domačem merilu pa čim več odbojkarskega naraščaja, ki bo sča-•om.i pomladil njihove vrste. NAJMLAJŠA PANOGA JE KOŠARKA Vsak začetek Je težak. To so občutili tudi naši košarkarji, ko so prlčeii s treningi in tekmovanji. Lahko rečemo, da so s treningi uspeli, s tekmovanji pa le deloma in še to z lokalnimi nasprotniki. Toda to Jih ne sme motiti, kajti v eni-m samem letu se v nobeni panogi ne morejo doseči neki ■ posebni rezultati; Vztrajnost ln sistematičnost - pri vadbi, disciplina v moštvu, to so osnovni pogoji za dosego kakrš-ninkolt uspehov. Zato Upravičeno upamo, da bomo ob letu lahko o njih zapisali še kaj bolj ugodnega. ROKOMET JE TREBA P02IVITI Ta panoga pri večini društev prav lepo uspeva predvsem zaradi dinamičnosti same igre in še zato. ker Je zanjo možno skoro v vsakem kraju najti prikladen prostor za igrišče. Zato n! mogoče misliti, da se tudi v Novem mestu rokomet ne bi mogel razviti. Temelji so trii i Se postavljeni, vadba je spomladi redno potekala, nato pa Je nenadoma inastn-pil zastoj. Vsekakor si mora društvo prizadevati, da se tudi rokomet premakne z mrtve točke. SMUČARJI SO IMELI LE SKOP PROGRAM Neugodne zime, predvsem pa slabe snežne razmere ne dopuščajo širšega ..razmaha v tej panogi, "te 2>pa'de smifeVJe" treba' s tekinovtthjt pohiteti. Tako je bilo lani v celoti Izvedeno le druftve-no prvenstvo. Nekaj tekmovalcev Je nato tekmovalo ha okrajnem prvenstvu v alpskih disciplinah na Debencu, nekaj pa v smučarskih skokih' v Šentjerneju. Zal ni bilo izvedeno tradicionalno tekmovanje v »gorenjskem veleslalomu«, kar se v bodoče ne bi smelo več; zgoditi. Sploh pa naj bi veljalo' pravilo, đa Je treba izkoristiti- vse ugodne snežne razmere, vse terene in vse termine ter vsak par smuči! (Se nadaljuje) Društveno smučarsko in sankaško tekmovanje v Straži Partizan Straža je priredil v nedeljo, 20. januarja smučarsko tekmovanje v tekih in tekmovanje v sankanlu, 27. januarja pa smučarsko tekmovanje v slalomu. V smučanju so tekmovali člani, mladinci in pionirji, v sankanju pa pionirji, pionirke ter moški in ženski pomladek. Tekmovanje jo ves čas spremljalo precejšnje število gledalcev, saj je bilo toliko število tekmovalcev res pravo presenečenje. Rezultati tekmovanj so bili naslednji: 1. Smučanje-teki: Pionirji letnik 1947 in 1948 — na i km (4 tekm.): Schaffer Saša 9.11, Vovk Branko ».31, Šuštar Bogo 10.27. Pionirji letnik 1945—1916 — 1 km (3 tekm.): Aš Matevž 8.25, LavrlČ Jože 8.39, Kavšek Leon 10.05. Pionk-Ji letnika 1943 in 1944 — 1 km (2 tekm.): Bavdek Peter 7.04, Faleskini Rado 7.24. Mladinci do 16 let — 2,5 km (5 tekm.): Dular Uroš 12.50, Močnik Ivan 13.09, Eavdek Janez 14.37. Mladinci nad 16 let — 2,5 km (4 tekm.): Sajevec Albin — J2k45, Dular Primož 13.15 in KavSek Jože 14.20. z. Smučanje-slalom: Pionirji do 10 let — 250/50m (4 tekm.): Vovk Branko 27 sek„ Močnik Milan 28 aek., Kren Franci 29 sek. Pionirji nad 10 let — 250/50 m (9 tekm.): Faleskini Rado 21 sek., Bavdek Peter 23 sek. in Oberstar Tone 24 sek. Mladinci do 18 let — 350/60 m (l tekm.): Močnik Ivan 26 sek., Dular UroS,27,4 sek. in Sali Franc 33 sek. Mladinci nad 18 let — 350/6om (3 tekm.): Dular Primož 35,2, Sajevec Albin 42,4, Barbič Drago 2 min.'. Člani —. 3S0/60 m — (2 tekm.): Kregar Slavko 46 sek., Fabjan Ciril 62 sek. 3. Sankanje: Pionirke do 10 let — 200 m (11 tekm.): Vlrant Irena 26 sek, Ku-lovec Zori 26 sek., Bele Marjanca 26.3 sek. Pionirji do 10 let — 250 m (18 tekm.): Brus Metod 29 sek., Tiso-vec Jože 29.5 sek., Jordan Drago 30 sek. Pionirji nad 10 let — 250 m (7 tekm.): Sepica Branko 27 sek., Aš Martin 28 sek., Tisovec Leon 28 sek. K. S. Tekme tudi v Trebnjem »Partizan« v Trebnjem je v nedeljo 27. Januarja .priredil društvene smučarske tekme v alpski kombinaciji. Nastopilo' je 45 tekmovalcev. Tekmovanja so se tide_ ležlll tudi tečajniki, ki obiskujejo smučarski tečaj na Debencu. Tek-, mam je prisostvovalo nad 200 gledalcev. Doseženi so bili taki rezultati: Smuk-plonlrjl: Lado Fortuna 17.5, 2. Jože Cugelj 17.6. 3. Franc Slak 18.0. Smuk-mladlncl: 1. Alolz Flor-jančlč 33.1, 2. Drago Rebernlk 34.6, 3. Metod lic 36.2. Smuk-članl: l. Janez Bukovec 39.4, 2. jože Florjančič 42.1. 3. Zdravko KunSIČ 42.5. Stalom-plonlrjl: 1. Marjan Pav- lin 20.6, 5: Jože Cugelj 21.0, 3. Lado Fortuna 21.6. in Lovro 2en 21.6. Slalom-pinnlrke: i. Marjeta Pavlin 15.0, 2. Alojzija Bizjak 18.1, S. M.? rij a Petelin 20.4. Slalom-mladlnci: \, Drago Re-bernik 23.1. 2. Mirko StrmSek 25.2, 3. Mirko C.erne 29.5. Slnlom-članl: i. Zdravko Kunšlč 25.5, 2. Janez Bukovec 34.4, 3. Jožo Florjančič 38.6. Alpska komblnaelja-plonlrjl — 1. Jože Cugelj 38.6, 3. Lado Fortuna 39.1 in 3. Marjan Pavlin 39.7. Mladinci: 1. Drago Rebernik 59.7. 2. Mirko Strmšek 1:05.2. 3. Alojz Florjančič. 1:05.2. Clanl: 1. Zdravko Kungič 1;08.0, '2. Janez Bukovec 1:13.B, 3. Jože Florjančič 1:20.7. KAJ PA V OTOČCU OB KRKI? 10. januarja Je bil v Otočcu ob Krki obent zbor Partizana. Kot zastopnik okrajne zveze se ga je udeležil Jože Klemenčlč iz Novega mesta. Predsednik društva Ivan Gričar Je otvorit občni zbor ter povedal nekaj uvodnih besed, iz katerih se Je dalo sklepati, da delo, v društvu ni potekalo v najboljšem redu, kar je kriva nedelavnost vseh članov odbora. :" v tajniškem poročilu smo sli- • šali, da je precej manj .članov.kot prejšnja leta th če bt Slo še tako naprej, bi društvo razpadlo.' Pre-' cej krivde za tako stanje Je tudi' nepravilna organizacija dela. Iz poročila načelnika 'smo zve-' deli, da Je delovala samb pionir^ ska vrsta m to le nekaj časa; Pionirji so se udeležili nastopa v Črnomlju ln sodelovali na raznih proslavah. Blagajnik je Imel mnogo dela, ki ga je v j-edu opravljal. V poročilu prpsvetarja smo slišali, da so aktivno sodelovali le tamburaši. Knjižničarka Ivanka Segova Je svoje delo tudi v redu opravljala, za kar zasluži pohvalo. Posebno priznanje pa zaslužita tajnica društva Zalka Luzar-jeva in blagajnik i'«••►>> Florjančič. ki Je v glavnem vodil delo pri po_ pravilu doma. V razpravi so načeli perece vprašanje vodniškega kadra. Ta se vedno menja ijpL.nl redne vadbe, zato Mahi..''tudi'" nimajo pravega :'tanlrrian1a.' • 1 ■.Tov. IClemenMC. Je. povedal, da so težave v vseh društvih, treba jih je le z dobro voljo premagovat!. Opozoril Je na Jubilejni ziet V LJubljani in Bihaću in dejal, naj se teh telovadnih manifestacij udeleži čimveč dobra pripravljenih telovadcev. Obsojal Je malomarno ravnanje z' društvenimi rekviziti. Bodočemu vočstvu je predlagal, noj postavi dobrega gospodarja, ki bo za te stvari skrbel. Poudaril Je, naj skuša društvo pritegniti v svoje vrste uimveo mladine, ker ta sedaj.-boli. aktivno dela v gostilnah kot v društvih. "Ko so prišle na v rs trn volitve novega odbora,.. siirva-fiMboteJ nihče prevzeti funkcij. Končno Je postal predsednik Ivan Gričar. tajničke posle je prevtela LJerka Dešnlkova. za načelnika je bil Izvoljen Radovan Lapanie. za načel-nlco pa Angelca Stefnova. Novoizvoljenemu odboru želimo veliko uspehov v letošnjem letu, zlasti Se pri pridobivanju članov. Franc Veber SMUČARSKI TEČAJ V POLJANAH Štirinajst dijakov in obrtnikov lz Črnomlja, se pod vodstvom učitelja telovadbe tov. Moljka uči smučati v Poljanah nad Skofjo Loko. Tečajniki se zjutraj razdele v dve skupini ln odidejo na treninge, zlasti pridni so skakalci. TI so domačinom pokazali, da Crno-maljcl nimajo konkurence. Prvo tekmovanje je rodilo dobre rezultate: dijak 8. razreda gimnazije Bogo Urbas je s svojimi skoki za. senčil rekorderja iz Škofje Loke . Zakomellja in postavil nov rekord na 30-metrskt skakalnici. Skočil je 28 in pol metra. Prejšnji rekord Je bil 27 m. Tudi drugi skakalec Zlatko Jurajevčič ne skoči manj kot 26 metrov. Posebno se Je pa Izkazal Cvetko Sotovšek, ki je prvič v življenju skakal ln zanesljivo pristal na daljavi 19 metrov. Po doseženih rezultatih upamo, tla nas bodo dijaki črnomaljske gimnazije dostojno zastopali na republiškem srednješolskem prvenstvu in prvenstvu LRS Partl-7ana. Ta tečaj so omogočili ObLO Črnomelj, črnomaljsko društvo prijateljev mladine ln Rdeči križ. Vsi tečajniki se iskreno zahvaljujejo ■ za pomoč. M-K LJUBITELJI NAMIZNEGA TENISA! O namiznem tenisu (ping pongu) se bolj malo piše. Lani aprila Je bil v Novem mestu ustanovljen Namiznotenlškl klub Novo mesto. Ker se Je boril s težavami, ki spremljajo vsako mlado organizacijo. Je dalj časa le životaril. Sele na Jesen, ko so se pričeli 1renln*l v gimnazijski telovadnici. Je klub zaživel in dRnes te vključuje preko 3» članov, predvsem mladincev in pionirjev. Ker Je zanimanje za to iuro v Novem mestu veliko In kPr se bodo v kratkem IzbolJSall pogoji za trcnlnjr, se pričakuje še večji priliv članov. • O vseh problemih namlzncsrn tenisa v Novem mestu se bo razpravljalo na občnem zboru, ki bo v petek I. februarja ob 18. url zvečer v s«\lni dvorani ObLO Novo mpsto. Občnj zbor bo velikega no-mena za razvoj kluba. Iti se misli vključiti v Športno društvo Elan. Razpravljalo se bo o bližnjih tek-movaallh. o prvenstvu Dolenlske In o sindikalnem ekipnem prvenstvu Novec« mesta, o točntu, ki Ka bo vodil trener Terečlk iz Siinotire (sedaj Je trener NTK »Lluhljans«). n problemu prostorov In rekvizitov 'n še o marsl-čern flrucem. vnblmo vni* llubt-trlje bele žogice, da se občn^jja zbora udeleže* F. M. Zimsko prireditev Partizana v Novem mestu V svoj delovni program Partizan redno vključuje tudi gojitev družabnosti, ki se v društvih -razvija na najrazličnejše načine. Se najbolj so priljubljeni izleti In zabavne prireditve s sporedom alt brez sporeda. Partizanova zimska zabavna prireditev v Novem mestu Je le tradicija. Letoa bo v povečaem obsegu 2. marca zvečer v vseh prostorih Doma JLA. 6inu partizanu Antonu. Zapustil jo sina, tri hčerke in mnogo vnukov. Bodi jima lahka domača zemlja, sorodnikom pa iskreno 6cžalje. * Večkrat sem že slišal, da v Suh1, krajini ni zdravo podnebje, ker pri nas ni di«ti studencev, pa to ne velja. Ce pogledamo v matične knjige, bomo videli, da imamo ravno v Suhi krajini več ljudi starih nad 90 let. Lami smo pokopali v Laz'ni pri Hinjah Jerne'jeivega očeta, ki je bil &tar 93 lcit, in v Žužemberku Maroltovo mamo, ki je imela tudi 93 let. 2ivih je pa tudi še precej starih korenin. V Lazini ž-ivijo Anton Kosec, ki ima 91 let, in Ja'kopov oče in mati, ki imata tudi 90 let. Vsi ti ljudje pa niso nikdar živeli dobro, njihovo življenje je bila trnova pot; in njihov kruh pridelan z znojem in žulji. J.C. NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE Geolog; meniijo. da so v Dalmaciji! din Iabni precejšnja nahajališča nafte, ki bi jih lahko iskoniščaf.l. To mnenje upirajo ma ug;oite?vi!!tve 'raziskovanj na območjiu Ravnih kata rov ln reke Zrmanje pri Zadru ter v Istri pri Rovinju, Sklepajo, da en v globokem skalovju na tem podno>6ju ve'like količine nafte, zaito bodo z vrtanji nadaljenraM. Člani Prešernove družbe obnovite članarino za leto 1957! NOVO MESTO V času od 19. do 26. I. je bilo rojenih 8 dečkov in 9 deklic. Poročili so se: Juvanc Stanidlav, delavec Iz Male Clkave, ln Judež Viktorija, delavka \? Vel. Cikave; Novak Alojzij, kmetovalec iz Dolenje vasi, in Uer Terezija, hči kmeta z Dol. Težke vode; Hočevar Janez, elektrotehnik, in Sekula Frančiška, trgovska pomočnica, oba iz Regerče vasi. Umrl ni nihče. GOTNA VAS Umrla Je Ucman Marija, užtt- karlta, 72 let. Iz Vel. Cerovca. Občinska mladinska konferenca v Metliki V nedeljo je bila v Metliki občinska mladinska konferenca, katere se je udeležido nad 80 mUadincev deilegatov. Prisotna sta bula tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Iva« Urh jn sekretar okrajnega komiteja Ljudske mladine itov. Ludvik Kebe. Konferenca je v celoti uspe.ia, &aj so mladinci obravnavali razne probleme na katere nalet« pri svoejm delu. Veliko «o govorili 0 ideološki vzgoji kmečik« mladine. Na koncu pa je biilo obljubljeno, da $m leitu pri delu lepe uspehe, dalo še več možnosti za agMno delo v mladinski organizaciji* S. D. Uja lz Zaloga — deklico. Golob Anica iz Soteske — dečka, Pa-njan Ema iz Črnomlja — dečka, Brcar Cecilija iz Straže — deklico, Mrvar Milka iz Novega mesta — dečka, Spudlč Stefica lz ReStove-ga — dečka, Martdnčtč Alojzija lz HrvaŠkega broda — deklico, Turk Terezija s Krke — dekUco, Nema-nič Marija lz Božakovega — deklico, BaSelJ Marija iz Pahe — dečka, Kelc Frančiška iz Prečne —* deklico. Kotar Kristina lz HruSic« — dečka, Likar Pavla 1T Šentjerneja — dečka, Sprajcar Jelka iz Stare žage — dečka, Jamnik Ana iz Šentjerneja — dečka, PovSe Frančiška z Urinih sel — deklico, Udovč Marija z Dolža — deklico, Avsenik Marija lz Rožnega dola — dečka, Drobež Antonija iz Ca-drež — deklico, BaSelj Pepca t Jame — dečka, Hudoklin FranM-Ika z Gorjancev — dečka. BlažlS Vera lz DraStčev — deklico. Rozman Marija lz Novega mesta — deklico, Pat k Ana iz Račjega tela — dečka. Stih Erika iz Smlhela — deklico. kronikaOnesrk Zabukovec Feliks, gozdni delavec lz Zalovč »i Je s sekiro odsekal dva prsta desne roke: Cesa-rek Lojzka, hči kmetijskega tehnika lz Novega mesta. Je pri smučanju padla in si poškodovala levo nogo; GorSe Anica, žena posestnika z Zajčjega vrha je padla ln si poškodovala desno roko; Blati* Slivi, hčerki uslužbenca iz Novega mesta je padlo ogledalo na glavo: Sandor Pajo, gozdni delavec U> CvetiSča si je poSkodova* prst leve roke; Matkovlč Vilko, sin brivca iz Dol. Toplic se Je t sekiro usekal v palec leve roke; Kurent Pavel, sin posestice iz Kamenja se je s sekiro usekal v levo nogo; Mami t Jože, sin ta-petnika z Otočca se je s kave* opekel po desni nogi in trebuhu. Tukaj odrežite DOPISNICA Uprava »DOLENJSKEGA LISTA« NOVO MESTO poitnl predal 33 Okoli 100 tekmovalcev na smučeh v Novem mestu Lepo zimsko vreme je omogočilo preteklo soboto in nedeljo domačemu Partizanu organizacijo smučarskih tekem za klubske prvake. .V soboto so se na Po-točarjevem hribu pomerili člani ln mladinci v smuku ln slalomu. Proti vsem pričakovanjem je presenetil mladinec Čolnar, ki Je v smuku dosegel boljši čas kot njegovi starejši tovariši. V slalomu pa je zmagal z zanesljivo vožnjo Orne pred Medletom. Drugi dan so bili na Marofu tekli slalom in smuk za pionirje. Na startu se Je zbralo okoli 00 tekmovalcev, ki so pokazali v posameznih vožnjah lep napredek. Nekateri najmlajši so nas presenetili in bi zaslužili res več pozornosti svojih starSev. Petletni Spilerjev Boštjan se je drzno spustil po strmem bregu ln seveda na koncu napravil piko. Od lanskega leta Je precej napredoval, le tako naprej. Prt ostalih pionirjih se je opazilo, da ho smučarski učitelji precej pripomogli, saj so pokazali več, kot bi človek pričakoval. Prihodnjo nedeljo se bodo klubski prvaki srečali na okrajnem smučarskem prvenstvu v tekih ln skokih v Črnomlju ter alpskih disciplinah na Debencu pri Mirni. Upamo, da bodo novomeški smučarji na tem tekmovanju pokazali vse, kar zmorejo. Tehnični rezultati: Smuk — člani: 1.-2. Marjan Sonc S0.S ln Ludvik Peric 30.5. 3. Slavko Medle 30.8. Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig Smuk — mladinci: t. Jože Čolnar 29.9, 2. Jože Turk 35,5, 3. Vinko Bele 36.7. Slalom - člani: 1. Marjan Sonc 44.2. 2. Slavko Medle 46.0, s. Jožo Zorko 48.3. Slalom — mladinci: 1. Jože Turk 50.4, 2. Vinko Bele 52.4, 3. Vili Pavlic 58.1, 4. MiSa Furlan 50.9. Skoki — člani: l. Janko GolcS (1U.5, 18.5, 18.5), 2. Marijan Potrč (14.5, 13.0, 13.5), s. Viktor Cujnlk (11.0, 13.0, 10.5). Skoki — mladinci: 1. Vinko Bele (11.5, 13.5, 14.0). 2. Bruno Ko-prlvnik (12.6, 12.5, 12.5), 3. Peter Kopač (13.5, 13.0, 13.5). Teki 5 km — Člani: 1. Slavko Doki 20.07, 2. Ivan Lah 20.52, >. Viktor Cujnlk 20.56. Teki 5 km — mladinci: 1. Tone Darovec 16.57, 2. Ivan Berus 19.00, Ivan Hren 20.58. Smuk — pionirji do 8 let: 1. Boris Golež 30.6, 2. Miro Berger 4.30 3,.Jože Udovič 46.7, 4. Danilo Miklavčlč 50.2, 5. MilivoJ Polan 51.0. Smuk — pionirji do 10 let: 1. Jože Sraodej 83, 3. Tine Pavlin 34,9, 3. Slavko Splihal 46, 4. Fran-ček Smerdu 46.7, 5. Janez Prijatelj 49,9. smuk — pionirji do 14 lat: 1. Jože Turk 27.3, 2. Jože Avsec 27.7, i. Vili Ffcvlič 30.6, 4. Vančl Kastčllc 36.5, 5. Stanko LukSič 36.9. Slalom — pionirji do 8 let: 1. Miro Berger 37.9. 2. Janez Bencina 31.1, 3. Danilo Miklavčlč 31.2, 4. Marijan Kruljac 32.4, 5. Mill- vo1 Polan 33.9. Slalom — pionirji do 10 let: L Jože SmodeJ 21.8, 2. Tine Pavlin 22.7, 3. Franček Smerdu 34.6, 4. Miran Kovic 30.0, 5. Cedo Jakovljevič 32.2. Slalom — pionirji do 14 let: 1. Jože Turk 21.3, 2. Joža Avsec 21.4, 3. Vili Pavlic 21.9, 4. »tanko LukSIč 23.6, 5. Vanči Kastelic 25.0. Teki — pionirji do 8 lett 1. Danilo Miklavčlč 2.03, 2. Mijt-voj Polan 2.13, 3. Marijan Kr^* IJac 2. 14, 4. Boris Oolei z.US, 5. Miro Berger 2.29. Teki — pionirji do 10 let: I. Tine Pavlin 2.02, 2. Miran Kovic 2.18, 3. Jože SmodeJ 2.26,5, 4. Cedo Jakovljevič 2.37, 5. Franček Smerdu 2.43.5. Teki — pionirji do 11 lett 1. Stanko LukSIČ 6.47. 2. Viktor Zupančič 7.17,5, 3. Alojz Jožef 7,19.5; 4. Ivan Gornik 7.41.0; 5. Peter Ziberna 7.55. Organizacija tekmovanja, ki so Jo vodili Jane»% Novak, Srečo Skrt, dr. Golež. Miro Thorževaki, Milan Gunde, Milan Smerdu, Je bila odlična in so bili val tekmovalci zadovoljni, zlasti pa natl najmlajši, ki so prejeli eb zaključku tekmovanja malico. Slavko Doki Sestanek članov SZDL v Bršljlnu Obveščamo prebivalce terena Bršljln, da bo predvolilni sestanek članov Socialistične zveze delovnega ljudstva v torek, 5. februarja 1957 ob 19. url v dvorani za .iružnega doma v Bršljinu. Odbor SZIH. f 8 stran dolenjski EIST Stev. 5 (359| nekaj o transfuziji — prenašanju kr ram Transfuzija je prenašanje krvi iz enega človeka v drugega, oziroma bolnik ali ponesrečenec sprejme kri zdravega človeka, ki mu prinese hranljivih tvarin in krvna telesca. Skoraj ni bolezni, pri kateri transfuzija ne bi blagodejno učinkovala, večkrat je pa to sploh edina rešitev (pri Izgubi krvi, težkih operacijah itd.). Pri vsaki večji operaciji bolnik sedaj dobi vsaj pol litra krvi, pred operacijo ali med njo. So primeri, ko dobi bolnik ali ponesrečenec do pet litrov krvi. Krvodajalstvo, tudi pri nas ga že dobro poznamo, je danes med najčloveko-ljubnejšimi dejanji do bližnjega, zlasti ker je mogoče odvzeto kri konzervirati in hraniti, je torej v primeru potrebe vedno pri roki in v dovoljnih količinah. Transfuzija stara že 300 let Seveda ne v današnji obliki. Prvo tras fuzijo je opravil francoski zdravnik Denis leta 1667, ko je nekemu bolniku vbrizgal kri — ovna. Ta bol- proučeval kri in krvne serume. Ko je pomešal kri človeka z živalsko krvjo, je opazil pod drobnogledom, da se rdeča krvna telesca zbirajo v kepice, namesto da bi ostala ločena. Mešanje krvi dveh ljudi — njegove in asistentove — je imelo isti učinek. Ko je pomešal kri svojega asistenta in laboranta, so rdeča krvna telesca ostala povsem ločena kot v normalni krvi. Torej nimajo vsi ljudje enake krvi, je zaključil dr. Landsteiner. Kri nekaterih ljudi se med seboj »trpi«, drugih pa ne. Ta problem je temeljito obdelal in tako je nastala znanost o krvnih skupinah. Sedaj vemo, da se kri posameznih ljudi razlikuje in da imamo štiri krvne skupine. Človek sme s transfuzijo dobiti le kri iste krvne skupine; če sprejme drugo, umre. Po teh odkritjih so transfuzijo spet začeli uporabljati in, ker so upoštevali krvne skupine, ni bilo nobenih resnih težav. Pač pa so bile tehnične težave. Za transfuzijo ie moral da- čenoa. Potrebna je bila nujna transfuzija. Ponesrečenec je pripadal redki krvni skupini in krvodajalca niso mogli najti. V hladilniku je pa bila shranjena kri prav te skupine, toda stara že tri dni in po tedanjih pojmih neuporabljiva. Ker ni bilo druge izbire, je dr. Judin uporabil to kri in bolnik se je tako opomogel, da so gn. lahko operirali.. Torej je bila kri še vedno uporabna. S tem odkritjem je nastala doba široke uporabe transfuzije, ki danes dan za dnem rešuje nešteto življenj. Transfuzijska postaja tudi v Novem mestu Čedalje večje potrebe in napredek sodobne medicine zahtevajo, da imamo krvodajalce in konzervirano kri vedno pri roki. Zato so uredili moderno Transfuzija krvi konec XIII. stoletja transfuzijsko postajo v novomeški bolnišnici, o čemer bomo v kratkem poročali kaj več. Ste že slišali za novost. k1 so Jo konec decembra uvedli v Ljubljani? Gotovo'ste, saj se je o tem Se pisalo pa tudi sami ste vse to lahko videli, če ste 7.adnje tedne obiskali naše republiško glavno mesto. Prometnih miličnikov je bilo do sedaj odločno premalo, potrebe po njih pa iz dneva v dan naraščajo, ker se promet tudi na naših cestah, posebno pa v LJubljani, hitro razvija in je ie prišel v obdobje, ko je najnevarnejši. Da bi pridobilo nove miličnike, se je Tajništvo za no-tranie zadeve OLO Ljubljana odločilo, da povabi na pomoč pri urejanju prometa Studente Ijutj-ljanskf univerze, Poziv je padel na p'odna tla. Zanimanje za ta poizkus (pravijo, da je edinstven na svetu!) je bilo med študenti veliko !n končno Je zaradi izredno ugodnih pogojev sklenilo enoletne pogodbe preJto 110 študentov in študentk. Mogoče boste začudeni, kaj bodo s študentkami? Bodo tudi te stale ns križiščih In usmerjple promet? Ne. Študentk se je (razumljivo) malo orijavilo. Čeprav hočejo tudi tu biti enakopravne 7, moškimi kolesi. Vsega tri aH štiri so prijavile 1n delale bodo v arlminlsti-aelji. na cestah pa bomo zaenkrat videli le nHhove kolftre. Brez dvoma Je zelo zanimiv po-l^k"«, da pritpenemo navadne državljane v neposredno izvrševanje nalog državne uprave in to celo na zelo odgovornem in težkem področju. Temu bi lahko rekli »samoupravljanje v državni upravi«. Do sedaj se Je poizkus odlično obnesel in ljudje kar ne morejo prehvaliti novih miličnikov, ki imajo že lep ugled. Za primer naj bodo dnevi pred Novim letom, ko s podjetja in ustanove, posebno pa šoferji sami, grmadili različna danila na križiščih na posebna mesta, ki Jih je določil Dedek Mraz. Baje so morali ob večerih z velikim avtomobilom pobirati novoletna darila, toliko Jih Je bilo. deve. To so: pomanjkanje pro4 metnih miličnikov. pomoč študentom ljubljanske univerze IV glavnem tistim, kt živijo v slabih življenjskih pogojih) in ureditev odnosov med miličniki in študenti. Ce analiziramo te vzroke, bomo videli, da so res tehtni. O prvem vzroku smo že govorili. Ta zaposlitev je tudi zelo ugodna oblika materialne pomoči siroma* šnim študentom, zato ni čudno, če se Je prijavilo toliko Dolenjcev in Belokranjcev, saj je znano, da živijo v Ljubljani v slabših pogojih kot študentje iz ostahn Po toči je prepozno... »V moji nesreči bj mi pripadlo 20.000 dinarjev. Bil sem 5 let naročnik vašega Usta ln bj mi vsaj 10.000 din lahko priznali, da bi sj poravnal slroške v bolnici, ki Jih Imam 26.350 dinarjev. Ker nisem bil nič zavarovan, mi tudi socialna nic ne pomaga. Zelo mi je težko vse trpeti, lahko bj mj vsaj z 10 tisočaki pomagali. Čeprav sem bil za pol leta prepozen plačnik naročnine za val list, sem bil pa zelo vnet agitator lista, zato se mi zdi žalostno, ker moram zdaj po nesreči vse sam trpeti...« Tako nam P'še tov. J. P. iz Odvzeta kri — dtajtoceno zdravilo, ki ga sodobna meun-iiia uporablja čedalje več in vedno uspešneje nik je na srečo ostal živ, toda vse nadaljne take transfuzije So se nesrečno končale. Bilo je jasno, da so bolniki umrli zaradi vbrizgane ovnove krvi. Zdravnikom jo postalo jasno, da človek lahko sprejme vase le človeško kri. Vendar je tudi transfuzija s človeško krvjo bila večkrat smrtna, zato so jo povsem opustili. Šele z odkritjem učenjaka Landsteine-ra leta 1901 je transfuzija dobila spet veijavo in bila postavljena na znanstveno osnovo. Krvne skupine Dr. Landsteiner je na Medicinski fakulteti na Dunaju jalec krvi priti v bolnišnico, preiskati so morali njegovo krvno skupino, potem pa ob bolniški postelji jemati kri iz njegove žile in jo vbrizgavati v bolnikovo žilo. Krvodajalca pa ni bilo mogoče vedno najti o pravem času, zlasti ne v posebno nujnih prioierih. Leta 1914 pa je ameriški zdravnik Agote odkril, da se kri ne zgosti, če se ji dnda raztopina natrijevega citrata. To je bil lep napredek, kajti sedaj so kri lahko odvzeli in konzervirali vsaj ?$ nekaj ur, kot so mislili. Toda leta 1931 je profesor Judin, glavni kirurg neke moskovske bolnišnice, dobil ponoči hudega ponesre- 300 milijonov stopinj vročine in 10 sekund Ko eksplodira atomska bomba se izoblikuje takozvana »ognjena žoga«. Temperatura te žoge je v trenutku eksplozije od 200 do 300 milijonov stopinj, toda v ti-sočinki sekunde se zmanjša za sto milijonov. Deset setkund po eksploziji se temperatura tako. zniža, da ni več nevarna ljudem. Vrtanje zob brez bolečin Po treh letih preiskušanja in izpopolnjevanja so sedaj v zobni tehniki začeli uporabljati posebni sveder; ta sveder ne vrta zoba naravnost, ampak z zvokom, oziroma ultrazvokom. Ultrazvok je zvok, k ga človeško uho sploh ne more slišati. V notranjosti svedra nastanejo zvočni valovi, ki trepetajo i brzino 29.000 nihajev na sekundo. Na zob se kane kaplja vode, pomešana z nevidno drobnimi delci aluminijevega oksida. Tej kaplji vode primaknejo ultrazvočni sveder, pa se začne kaplja \ Tukaj odrežite NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »DOLENJSKI LIST« na naslov: Ime ln priimek:......._____.....______________________......______________________ Poklic: ..........„..............„„. ______________ Kraj: Pošta: Časopis pošiljajte na gornji naslov od dne ........................................................;.......................„ naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno •— celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista. Dne lastnoročni podpis V0STI delci v nj.i vrteti z velikansko brzino. »Ples« teh drobnih delcev v kaplji vrta zob. Zaradi izredne brzine vrtanja pacient sploh ne čuti bolečine. Ameriški obračun Silvestrovega Ob novoletnih praznikih je bilo na ameriških cestah do smrti povoženih 391 ljudi, 66 oseb je našlo smrt v ognju, 104 osebe pa so se smrtno ponesrečile na druge načine. Torej za prazni/ke, odnosno ob praznikih 561 človeških življenj. Ubogi Matic Matic Slabič se je oženil že v zrelejših itetih. Poročil je Mreto Zaleteiko, ki je imela bajto in njivo. Matic se ga je bil navadil cukati, ko je kot krojač hodil v »šturo«. Morda bi bil zakon srečen, če ne bi bilo v vasi gostilne. Tja jo je Matic večkrat pobrisal Mreti izpod nosa. doma je pa vrelo, ko se je oka-jen vrnil. Mreta je imela težke roke in Matica je večkrat pošteno nabunkala. Nekega večera, ko se je spet »zrel« vrnil domov, je padalo še posebno učinkovito. Matic jo je slednjič srečno pobrisat skozi odprto okno in bežal do srede vasi, kjer je na križišču stalo znamenje. Vseriel se je pod križ, se ozrl na križanega in zmolil tole molitvico: »Revež si bil; bil si tepen, s t rn.jp m kron on, na križ so te pribili, veliko si pretrpel, oženjen pa le nisi bil. V treh urah. si vse prestal, jaz pa trpim že trideset let. Boga zahvali, da se nisi oženil, potem bi šele hud'ča videl« Borš. Samo člftni Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in uprave. Pohitite z vpisom! Suhe krajine, ki je lan- po nesreči prišel pri mlačvi žita ob desno roko. Res, DOZ bi mu bil takoj izplačal 20.000 dinarjev, ker je postal 50-odstotni invalid. Toda — ko smo pregledali kartoteko naročnikov, sm0 ugotovili, da dolguje J. P. naročnino za pol leta nazaj. Na dan nesreče naročnine ni imel poravnane, zato je žal izgubil pravico na 20.000 dinarjev pomoči. Čeprav smo mu napisali posebno prošnjo na direkcijo DOZ v Ljubljani, tudi ta ne more preko predpisov. Zal nam je, da v tem primeru našemu naročniku nismo mogli pomagati. Toda, že 5 let vedno znova in znova priporočamo: poravnajte naročnino vsaj za pol leta vnaprej! Mar veste, če se tudi vam ne bo pripetila nesreča? Nikomur je ne želimo; če je pa že tu, je nepričakovana pomoč dvakrat dobrodošla. Razmislite, če naročnine za prvo polletje 1957 za Dolenjski list še niste poslali! Uprava lista © CC R PISARNIŠKA »Cujte vi: kaj se to praul, da spite za pisalno mizo?« »Oh, veste, ponoči se mi je sanjalo, da sem delal v naši pisarni, zato sedaj počivam.« LOVSKI PSI MED SEBOJ »In pomislite,« se baha sultan v pasji bratovščini, »lovimo zadnjič in jaz sem pograbil z zobmi kar šest zajcev hkrati!« DVOGOVOR »Kaj misliš, koliko so visoke tistele lestve, ki slonijo ob hiši?« »Čakaj, položiua jih na tla in izmeriva.« »Figo! Saj me ne zanima, koliko so dolge, ampak koliko so visoke!« COFATAR »Vel, sedaj moram pa teči domov, da ženi skuham kosilo.« »Kaj je bolna?« »Ne, lačna.« ZA VAJO Humorista Tivaina je neko dekle prosilo, naj ji kaj napiše v spominsko knjigo, Twain, ki ni maral spominskih knjig, se je nazadnje le omehčal in napisal: »Nikoli ne laži!« Potem pa se mu je menda zazdelo, da je prestrog in je pripisal: »Samo toliko, da ne prideš iz vaje.« i /si ■-" *: Tile so prišli v službo k L M in pravijo, da jim je prav všeč. Zdaj bolj cenijo naporno in odgovorno delo ljudskih miličnikov. TRIJE TEHTNI VZROKI Mogoče bo naše bralce zanimal sestav nove miličniške čete. Nihče ne bo presenečen, če povemo, da je v Četi največ študentov pravne fakultete. To je delo, ki je precej blizu njihovemu bodočemu poklicu, pa že sedaj radi poskrbijo, da se predpisi (čeprav samo za promet na cestah) točno izpolnjujejo. Na drugem mestu so ekonomisti, nato slede študentje tehnike in prav na repu so medicine!. Teh je najmanj, ker so precej obremenjeni s študijem. Po sklenitvi pogodb so še pričeli tečaji, kjer so natančno obdelali prometne predpise, poleg tega pa so imeli tudi nekaj praktičnih vaj. V tem času so dobili tudi nove uniforme, ki se, mimogrede povedano, prav nič ne razlikujejo od uniform ostalih miličnikov. Edini znak, ki jih loči od »profesionalcev«, je bel trak na ramenu, sicer so pa to oficirsko uniforme, le da so brez činov. Slovesno so upeljali nove miličnike lani na Dan JLA, v centru Ljubljane — pred pošto. Četa novih miltčnlkov-študentov Je z godbo in »generalštabom« prikorakala pred pošto. Tu Je govoril podpolkovnik LM Drenlk, ki je tudi navedel glave vzroke odločitve Tajništva za notranje za- ČE DIREKTOR NI ČUVAJ »Jojme, tovariš direktor, v skladiščih se nam je pokvarilo pet vagonov pšenice!« »Kaj pa ženeš tak hrup pred mano. Jaz sem tukaj za direktorja, ne pa da čuvam pšenico.« »Oh, kako lepe rožice? Res ne bi bilo treba!...« predelov Slovenije (nizke, nezadostne štipendije, težki življenj« ski pogoji staršev itd.). S to honorarno zaposlitvijo (po dve uri dnevno) si bo marsikdo opomogel, saj je plača na uro kar lepa (80 din). Tretji vzrok je napeto stanje med študenti in miličniki. Znano je, da so imeli miličniki vedno nalveč posla s študenti, ki so jim včasih namerno nagajali. Zato upajo, da se bodo ti odnosi v bodoče Izboljšali, kajti znani ljudski rek — vrana vrani oči ne izkljuje — bo verjetno tudi V tem primeru držal. VSI POHVALIJO NOVO SLUŽBO Za zaključek še o naših, dolenjskih miiičnikih-študentin. la Študentskega kluba okraja Novo mesto se je prijavilo v novo službo 14 študentov, od tega 5 i?, ožja Dolenjske in 9 iz Bele krajine. Na sestanku kluba, pa tudi na križiščih sem se menil z njimi. Vsi so zatrjevali, da se v novem, čeprav postranskem poklicu, do« bro počutijo. Sedaj ko je našlo« pil mraz, je zanje nekoliko težje* toda ker jih je več, se lahko menjajo na vsake pol ure — na križišču ln pri peči, v Daj-Damu ali kje drugje, Hočevarje ve ga Tomaža Jz Novega mesta sem ujel ravno na sprehodu po Cankarjevi cesti. Povedal ml je, da ni njihova naloga usmerjati promet samo na križiščih, ampak morajo skrbeti tudi za varen promet na ostalih glavnih in stranskih ulicah. Vsak ima dve ali tri ulice, kjer patruljira. Imajo pa iste pravice in dolžnosti kot ostali miličniki. S Stanetom Pečarjevem lz Semiča sem se pogovoril pred po-*to, ko ga je 7amenjal njegov kolega lz tehnike. Povedal mi je, da sedaj še nimajo preveč dela, ker je promet pozimi manjši kot poleti. Sele poleti se bo lahko uveljavilo znanje novih miličnikov, ko bo promet večji, ko bodo začeli prihajati tujci. Vsak študent gotovo zna vsaj enega aH dva tuja jezika, zato bodo turisti iz drugih držav lahko hitro dobili potrebna pojasnila ali napotke. T" bo velika pomoč našemu turizmu Vsak prometni miličnik je »oborožen« z vodičem po LJubljani, zato ljudje sedaj kaj radt povprašajo za to ali ono ulico, če Je ne poznajo. Ljubljana je velika in nihče si ne more zapomniti imen vseh ulic. Seveda, govoril sem tudi z drugimi, s Kruljcem, Čopom, Zug-ijem, Metelkom, Strmcem in ostalimi in vsi so pohvalili novo službo. Tudi za počitnice jih ni strah. En mesec bodo delali po šest ali osem ur dnevno, dva meseca pa bodo lahko na letovanju aH kje drugje. Finančno si bodo v zadnjem mesecu službe lahko precej opomogli. Tako bodo njihove počitnice lepše kot so bile do sedaj, ko ni bil počitek glavni cilj študenta, ampak nasprotno — garanje, da si prisluži vsaj nekaj denarja za obleko, obutev in ostale najnujnejše potrebščine. Studentsko življenje nI tako rožnato kot si marsikdo predstavlja, posebno zato ne, ker so le redki, katerih edina skrb je redno polaganje izpitov. Večina se mora poleg vsega boriti še /a boljše življenjske pogoje. Z uvedbo študentske prometne milice bo marsikateremu revnemu študentu, ki je morda že vrgel puško v koruzo, močno pomagano. Fr. Mikcc PI KI KI 41. Velika kača se je tedaj ozrla in zagledala na verandi jajce, ki ga je odložil RikUtiki. »Oh, daj ga meni.« je zaprosila. Riki-tiki je pa vzel jajce med svoje šape jn oči so se mu zalile s krvjo. »Kaj ml daš za svoje jajce? Za mlade kobre? Za poslednje svojega kačjega zaroda? Ostale že jeđo mravlje, tam na gredici za melone!« Nagaina se je kakor blisk zasukala. Zaradi enega samega jajca jc pozabila na vse drugo. In Riki-tiki je videl, kako je Tedyjcv oče Iztegnil svojo močno roko, pograbil Tedyja za ramo in ga potegnil čez mizo na varno, kjer ga Nagaina ni mogla več doseči. 42. »Prevaril sem tet Ukanil! Rik-ek-ck*« se fe hchetal Rikl-tikl. »Deček je že na varnem! Jaz, jaz sem tisti, ki je sinoči ubil tvojega Naga v kopalnici.« Začel je poskakovati z vsemi štirimi hkrati in z glavo blizu tal. »Metal me je sem in tja, pa se me Ie ni mogel otresti. Poginil je, še preden ga je veliki mož presekal na dvoje! Jaz sem «a pokončal! Rlki-tikl-ck-ckt Naprej, Nagaina! Bojuj se z menoj! Ne boš dolgo vdova!« Nagaina je zdaj spoznala, da Je zamudila ugodno priložnost, da bi usmrtila dečka. Njeno jajce je ie vedno ležalo med šapami Riki-tikija. 43. »Daj ml moje Jajce, Rikl-tikl,« je moledovala. »Daj mi mojega poslednjega mladiča, pa odidem od tod in se nikoli več ne vrnem!« Nagaina je povesila glavo. Riki-tiki je odgovoril: »Res je, da prav kmalu pojdeš od tod in da se nikoli več ne povrneš, V kratkem te bodo namreč vrgli k Nagu na smetišče! Bojuj se, velika kobra! Veliki mož je Bel po puško. Bojuj se!« In Riki-tikj je v previdni razdalji poskočil okrog Nagaine. Njegove majhne oči so žarele kot oglje. Kača se je zravnala in švignila proti njemu. Vedno znova Je napadala Riki-iikjja in vsakokrat ji je glava le zamolklo udarila ob slamnata tla verande. 44. Naposled se je zvila kakor pero v url, Riki je zaplesal okrog nje, da bi ji prišel na hrbet, ona pa se je kar naprej sukljala. Slišati je bilo samo udarce njenega repa po slami, kot bi veter podil pred seboj suho listje. Kobrino jajce je Se vedno ležalo na verandi. Riki-tiki je nanj že pozabil ln Nagaina se mu je vsak hip bolj približevala, dokler ga nI nenadoma zgrabila s čeljustjo, zavila z njim proti stopnicam in od tam naglo kakor puščica odhitela na vrtno stezo. Na begu je švigala sem ira tja, kakor Šviga bič prek konjske grive, Riki Ji j« seveda sledil. 38B